5 konference ZK v Železarni Jesenice Tesnejša povezava organov upravlian.a s kolektivom PLAŠILO SOCIAL LETO XIII., ST. 50 - CENA 10 (STIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO PONEDELJEK, 25. APRILA 1960 Jesenice 24. aprila Današnje konference komunistov jeseniške železarne se je udeležilo 113 delegatov in nekaj gostov, med njimi tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj Janko Rudolf. Predno je konferenca začela z delom, so delegati z enominutnim molkom počastili spomin padlih in umrlih komunistov, delegacija pa je položila venec ob spominski plošči padlih borcev. Sekretar tovarniškega komite- V. kongres SZDL Jugoslavije končal delo Vecfa povezava s p^ietji Mi smo eno in gremo k e Bled. 24. aprila Včeraj je bilo na Bledu V. zasedanje skupšč'ne Okrajnega *avoda za socialno zavarovanje, Podružnice Radovljica. Na skupini so razpravljali o delu podružnice in samoupravnih organov v preteklem letu, o za-j^jučkih zborov proizvajalcev >td. Med poročili je bilo iz podružnične bilance razvidno, da ie podružnica zaključila v letu l958 poslovanje z 20,358.000 dinarjev primanjkljaja, medtem k° je v letu 1959 ustvarila preozek v znesku 9,399.000 dinarjev. Vzrok je v tem, da so lani Presegli dohodke za 48,29 %, izdatke pa le za 26,15 %. Ugotovili 60 tudi to, da je bil odstotek bolnikov na območju Okrajnega ^voda za socialno zavarovanje Kranj pri podružnici Radovljica ^jnižji. Okrajno povprečje znaša 4,77 %, odstotek pri podružnici Radovljica pa le 4.49 %. — Kljub temu pa je za 0,41 % večji kot v preteklem letu. Člani skupščine so razpravljali 0 slabi kontroli bolnikov, ki dopušča posameznim, da izkori-^aJo zdravnike in zavod ter Ugotovili, da so največ kriva Podjetja sama, ker krivcev SProti ne javljajo. V zvezi s povezavo med pod-in zavarovanci je bila skupina mnenja, da se bo poveza-Va s podjetji in zavodom lahko zvečala z ustanovitvijo social-^o-kadrovskih služb, ki jih ustavljajo podjetja. V zvezi s ^etijskim zavarovanjem so Mtitovili, da so nekateri kmetij-proizvajalci zavarovanje zabili. Za vse take mora podruž-Jjfe* poskrbeti, da bo občina *jala potrebne podatke, ker so aiatve po zakonu obvezne za VSe kmetijske proizvajalce, če- tudi bi zavarovanje odklanjali. ^ Popisu kmetijskih delavcev jY Proizvajalcev se vnuki in sna-**e še niso mogli kmetijsko žalovati. Zavod se je že zani-v!fl pri Republiškem zavodu in bil obveščen, da bo v kratkem fiosti °čilo govori o bodočih nalo- Pri razvijanju demokratič-Pri urejevanju odnosov v ie'Uivih in podobno. 1. e. Ok Do p Proslava na Okroglem r°' padlih partizanov Kro«;iern pri Kranju pro.sla-l0O0k' S' Udeležilo preko hf>r().(,(>lnaf'inov In okoli Ta nov. O . °iski smrti partizanov v sk.il ^°tllni nad Savo je govoril *n'k Okrajnega komiteja Kranj Zdravko Krvina, Hi ftotu " ----- ,.„x t| ^ l reSeren« iz Kranja, (libijske uimna/.ije. pcv ki |e dejal predsednik Tite v zskljutni besedi v. kongresa -Za predsednika ponovno izvoljen Josip Broz-Tito, za generalnega sekretarja pa Aleksander Rankovlć V petek ob 18.25 uri je predsednik Josip Broz-Tito zaključil V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na popoldanskem zasedanju je najprej poročevalec komisije za sklepe Hasan Brkič prebral osnutek sklepov, predsedujoči Josip Broz-Tito pa je dal osnutek sklepov na glasovanje. Z dvigom rok so vsi delegati soglasno sprejeli osnutek sklepov. Nato je dal tovariš Tito besedo poročevalcu volilne komisije Marijanu Cvet-koviču, ki je prebral poročilo komisije o rezultatih volitev v zvezni in nadzorni odbor. asU tudi za te1 kmetijske proiz-J^alc« možno zavarovanje. Na r/uPščini je bilo poudarjeno, da C"ra komisija HTZ posvetiti v i/^oce največ pozornosti manjih podJetJem- Da b° komisija J^Ja potrebne podatke, bo po-r^žriica namestila honorarnega ^bnega referenta za HTZ. C. R. Obračun v Radovljici ft*dovljica, 24. aprila ^anes je bil tu redni letni obč-zbor Občinskega sindikalnega °ta. Poročilo navaja številne Pohe sindikalnih organizacij v l|Mem letu pri uveljavljanju j^cela družbenega standarda, ijt ,s° sindikalne organizacije pQstl lani sprovajale. Hkrati pa Dejal je, da je za zvezni odbor SZDLJ glasovalo 1594 delegatov. Volilna komisija je ugotovila, da so bili vsi volilni listki pravilni in da so v zvezni odbor izvoljeni vsi predlagani kandidati. Za nadzorni odbor SZDLJ je glasovalo 1594 delegatov. Mimo tega je Marjan Cvetković dodal, da je bilo na kongresu 1624 delegatov. Iz upravičenih razlogov ni prisostvovalo do konca kongresa 30 delegatov. Ko je Marjan Cvetković sporočil delegatom, da je v nov zvezni odbor izvoljen Josip Broz-Tito (1593 glasov), je po dvorani za-grmelo navdušeno ploskanje, ki ni prenehalo nekaj minut. Delegati so vstali s svojih sedežev in s skandiranjem »Tito — CK« in ►»Mi smo Titovi — Tito je naš« pozdravili izvolitev tovariša Tita v zvezni odbor. Poročevalec komisije za volitve Marjan Cvetković je nato prebral imena drugih kandidatov za člane zveznega odbora. Sporočil je, da so glede na to v zvezni odbor izvoljeni vsi predlagani kandidati, prav tako pa so izvoljeni v nadzorni odbor vsi predlagani kandidati. Predsednik delovnega predsedstva Josip Broz-Tito je nato sporočil, da je dnevni red kongresa izčrpan ter je s kratkim govorom pozdravil vse delegate. V zaključni besedi pa je med drugim dejal: »Mislim, da se vsi strinjamo, da je ta kongres še enkrat krepko manifestiral in potrdil politično in idejno enotnost naše SZDLJ. Na V. kongresu se je ta enotnost manifestirala še bolj kot kdajkoli doslej. Zdaj imate, tovariši in to-varišice eno izmed najpomemb- nih dolžnosti, da seznanite člane SZDLJ in ne samo člane, tem- več vse naše ljudi z zaključki kongresa.« Zatem je govoril o enotnosti naših ljudi, ki je bila por/aj za dosežene uspehe in se je prav tako manifestirala na pravkar končanem kongresu. S prav takšno enotnostjo in prizadevnostjo bomo izpolnili velike naloge novega 5-letnega načrta. Omenil je tudi, da se ponekod izven naše dežele pojavlja napačno mnenje o tem, kaj je Socialistična zveza in kaj Zveza komunistov. Program Socialistične zveze je zelo obširen, to je 0 pristojnostih obratnih DS V soboto, 23. aprila, so bile v Lesno - industrijskem podjetju Bled volitve v delavske svete, in sicer ločeno v vsakem obratu podjetja: posebej v Bohinjski Bistrici, v Soteski, na Rečici, v Gorjah, na Jesenicah in v direkciji podjetja. Ker so bile priprave nanje temeljite in pravočasne, je nad 90 odstotkov članov delovnega kolektiva glasovalo že v zgodnjih dopoldanskih urah, čeprav delajo delavci v treh izmenah. Sindikalne podružnice s koordinacijskim odborom in politične organizacije v podjetju in obratih so v svojih pripravah za volitve povečale največjo skrb obratnim delavskim svetom. Sindikalne podružnice so letos prvič samostojno organizirale predvolilne priprave. Pri razpravljanju o kandidatnih listah je zmagovala težnja, naj se v DS volijo predvsem dobri in razgledani gospodarji, kandidirajo pa naj tudi žene in mladina. Poročevalci na zborih so bili največ člani upravnih organov sindikalnih podružnic. Govorili so o gospodarjenju, o rekonstrukcijah v podietju, o nagrajevanju, o kadrovski politiki in družbenem standardu. Veliko je bilo tugi pogovorov o vsebini dela DS in o njihovih pristojnostih. Tudi centralni delavski svet je o tem problemu veliko razpravljal in končno imenoval skupno komisijo, ki naj bi proučila ta problem. — V prihodnje bodo obratni delavski sveti sprejemali mesečne operativne plane, odločali o nagrajevanju, o normah, določali normative delovne sile, usmerjali koriščenje sredstev amortizacije, vodili bodo samostojnejšo kadrovsko politiko, hkrati pa bodo razpolagali s sredstvi, ki jih doseže obrat z znižanjem stroškov poslovanja. jb akcijski program, program aktivnosti, program izgradnje naše dežele, vendar ta program je osnovan na osnovnih principih programa Zveze komunistov Jugoslavije, katere člani imajo nalogo, da se z vso vztrajnostjo in komunistično doslednostjo znotraj zveze borijo za uresničitev tega programa. »•S tem bi, tovariši in tovari-šice, želel razbiti farno, ki se je ne vem iz kakšnih razlogov začela razširjati izven naše dežele; da je bil pri nas razkorak med ZKJ in SZDL. Ne, mi smo eno in gremo k enemu cilju — ne samo ZKJ in SZDL, temveč vsi državljani naše socialistične dežele.« £ Po zaključku dela V. kongresa je bil?, pod predsedstvom Josipa Broza-Tita prva seja novo izvoljenega zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer so na predlog tovariša Edvarda Kardelja za predsednika SZDLJ ponovno izvolili tovariša Josipa Broza-Tita, za generalnega sekretarja pa Aleksandra Ranko-viča. ja ZK Štefan Nemec je uvodoma poudaril, da je osnovna naloga članov ZK, da se s prizadevanjem borijo za to, da bo povezanost organov delavskega upravljanja in političnih organizacij s kolektivom čim tesnejša. Zato pa morajo biti delavci točno informirani o vsem dogajanju v podjetju. Današnja konferenca je pravzaprav potekala v znamenju jubilejnega leta delavskega upravljanja. V 10-letnem upravljanju si je kolektiv pridobil bogate izkušnje, zlasti si je utrdil politično zavest. Letos avgusta bo namreč minilo 10 let, ko so v Železarni izvolili prvi delavski svet. Razvoj v tem obdobju so primerjali s konkretnimi podatki, ki kažejo, kako se je gibala proizvodnja, produktivnost, gospodarjenje in zaslužki. Medtem ko je kolektiv jeseniške železarne proizvedel pred 10. leti za 5281 milijonov din blaga in je bil udeležen na dohodku 4,64 odstotka, je lani ustvaril za skoraj 31 milijard dinarjev proizvodnje, na dohodku pa je bil udeležen že z nekaj nad 15 odstotkov, kar predstavlja 4656 milijonov din. S temi sredstvi je razpolagal in razporejal kolektiv. Posebno v zadnjih dveh letih se je delavsko upravljanje močno razgibalo predvsem zaradi reorganizacije podjetja na ekonomske enote in prehoda na nagrajevanje po enoti proizvoda, kar je vzbudilo med kolektivom veliko zanimanje. Prav zaradi tako pomembnih odločitev se je delavski svet tudi bolj povezal s kolektivom. To pa je pokazalo potrebo po razširitvi delavskega upravljanja in so zato izvolili tudi nove obratne delavske svete. V zvezi s tem so poudarili, da morajo komunisti imeti stalno pred očmi, da pomeni organ upravljanja celotni kolektiv. V razpravi so veliko govorili tudi o izobraževanju članov kolektiva in poudarili, da mora biti to enotno. Poleg vzgoje doma, na delov, mestih in v raznih tečajih štipendira Železarna še 70 ljudi na raznih višjih šolah, od tega na univerzi 52. Govorili so tudi o vključevanju mladih delavcev v ZK, o odnosih med organizacijami in drugih vprašanjih ter sprejeli nekaj zaključkov. -k Občni zbor ObSS Železniki PoEitično-ekonomski posluh za uveljavljanje mehanizma za nagrajevanje po učinku Železniki, 24. aprila Vsi, sorazmerno še mladi kolektivi Selške doline, so pred novo dobo hitre industrializacije tega kraja. Dosedanja doba je bila značilna po naporih za zaposlitev, za nova delovna mesta, po investicijah za stroje in gradnje industrijskih objektov. Ta doba se sicer še nikakor ni končala, kajti glavna podjetja so pravzaprav še v polnem zamahu razširitve in rekonstrukcije. Toda že se izrazito javlja nova doba, v kateri je že treba upoštevati človeka, delavca kot najvažnejši kapital, kot kapital iznad vseh strojev in tovarniških zidov. Tako so nekateri udeleženci občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta včeraj v Železnikih 'l, I- - --- e,willl /rlnja leta zelo razvilo in zaposluje že nad 600 dchivccv iz Selške doline. Njihova letna proizvodnja se je dvignila na 650 milijonov dinarjev vrednosti letno. To pomlad pa so začeli z velko rekonstrukcijo podjetja. Ob Sori blizu Cešnjjee brnijo buldožerji in drmji stroji, za njimi pa rastejo novi obrati. Za celotno rekonstrukcijo, ki bo trajala nekaj let, je predvidenih nad pol milijarde dinarjev ocenjevali ekonomski in družbeni razvoj te doline in skladno s tem tudi sprejeli ustrezne sklepe. Tako so sklenili, da je treba pospešiti ustanovitev so-cialno-kadrovske službe po podjetjih, da je treba načrtneje skrbeti za varnost pri delu, za sprejem novih delavcev in podobno. Se posebno so govorili o izobraževalnem delu in o usposabljanju delavcev. Ob tem je mnoge udeležence iznenadil podatek, da imajo tamkajšnja podjetja oziroma komune skupno 5 milijonov dinarjev neizkoriščenih za izobraževanje kadrov. Se pravi, denar je na razpolago in tudi potrebe so velike. Zato se zdi čudno, zakaj še do danes niso ustanovili nekega izobraževalnega centra in našli ustreznih oblik za smotrno porabo teh sredstev za te namene. Največ pa so na zboru govorili o uveljavljanju novega sistema nagrajevanja po učinku. Nobeno podjetje še ni tega sistema resneje proučilo. Edino v kolektivu čevljarna Ratitovcc so z normami za-cli ustvarjati pogoje za uveljavljanje tega sistema. V tovarni NIKO prav te dni visi dolg spisek z imeni delavcev, ki jim je povišana tarifna postavka. — Imeli B9 kakih 70 pritožb zaradi prenizkih prejemkov. Toda name Sto, dr. bi pove'anje prejemkov potavili zraven povedane produktivnosti, so ubrali najlažjo pet — povečanje urne postavke. Tako v tovarni NIKO kakor tudi v drugih podjetjih utemeljujejo zavlačevanje uveljavljanja novega načina nagrajevanja, češ, da proizvodnja še ni stekla, da so pač v rekonstrukciji itd. To je ponekod utemeljeno, drugod pa tudi ne. Na zboru so delegati predlagali, naj bi v podjetjih, vsaj večjih, ustanovili posebno delovno mesto oziroma postavili sposobnega človeka, ki bi se bavil izključno s plačno politiko. To je namreč ključnega pomena za proučevanje delovnega procesa, za analize dosedanjega nagrajevanja norm itd. ter tudi skladno pripravljanju za prehod na nagreajevanje po učinku. — Splošna ugotovitev pri tem je bila, da je treba v vodstvih podjetij več politično-ekonomskega posluha in odpirati vse možnosti novemu sistemu nagrajevanja. Na zboru so govorili tudi o Zadružnem domu na Cešnijici. Ta velika stavba je ostala tam nedograjena že pred osmimi leti in še danes ni uporabna. Menili so, da bi mogli s skupnimi močmi ta objekt končati in ga osposobiti za Dom kulture Selške doline. Zatem je bila beseda tudi o počitniškem domu v Portorožu. Kolektivi te doline so tam letos kupili ustrezno stavbo z zemljiščem. Sedaj hodijo tjakaj na prostovoljno nedeljsko delo za ureditev prostorov, okolja itd. — Skupno bo v tem domu 36 ležišč. Cene dnevni oskrbi predvidevajo na 300 dinarjev. V diskusiji so delegati govorili tudi o delavskih svetih, češ da se ponekod ne čuti dovolj sproščenosti, da posamezni člani ne nastopajo v interesu kolektiva in podobno. V celoti je zbor pokazal, da se tudi v tej dolini zelo hitro razvija zavest delovnega razreda, da so zelo iniciativni v reševanju določenih težav in kar je še posebno važno, da so samozavestni. Ob razgovoru o vseh težavah niso kazali na okraj in »-navzgor«, kar je b?Io včasih v navadi. V vseh težavah so skušali najti lastne sile in sami reševati probleme. To pa je velik uspeh. K. M. I GORENJSKE PABERKI PO SVETU OPRAVIČEVANJE Minister za begunce zahodno-nemške vlade Oberlander je končno odšel na »dopust«. Z »dopusta« pa bo verjetno dokončno odšel tudi iz vlade. Iz podatkov, ki so jih objavili v zvezi z »afero Oberlander« je razvidno, da je bil ta možakar silno podjeten nacist, ki se je posebej odlikoval leta 1941 pri preganjanju Zidov na Poljskem, predvsem v Lwovu. Zaradi svoje preteklosti je moral oditi tudi na »dopust«. Vendar kancler Adenauer še vedno ni povsem prepričan o Oberlander j ovi krivdi. Na nedavnem sestanku z novinarji v novinarskem klubu je dejal, da so dokazi o Oberlanderjevi krivdi neprepričljivi, da je nasprotno dokazana njegova »nsdolž nost«. Vendar je moral končno le priznati, da je bil »Oberlander nacional-socialist ,kar pa po kanclerjevem mnenju sploh , ni nobene krivda. Brez komentarja! ZANIMIVI PODATKI Evropska organizacija za miroljubno izkoriščanje atomske energije Evroatom v splošnem poročilu, ki ga je pravkar izdala poudarja, da bo 1980 leta v Evropi zgrajenih okoli 250 atomskih električnih central, ki bodo dale letno 40.000 megavatov električne energije. V poročilu je nadalje rečeno, da so sedanje evropske potrebe po električni energiji 370 milijonov KW letne, da pa dobo čez 20 let te potrebe narasle na 950 milijonov KW. Vsekakor lepe perspektive in silna možnost, da se najnovejši znanstveni dosežki na področju atomske energije uporabijo za miroljubne namene. TEROR V Francovi Španiji se nadaljuje silen teror, ki se je začel po lanskih junijskih demonstracijah in stavkah. Samo v zadnjem mesecu so po podatkih, objavljenih v Francovih časopisih aretirali preko 500 ljudi. V zadnjem času so po nekaterih španskih mestih neznanci lepili lepake, naslovljene na don Juana, pretendenta na španski prestol, ki se je pred kratkim sestal z generalom Francom. V objavljenih letakih ga Španci sprašujejo, če misli nadaljevati politiko generala Franca. Sedaj se ne ve, ali s temi.letaki skušajo vplivati na don Juana falangisti, naj nadaljuje dosedanjo diktatorsko politiko, ali špansko ljudstvo, naj z njo preneha. IZ NAŠIH KRAJEV S SEJE SVETA ZA KOMUNAL- PONEDELJEK, 25. APRILA 196« NE ZADEVE IN GRADBENI- ŠTVO ObLO RADOVLJICA r Pretekli teden je bila v Radovljici seja Sveta za komunalne zadeve in gradbeništvo ObLO Radovljica. Na seji so med drugim sklenili, da bodo predlagali Občinskemu ljudskemu odboru v dokončno potrditev odlok o podstanovanjskih razmerjih, ki med drugim predvideva, da pod-stanovanjska najemnina ne sme biti v nobenem primeru večja od dvakratne stanarine za tisti del stanovanja, ki ga uporablja podstanovalec. V odloku je tudi omenjeno, da v primeru, če je dan prostor v podnajem več pod-stanovalcem, se podnajemnina razdeli med vse sorazmerno, vendar skupno ne sme presegati trikratne stanarine. V odloku so predvideli tudi, da bi plačevali v občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš od najemnine 25 %, če znaša najemnina za 1 kvadratni meter poslovnih prostorov do 50 din, 40% če znaša najemnina za 1 kvadratni meter poslovnih prostorov do 100 din, 45% če znaša najemnina do 150 din, 50 % če znaša najemnina do 200 dinarjev, 55 % če znaša najemnina do 250 dinarjev, 60 % če znaša najemnina do 300 dinarjev, 65 % če znaša najemnina do 400 dinarjev in 70 % če znaša najemnina nad 400 dinarjev za 1 kvadratni meter poslovnih prostorov. C. R. -,--f-j- NAŠ R A Z G O V O R IS Mati s štirimi tujimi otroci v. Ondan me je prijatelj srečah na cesti in takole ogovoril: »Veš kaj, če hočeš o čem pisati, potem obišči Mimieo Bradeškovo, mater, ki ima razen svojih otrok v varstvu še štiri tuje. Res. Drugi dan sem obiskal na Kamnitniku v Škofji Loki družinico Bradeškovih. Slaba in zgarana 45-letna žena Mitnica Bradeškova me je prijazno sprejela. Začudil sem se, ker v kuhinji ni bilo nobenega otroka, razen starejše hčerke, ki je pisala na mizi nalogo. Zato sem jo tudi vprašal: »Zvedel sem, da vi skrbite za tuje otroke in da imate v rejništvu kar štiri. Kje pa so, da jih ni videti?« »Mož je s tremi zunaj in se z njimi igra. Eno 6 mesecev staro pa imam v sobi, ker še spi. Saj bo mož kmalu prišel in jih boste videli, kako so marljivi,« mi je povedala. Da, in tako se je razpletel najin pogovor o štirih otro-kih, ki so jih matere zapustile v varstvo tej ženski, ki ima sama še štiri svoje. »In kako to, da matere ne marajo teh svojih otrok ime- ti pri sebi, saj bi tale punčka, ki ima sajno pol leta življenja, morala ležati še na prsih svoje matere,« sem vprašal skrbnico. »Tudi jaz ne morem razumeti take matere, ki da otroka od sebe, ko ima komaj pet mesecev in poglejte, kako srčkana punčka je,« mi je odprla vrata sobe in pokazala v košari majhno bitje, ki je sladko spalo. »Kako more biti tako brezsrčna. Jaz bi tako mater, saj ni vredno, da reče človek taki ženski mati...« »Imamo pa še v varstvu dve punčki ki sta od iste matere, očeta pa sta druga. Stari sta ena dve, druga pa štiri leta. In še četrta punčka, ki jo imamo, je tudi stara dve leti,« mi je nekako s ponosom povedala, kot da bi bili njeni. In vse otroke, ki mi jih je dal Svet za socialno varstvo v oskrbo, imam tako rada kot svoje. Najrajši imam pa tisto v košari, ki je bila stara komaj 5 mesecev, ko sem jo dobila v varstvo.« »Kaj pa matere teh otrok. Zanima me, ali pridejo kdaj od jo obiskat svoje malčke in kje so te ženske?« sem prekinil. »Sploh jih ni blizu, saj si lahko mislite, koliko morejo imeti svoje otroke rade, ko jih tako majhne dajo od sebe. Otroci so vsi nezakonski — matere pa so doma iz Poljanske doline.« Medtem se je v veži slišalo glasno govorjenje otrok in vrata kuhinje so se odprla. Z bergljami v rokah je stopil v kuhinjo njen mož, za njim pa še trije drobni obrazi. Pred šestimi leti je mož obolel za paralizo in sedaj je v nogah popolnoma hrom. Pomaga si s palicami ali vozičkom. Tako je sedaj stoodstoten invalid. Kljub temu pa ima tudi on rad otroke in tudi te majhne obraze ta drobna bitja, ki so potrebna materine ljubezni; vzljubil jih je kot svoje. Hodi z njimi na sprehod, čeprav počasi, se z njimi igra in zanje skrbi. »Koliko otrok?« »Imela sem pa imate svojih jih vseh sku- paj šest. Sedaj so žive še tri hčerke in sin, ki je pri vojakih. Najmlajša, ki hodi v šolo, je še pri nas.« Ob koncu najinega kramljanja z Mimico Bradeškovo, ki bi ji lahko rekli, da je dvakrat mamica, mi je zaupala, da je tudi ona nezakonski otrok in da dobro ve, kako je prav te ljubezni tudi ona pogrešala v svojih otroških letih. Zato sedaj z vso gorečo ljubeznijo skrbi in neguje te malčke, ki so zavrženi od svojih lastnih mater. Toda to še ni vse. Ta dobrosrčna mati skrbi še za slepega moža in staro ženico, ki živita sama bolehna v neposredni bližini. Koliko vsakodnevnega napora in drobnega gospodinjskega dela opravi ter noč in dan bedi nad štirimi otroškimi obrazi ta neumorna in otrokom predana žena! Ko sem se vračal po poti domov od Bradeškovih, sem vso pot razmišljal samo eno: »Kdaj bodo te matere, ki so odvrgle svoje otroke, začutile v svojem srcu toplo materino ljubezen, kdaj se jim bodo srca otajala in postala človeška do svojih otrok?« Vlado Rozman lisnice za Teden mozeiev 'Šfrf V počastitev Tedna muzejev so odprli na Jesenicah v soboto dopoldne za javnost tehniški muzej Železarne Jesenice, ki obsega plavžarski, rudarski in fužinar-ski oddelek, dalje oddelek, ki prikazuje sodobno proizvodnjo jeseniške železarne, oddelek narodnoosvobodilne borbe in oddelek, ki prikazuje socialno politično zgodovino jeseniških železar-jev. Z otvoritvijo, ki so ji prisostvovali predstavniki republiških, okrajnih in lokalnih forumov ter ustanov, je bil izročen ljudstvu muzej, ki jo kulturnovzgojno nepogrešljiv družbeni element delovnega kolektiva Železarne Jesenice in Jesenic sploh. Muzej, ki je bil izročen javnosti, bo velikega pomena za nazorno vzgajanje šolske mladine, z?, številne šolske ekskurzije ter tuje in do- moče delegacije, ki prihajajo na Jesenice. Ogledu muzeja je sledila razprava, na kateri so dali gostje priznanje sodelavcem muzeja, ki so iz pred 10. leti ustanovljenega zbirnega urada tehniškega muzeja uredili v nekdanji Ruardovi graščini sodobno urejen in zgodovinsko bogato opremljen muzej. Muzej bo v bodoče odprt vsak dan. U. Gorjuše, 24. aprila — Na Gor-jušah je bil sinoči množični sestanek Socialistične zveze, kateremu je razen drugih prisostv severno-atlantski pakt ne zajema. Zato ni izključeno, da sta se Eisenho-wer in de Gaulle v Camp Davidu pogovarjala tinli o možnosti, da se Severnoatlantski pakt razširi ra Severno Afriko. S tem v zvezi pa se je nujno pojavilo vprašanje Severne Afrike sploh, predvsem pa alžirsko vprašanje. Ze pred prihodom de Gaulla. v ZDA so predstavniki alžirskega osvobodilnega gibanja apelirali na predsednika Eisenhovverja, naj vpliva na svojega gosta, da bi le-t•• spremenil svoio politiko do Alžirije. ZDA uradno niso komentirale nedavnega de Gauulo-vega »salta mortala« glede francoske politike v Alžiriji |9 kaže, da jih sploh preveč ne navdušuje. Zato tudi v teh vpraša nji h ni realno pričakovati kakšnih posebnih rezultatov. Ohrabrujoče pa je dejstvo, da so razgovori potrdili, da pred sestankom na vrhu obstajajo resni napori v smeri pomiritve. Oba državniki sta skušala predvsem utrditi zahodno stalllčs pred »vrhom«, hkrati pa sta se zavzela ža popuščanje mednarodne napeti: 4i s tem, da se državniki — kot je dejal de Gaulle že v Kanadi — pogovarjajo prcd\ cm o stvareh, ki se dajo rešiti, sedaj nerešljive probleme pa o:Ho/o na poznejši ca DANES NA BLEDU LITERARNI VEČER Danes, 25. aprila, bo na Bledu literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela nekateri znani slovenski književniki, med njimi tudi pisatelj France Bevk. Podobne prireditve izvirne umetniške besede na Bledu ni bilo že vrsto let, zato bo blejsko občin-stVo nastop naših umetnikov pozdravilo s toliko večjim zanimanjem. Literati bodo nastopili v Društvenem domu ob 20. uri. Dve uri preje pa se bodo predstavili tudi pionirjem in mladini blejske in okoliških šol. PREDAVANJE O LENINU V četrtek, 21. aprila, zvečer je bila na Bledu proslava v počastitev 90-letnice Leninovega rojstva. O življenju in o revolucionarnem delu velikega Lenina je ob tej priložnosti govoril tovariš Zdenko Dolinar. LEP JUBILEJ V soboto, 23. aprila, je praznovala Ančka Ažmanova-rnv -čeva iz Kranja pomemben življi njoki jubilej, dn sicer 30-let-nico dela na področju telesne vzgoje. V telovadnico je začela prihajati že z osmim letom, 25 let pa je vodnica telesne vzgoje na Gorenjskem. Vsa leta po osvoboditvi dela v telesnovzgoj-nih organizacijah, bn to v okrajni zvezi Partizana za Gorenjsko, v upravnem odboru TVD Partizan Kranj, sedaj pa je tudi član Sveta za šport in telesno vzgojo pri kranjski občini. Kljub velikemu delu doma le zmeraj najde čas za delo v organizaciji,h telesno vzgoje in drugih družbenih organizacijah. K njenemu jubileju čestita tudi naše uredništvo. BENEŠKI FANTJE NA JEZERSKEM Jezersko. 21. aprila Danes je na Jezerskem gostovala skupina Beneških fantov pod vodstvom Ivana Andrejca. V pestrem programu, ki je trajal poldrugo uro, so nastopili s pesmimi Ivana Trinka-Zamej-skega in z drugimi pesmimi Beneških Slovencev. Z Jezerskega so odpotovali na Kokrico pri Kranju in v Škofjo Loko, kjer imajo napovedane koncerte. To geslo bi moral vedeti voznik jeseniškega »Avtoprcvozni-štva« v četrtek, 21. aprila, ko je prišlo zaradi vinjenosti voznika do hujše prometne nesreče. Ob 14. uri, ko zatulijo sirene jeseniške železarne, so polne ceste in pločniki delavcev, kateri hitijo domov peš in z raznimi prometnimi sredstvi. Cesta je ob tej uri zelo nevarna in nevarnost preti, ako eden ali drugi ne upošteva cestno prometnih predpisov. Voznik je odpeljal izpred Železarne avtobus, poln delavcev proti Plavžu, toda. zaradi vinjenosti ni bil kos prepeljati delavcev do Plavža. Na ozki cesti pred Lekarno je močno zbil s cestišča kolesarja Gerdej I., ki je vozil trdo na desni strani ceste. Obležal je nezavesten na pločniku t; težjimi poškodbami na glavi, takoj je bil prcpe'JaJl v jeseniško bolnico. K SREČI SAMO MATERIA1^ SKODA V četrtek okrog 21. ure je Pjj' šlo do nesreče tudi na ceS^.-.j[j reda v vasi Prapro-tno v S«! ■ dolini. Osebni avtomobil S-* je vozil proti Železnikom. ^ ^, protnem sta mu pripeljal3 sproti z brzino dva tovornj" g Zadnji je zadel v osebni avt°s{0 ga poškodoval za približi10 tisoč dinarjev. Voznik tov°rnJ(l9 ka je pobegnil. Ugotovili s0\:j, je bil voznik Ciril ITorja^^' avtomehanik iz Studena Prl jc l( / nikili v vinjenem stanj'! B* komisija takega našla tud1 ^ njegovem domu še istega ^%vo 23.45 uri. Odvzeli so mu vozP'6 dovoljenje. 16 V. F. Tržič Vprašanje: Sle hišni lastnik in čakate na stanovanje 14 let. V veljavi je že 7 let sodna odpoved in sedaj, ko se je stanovanjska uprava decentralizirala in lista pričakovalcev ne velja več, vas zanima, kako bi pri.šli do stanovanja. Odgovor: V vašem primeru gre za starejšo odpoved stanovanja pred uveljavitvijo zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLIU, št. 16/59). Napravite prošnjo na DS podjetja, kjer je zaposlen najemnik stanovanja ali pa na podjetje, kjer ste zaposleni vi, da isti mesto vam odstopi stanovanje najemniku in se vam tako omogoči selitev v SVOJO hišo. R. s. Domžale Vprašanje: V podjetju . kjer ste zaposl ni, vam izplačujejo nadomestilo v bonih, zato ktr stanujete v hiši, ki je last ženi-nega očeta. Odgovori 2. člen uredbe 0 izplačevanju nadomestil za povečano stanarino (Ur. list FLK.I, št. 48/59) in navodila za izvajanje zgoraj citirane uredbe jasno določajo, kdo se smatra za žinskega člana. Vam pripa4* domestllo V denarju, '° bonih. dr*' v 00 M. R. Plavž hiši. Vprašanje: Stanujete V ■- iglast brata, vendar imate P° tu pravico d<> dn imrtne up1' 0) sobice. Sedaj ste dobili o ocenitvi vrednosti ^'"^jjipi Zanima vas, ali ste v tej ^y dolžni plačevati najemnin0 tu. ,rtn' Odgovor: Ker imate d0»*» „i Užitek uporabe sobice. vlU v potrebno plačevati naj«'""1 višini odločbe. ili jemkov nanaša nje stanovanjske naj' iš.-.nje oloktfl* B. F. .Jesenice Vprašanje: Zanima v:i'., sedanje povišanje nv ' $p imo na P° ali najemni** tudi na povi toka. Odgovor: Do sedaj se vfliv(lć* nje mesečni!) prejemkov i^fi le na povičanje s';lll0\fji)<> 0 najemnine v skladu ' .l,r71l Pr Izplačevanju nadomestil j,!;^' eefeno stanarino (Uf. liS „vi**' št. is r>9) in ne velja *• 1 nje električnega toka. GORENJSKE PONEDELJEK, 25. APRILA 1960 BODICE A Najprej kratko pismo prijatelja — pred turistično sezono. Takolo mi pise: *Dragi Bodičar! Kaže, da bo v Kranju Sindikalni dom kmalu Popolnoma dograjen — ne bo pa urejen park pred njim. Trava je sicer ozelenela, gredice, kjer so jjjfe včasih rože, pa so prazne. 'udi razne odpadke, veje, papir in podobno, pogosto lahko tu vidimo. Nikjer tudi ni nobenega opozorilnega napisa. Del nasada Pred stavbo OLO pa je tako shojen, da se trava ne more več Pognati. Popolnoma neoskrbovan le tudi ozek zeleni pas med pločnikom in cesto nasproti gimna-Z'H. Zakaj vse to? Kdo skrbi (bolje: *do ne skrbi) ne le za čistočo, Pae pa sploh za lep zunanji videz Kranja? In se to! Turistov je iz dneva v dan več. Tudi ni več tako zelo daleč do Gorenjskega sejma-. Toda v Kranju kot središču Gorenjske skozi vse leto nikjer na oknih ne bomo opazili nageljnov, ki so za nas tako značilni, pa tuxli kakršnihkoli drugih rož ne. Pa se tole vprašanje — tistim, Jo za to odgovorni: Ali bo okolica blokov v Stošičevi ulici t^di tako dolgo ostala neurejena, *ot je bilo to pred leti na Zlatem Polju? Potrudimo se, da ne! Kajti... ■ • • v Kranju bo letos spet Go-Tenjski sejem, v Kranju bodo Grafične igre, pa šampionat FLRJ v sPeedwaju, mednarodni namizno-^niški turnir, vrsta plavalnih dvobojev z ekipami iz tujih dr-z,fy, mednarodni judo in kegljali dvoboj itd. itd. Vse te prirc-**fe bodo privabile v Kranj Množice turistov. Ti pa bodo od-nesl'- kaj slab vtis, če ne borne l^koliko bolj skrbeli tudi za lepšo ureditev mesta z okolico, če "f bomo pokazali, da nam je Kranj pri srcu, da ga imamo radi. *° pa ne bomo pokazali le z no-**ni stanovanjskimi bloki, z no-Vlm sindikalnim domom itd., pač Pa Judi ali morda celo predvsem J čistočo, s skrbno negovanimi ^adi, z nageljni po oknih.« A Ce že ne za čistočo in urednost kraja, pa imamo včasih £aJ »dober« smisel za vse prej ^ot okusno propagando in re-^amo. Samo en primer: v izložbenem oknu podružnice "Dela« v Pokojninskem zavodu v Kranju me je pred dnevi zbodel v oči takle napis: Za pesem mojo, nagradi me. Z naročnino: TT-ja," Tovarišem, Našimi Razgledi, in Delom! Ne le sila neokusno, pač pa tudi slovnično in pravopisno napačno. Za nameček pa še v ozadju grad, pod njim pa trubadur . . . Kako »iznajdljivi« in domiselni šo včasih ljudje, kadar gre za propagando — ki pa nam (taka in podobna!) ne bo spletla lovo-rovega venca okoli glave! l\ In za konec — še ena cvetka iz Kranja. Pred dnevi se je pojavil na vzhodnem koncu Savskega mostu ob Savi (na levem bregu) precej nenavaden napis. Kaže, da je delo pravega mojstra slovenske besede. V besedi KLE-PARSTVO označeni »s« namreč ni »s«, pač pa znak za vprašaj — brez pike spodaj, torej KLE-PAR3TVO. Takoj sem se spomnil znanega napisa na moških straniščnih vratih kranjske avtobusne postaje, kjer namesto MOŠKI piše MOZKI. Kaže, da sta oba napisa delo istega mojstra! Do prihodnjič lep pozdrav! BODICAR TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan Batista 145. Lepega jesenskega dne so prišli lovski gostje v Zaslap. Zakupnik, tovarnar Gold-schmied, se je pripeljal v spremstvu Hermana in uglednega von Ulbrichta. S seboj so pripeljali voz prtljage. Jozelj in Neža sta jih sprejela na pragu. Goldschmiedu je bilo okoli 50 let. Velik, močan in oholega pogleda se je pognal z voza in se krohotal na vse grlo, ko je svojim gostom predstavljal lovčevo družino. Potoval je po svetu in se zaradi tega v svojem lovišču že dolgo ni oglasil. 146. Na večer so sedeli v lovski sobi, se menili, krohotali in pili. Minka je stregla. Herman je bil sila prijazen. Morala je posedeti pri njem in piti peneče se vino. Ko je Goldschmied opravil poslovne pogovore in sklenil dobre kupčije, se je beseda obrnila na lov. S pijanim, kalnim pogledom, nihajoč z veliko, na kratko ostriženo glavo, se je bahal s svojimi velikimi lovskimi podvigi. Rad je veliko ubijal. Zdaj so poklicali lovca. Gospod si je umis-lil velik pogon v Zelenih rebrih. 147. Sonce je že davno ugasnilo z?, gorami, ko je skozi Zaslap s košem na hrbtu pri-mahal Nek. Ob stari hruški je postal in se oddahni!. Tacek ga je oblajal in Minka je prišla pogledat na prag, nad kom se pes huduje. Razveselila se je moža; vedno ji je povedal kaj novega. Smuknila je v hišo in se vrnila z zavitkom jestvin ter steklenico dobrega vina ter mu oboje spustila v koš. Zahvalil se je in hitro poizvedel, kam bo šla gospoda na lov. »Mudi se mi,« je dejala Minka in stekla. Na vratih se je pojavila Neža. »Kaj pa imaš s tem potepuhom! Raje vidim črnega mačka, kot njega,« je slišal. Odiseji Tihega oceana Srečno končana odiseja štirih sovjetskih mornarjev — Zigan-šina, Poplavskega, Krjučkov-skega in Fedotova — je izzvala veliko zanimanje in občudovanje v vsem svetu. Kakor je znano, je omenjene štiri mornarje iznenadil 17. januarja snežni vihar v njihovem desant-nem čolnu pri Kurilskiih otokih. Ko se je vihar polegel so letala in patrolni čolni zaman preiskovali ocean, veter in oceanski tokovi so jih odnesli daleč na morje. Mornarji pa niso obupali. V čolnu so imeli nekaj hrane in vode in upali so, da jim bo to dovolj do prihoda na kopno. — Toda minili so dnevi in kopna na 'bilo. Po treh 'tednih niso imeli niti drobtinice hrane. No, tudi takrat niso obupali. Peli so ob spremljavi harmonike, igrali domino in brali. Nekega dne so morali sežgati svoji dve edinii knjigi: Londonovega »Martina Edna« in Mauipasanto-vega »Ljubimca« — da bi segreli vodo. Lakota jih je mučila. Skuhali so in pojedli kožne dele harmonike, nato opa-sače in zgornje dele svojih škornjev. Po 49 dnevih borbe z lakoto, žejo in valovi, ki so bili nekatere dneve visoki tudi 12 metrov, so bili sovjetski mornarji Končani nac ti za naš prvi helikopter Konstruktorski oddelek Lnflti-*rta Letalsko zveze Slovenije franko Ivanuš« v Ljubljani je *°nčal z izdelovanjem načrtov J* Prvi domači helikopter, ki ga izdelali in preizkusdi še lot°s. Helikopter je dobil na-Zlv »Leteča plošča«. . p<> izjavi konstruktorjev Mar-J;,,1:i Flanovca, Dušana Vodomca in inženirja Vitala Kovala bo naš prvi helikopter zelo °k<>nomičen, služil pa bo v gospodarske namene. Ko bo kon-^fUkCja popolnoma zadovoljila. °°do takoj izdelali nekaj helikopterjev Istega tipa. Takile prizori v podjetju »Ribnik - export« na Jesenicah niso ravn« redki: želve, žabe in druge podobne živali, ki jih izvažajo, gojijo tu v velikih količinah. Na sliki: želve (Foto: Perdan) rešeni. Pilot izvidniškega letala neke ameriške letalonosilke je zagledal črno 'točko na morski površini in o tem obvestil svojo bazo. Takoj so v tej smeri poslali helikopter. Pilot ni bdi malo presenečen, ko je zagledal čoln z ljudmi. Sovjetski mornarji so med tem srečali tri ladje,- vendar jih njihove posadke niso opazile. Ob koncu preteklega meseca so prispeli sovjetski mornarji preko Francije v domovino, kjer so jih navdušeno sprejeli. Hruščev se je v brzojavki zahvalil Eisen-howerju za skrb. Cena umetnega satelita Nedavno tega so v ZDA objavili nekaj zanimih podatkov o cenah njihovih umetnih satelitov. Po teh podatkih stane vsak kilogram »Vanguarda« 9 milijonov dolarjev, večje sateliti pa so razmeroma cenejši. Strokovnjaki so izdelali tudi razpredelnico stroškov, po kateri naj bi stal 40-kilogramski umetni satelit, ki bi ga izstrelila raketa »Juno II«, samo še 30 000 dolarjev za vsak kilogram teže, 100-kilogramski iz rakete »Thor — Able« 10.000 dolarjev za kilogram in 3-tonski, ki naj bi ga v vsemirje izstrelila velika raketa »Vega«, »komaj še« 1200 dolarjev za vsak kilogram lastne teže. Ob teh podatkih pa ne smemo mimo dejstva, da skoraj polovica človeštva živi v skrajni bedi. ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD UTRUJENOST IN ODMOR Londonski tednik Sunday Times« prinaša naslednjo beležko iz ladjedelnice Civdeside pri Glasgowu: »Inženirji in delavci ladjedelnice zahtevajo, da se jim v petek delovni čas skrajša za dve uri, ker jih polni delovni čas tega dne tako utrudi, da ne morejo dovolj uživati v odmoru, ki jih čaka v soboto in nedeljo.« NIKDAR VAREN Večerni britanski list »Evining telegram« prinaša izvlečke iz govora predsednika Organizacije za civilno obrambo v Lancashi-reu, Ellisa Wooda, in navaja med drugim tudi te njegove besede: »Čeprav je Velika Britanija v dobrih odnosih z vsemi mogočimi agresorji, je civilna obramba vendarle potrebna, ker ni izključena možnost, da bo prišel napad z drugega planeta.« Očitno Velika Britanija še ni uspela, da bi uvedla dobre odnose za vsemi mogočimi agresorji na drugih planetih. ČLOVEK ZGOREL V GOREČI KOLIBI Pred dnevi je dežurna služba Tajništva za notranje zadeve iz Niša opravila izvide na hribčku pri naselju Apelovac, na mestu, kjer je tiste noči zgorela neka poljska koliba. Kolibo je zgradil neki kmet iz vasi Senca, na prostoru, kjer je hotel pozneje zgraditi stanovanjsko poslopje. Koliba je ponoči zgorela, organi Tajništva za notranje zadeve pa so bili naslednje jutro obveščeni, da je v njej zgorela tudi neka oseba. Med opravljanjem izvida niso mogli ugotoviti istovetnost zgo- rele osebe. Kaže, da je bil človek, ki je zgorel, pijanec, ali pa si je poiskal zavetje v kolibi, da bi prenočil. Kaže tudi, da je koliba zgorela zaradi odvrženega ogorka cigarete. KAKOR KOMU Ameriški časnik »Newyorker« prinaša oglas Združenja vinskih trgovcev: »So besede, ki izzivajo žalost, so take, ki izzivajo jok, toda ena beseda izziva smeh, radost, ljubezen in blaženost. To je beseda »vino«.« Časopis dodaja, da ima vendarle morda pri tistih, ki so dali ta oglas, beseda vino tudi tisti drugi, žalostni pomen, ker ležijo v. kleteh ameriških vinarn velike zaloge neprodanega vina. SONCE GREJE HOTEL V Parpignanu. v Franciji, je predan svojemu namenu prvi hotel z napravo za gretje s pomočjo sončnih žarkov. Naprava se sestoji iz 25 ogledal, postavljenih na strehi zgradbe, obrnjenih v smeri juga, ki zbirajo sončno energijo po načelu sončne peči na Mont Louisu. SODOBNA ROMANTIKA Pred časom je najel poročni institut v Toulonu v Franciji, gozd v bližini mesta. Institut je to zemljišče ogradil in pustil dva vhoda. Pred vhoda so postavili tabli z napisom: »Gozd za ljubavne pare«. Poročni karidi-' dati se na romantičnem sprehodu po gozdu — po sodbi institu-' ta — bolj zbližajo, kot če bi sedeli v kakršnem lokalu. Vsi pari se že precej spoznajo s pomočjo instituta. LU i M ii S UJ Dot Ko sli se pod večer vračala proti domu, je Hribar na raz-.:|u naročil Lenartu, naj grede stopi k Urhu, ki naj bi še nocoj v* k njemu. S seboj naj v/.ame potrebno pisalno pripravo. in,~, an'bi se je že, ko je Urh zaključeval obsežno listino, pride ,.° n'1 (M'žu:".i«'ga dne se je Hribar sam podal na dolgo pot, da je S(>. nisu,°< v katerem je (»pisal vso svojo stisko, tja, od koder Pričakoval pravico in zaščito. VII. ^i-li( i in r,.pa s(a pravkar pokukali 0 i«' v slogo vili čakalo mlačve. i/, zemlje. ljudje so se odpravili v Rovtc: na Ravne in na Poljane, trav • S< 1,0*( 1!' k(M '(> toSBOrevala nizka, pa gnsta in MfitM bodi! k'"101' t>b POZlllh večernih in zgodnjih jutranjih urah ' Oi paio rdečkasti smak, so oživele. j«"grajei so spravljali graščinsko Poljano, kose napeti planjavi i'1 ' »l.r.r /a stavo zamahovala vrsta 0/V' s,) J'm žvižgale kose. *^slc V '''m,! 10 Krabljiee mešale ledi. Vmes pa so cvrCalc rdeč-Pjn *°»Hlce in se v velikih lokih vozile na svojih rožnatih kril-kiv, « 0 ^Obilice so pele in se veselile, ljudje pa so se gnali ,lKor Brni živina. Ze rodove nazaj so graščinsko Poljano spravljali Podgrajci: Trpinova in Gabrova, Smrekarjeva in Hrastova hiša, nekaj let sem pa tudi Reparjeva kajža. Vrsto je vodil stari Trpin. Ustavil se je, obrisal koso in na-brusil. »Oba sva že čez sedemdeset,« se je okrenil h Gabru, »pa takšne vročine še ne pomnim.« »Radovna je že tako plitva, da bi jo otrok prebredel, Rečice pa ni več toliko, da bi se je pes nalokal,« mu je odvrnil Gaber. »Huda vrorina, huda zima,« se je oglasil Hrast. »To drži, je pritrdil Gaber. »Se spomniš. Trpin, tiste zime, ko sva še fantovala. O svetem Matiji ga je toliko padlo, da smo ga žagali s streh in o Pustu so pritisnili volkovi.« »In vdirali so v hleve ter morili živino,« je rekel Trpin. »Tudi grajsko pristavo so obiskali.« »Rajni grof pa je znal modro urediti, da smo mu kmetic poravnali škode.« je dopolnil Gaber in pristavil: Naša hiša je morala dati ovco z jagnjelom.« »Mar je sedanja gospoda kaj boljša od prejšnje?« se je oglasil redkobesedni Hrast. »Ta, ta je šele! (Jrof je lakomen, da beraču niti palice ne privošči,« se je pridružil Smrekar. »In valpet! Raje srečam samega vraga kot njega!« se je priveril. IV ie takrat grdo privil, ko si hišo prevzemal?« je poščege-tal Smreka rja Gabrov Janez, zastaven fant, ki se je ženil pri Trpinovi Ančki. »Janez, oblačno je!« ga je posvaril oče. »Ni treba, da bi Ropar vsako gorko nesel Valptu na ušesa!« je mož zamrmral predse. »Oblaki so precej daleč, oče!« je vedro odvrnil sin. »Tako daleč, da ti bodo še Ančko zbegali,« je Smrekar podražil Gabrovega. Janez se je o/.rl. Med njim in Reparicm, ki je bil zadnji v vrsti, je bil res velik presledek. Na kajžarja so pritiskale grab-l.jiee: Smrekarica in Gabrova Reza sla na že prehiteli. Trpinova Ančka je brskala Reparjevo in Janezovo red. »Ti je vroče, Repar?<- ga je ogovorilo jezikavo dekle. »Mhm!« je zagodel kajžar. »Da se trava krivi,« se je vtaknila Smrekarica. »Saj se res krivi!« je pritrdila Ančka. »Reparju se danes krivi. Le poglej, Repar!« mu je pokazala podredek, za tole te privežem. Smrekarjev vol bi se zredil od trave, ki si jo pustil, veš ,tisti, ki ga je bil Herman zavrgel.« Ženske so se zasmejale. »Podredek bom že porezal, ko sklepljem. Se mi je kosa zvila, ko tako hitim,« se je branil Repar. »Ti, Ančka,« jo je hudo pogledal, »pa le pazi, kaj ti iz ust leti! Gospod oskrbnik so pravičen mož in dobre živine še nikoli niso zavrgli!« • »Cemu si pa takrat Smrekarju ti svojega ponujal v zameno, če je bil njegov tako zanič?« se je ujezila Ančka. Repar je zaklel, zadel koso na ramo in jo mahnil v rob. Gabrov Janez je nabrusil in se približal grabljicam. »Dobro si ga zabila podrepnika grajskega!« je smeje se pohvalil Ančko. »Ograbi mi Reparjevo red,« jo je še poprosil. Dekle ga je vprašujoče pogledalo. »Da nas ljudje ne bodo vlačili po zobeh, češ da ne znamo kositi,« je rekel in zamahnil. »Take sramote pa že ne!« Gabrov se je vrnil. »Repar je že obrit! Prav do živega sem ga,« se je ponorčeval. Vsi so se smejali. Oče pa mu je rekel: »Fant, glej, da te v zahvalo za to kdaj ne piči!« »Naj le poskusi!« se je Janez zresnil. »Kam pa ga je neslo?« »Tamle v robu grmovje obrezuje in prede svoje svetovske misli. Menda že veste, da se ženi pri Talerjevi Fridi?« se je oglasila Ančka. »Seve, seve! To bo žlahta: Herman Talerjev boter, Repar zel,« se je namuznil Janez. Pridno je zamahoval, da spet dohiti Smrekarja. »Pravijo, da se bosta še pred Novim letom vzela,« je vedela povedati Ančka. »No, potem si pa Podgrajci lahko še pred zimo denemo žabice na Bata,« je resno pripomnila Smrekarica. Trpin sc je naslonil na koso in rekel: »Do opoldneva po-plaknemo Planjavo, popoldne pa jo zastavimo v rob.« GORENJ S K E mirti—i ii....... _ PONEDELJEK, 25. APRILA 19«* O B y£ ŠC £YAL£ C mali oglasi Kandidati z nedokončano osnov- Marija Selan, gospodinja — de no šolo se lahko vpišejo pogojno, klico in dečka; Marija Mlakar Pogojno vpisani bodo postali red- gospodinja - dečka; Julijana ni slušatelji po uspešno oprav- Korošec, delavka — deklico ljenih izpitih čez I. letnik. Anica Kavčič, gospodinja - de Navodila in prijave za vpis klico; Cvetka Babic, delavka Prodam Vespo, letnik 1954. — Naslov v ogl. odd. 1464 Prodam Lambreto NSU Prima ,ahkQ dvi te ali išete za_ dečka; Marija Zakovšek, gospo 150 ccm malo rabljeno. Poazve nje na DopisnQ ŠQlo> Ljubljana. dinja - deklico; Marija Vidic se M Kok"cl °° ,„ ~~ Izpolnjene prijave s prilogami pletilja - deklico; Nura Blekič Prodam Lambreto LD 150 ccm J . . . J,. • , . .. , ~Yt" p . t (izpisek iz matične knjige, ove- gospodinja — deklico; Franck kovteTere zi^ Hafnerievf pot rovljen prepis zadnjega šolskega Bergelj, pletilja - dečka; Cirila Kran ' 1520 sPricevala m s priporočilom ob- Debevec, delavka — deklico; An Prodam^spalnico orehova imi- činskega a"' okrajnega odbora gela Jošt, gospodinja - deklico . .. zt /-ij_x„ m ZB oziroma občinskega ali okraj- Klara Oblak, uslužbenka — de- taciia. Bratun, mizar, Lirče 10, . ° * ' rr ■ 1533 nega komiteja ZK pošljite naj- klico; Betka Strazisar, delavka Prodam limuzino, črno, v zelo kasneje do 10. junija 1960 Do- - deklico; Cvetka Cop, gospo dobrem stanju Cena 550.000 di- Pisni šoli> LJubljana, Likozarjeva dinja - deklico; Marija Poga- čar, delavka — deklico. Poročili so se: Anton Ferčej narjev. Ponudbe pod takojšnja ulica 3> telefon 30-043. gotovina oddati v ogl. odd. 1536 Službo dobe takoj: 4 trgovski pomočniki železninske ter ostale tehn. stroke, ter dva šoferja tovornih avtomobilov. Oprem- it i n o Jesenice »RADIO«: 26. in 27. ljena samska stanovanja pre- aprila bary m KER delavka skrbljena. Pismene ponudbe po- VETER NE ZNA BRATI slati na naslov: Trgovsko pod- Jesenice »PLAVŽ tovarniški delavec in Martina Frantura, tovarniška delavka; Peregrin Rekar, tovarniški dela vec in Ivana Kralj, tovarniška jetje »Universal«, Jesenice 25. in 26. Umrli so: Ana Sink, gospodinja; Jakob Bajec, osebni upoko 1540 aprila amer. barv. cinem. film Jenec- NA SVIDENJE RIM. V ŠKOFJI LOKI Sprejmem mizarskega pomoč- "žirovnica: £ Aprila am-riški Rodile so: Španija Prevodnik nika, Wendling Jurij, C. JLA 20, bary o[nem h^Ta S^Se- " deklico= AloJziJa Avguštin Kranj 1542 NJE RIM deklico; Terezija Sever — dečka Prodam dobro ohranjeno Ja- Koroška Bela: 26 aprila franc in deklico; Marija Miklavčič - wo 250 ccm zaradi bolezni. Ogled barv fi]m -pABAREN ' deklico; Albina Arhar - deklico, v nedeljo od 7. do 19. ure, ob BIed. 26 do 2g ■ Rozalija Luznar - dečka, Tere delavnikih pa od 14 do 19. ure. film DOBRI STARI PIANINo' zi^a Zupančič ~ deklico. Poizve se: Krožna ulica št. 4 - _ y gl . y.da Kuharjeya; Poročila sta se Vlado Miljas, Zlato polje Kranj 154o Kristijan Muck, Frane Milčin- uslužbenec in Ana Zakotnik. Šofer z lastnim avtomobilom m> ^ Predstave ysak uslužbenka, ba šel par ur dnevno, dopoldan dan ob n ^ 2Q uri Umrli so: Marija Dolenc, Marali popoldan vozit. Ponudbe od- Radovljica: 26. aprila ob 20 tin Teraš- Jak°° Klobovs, Ma-dati v oglasm oddelek pod - uri soyj fUm DVQBOJ- 27 apri- riJa Stibilj, Vinko Benedičič in »Takoj < 1550 la ob 17.30 in 20. uri Jugoslovan- Katarina Berčič. Gospodinjsko pomočnico, po- ^ film TRJ ANE steno in zdravo sprejme dobra Kranj >kSTORŽlCw. 25 -j družina v Kranju. Naslov v ogl. ob ^ 16>> lg ^ 2Q ^ *™ barv. cinem. film CAJ IN SIM- oddelku 1559 Prodam dobro ohranjeno m o- pat-tia- o . , , — . .. o rAllJA; z6. aprila ob 16., 18. :n torno kolo »Puch« 175 ccm. Sr. 2n vas 55, Šenčur 1562 Prodam emajliran štedilnik — »Goran«, Smid tržni pregled V KRANJU Fižol 70 do 80, ajdova moka 70, 80, krma za kokoši in koruza 35, oves 25, čebulček 80 do 180 ter krhlji 45 do 60 din liter; korenček 60, čebula 40, krompir semenski 25 do 30, kisla repa 30, jabolka 100 din za kilogram. Jajca 18 do 20 din za kos, kokoši 500 do 600 din, česen 5 do 10 din glavica, radič 25 din merica, motovileč 25 din merica, zelena 5 do 20 din in peteršilj 15 do 15 din šopek. V ŠKOFJI LOKI Krompir 18 do 20, fižol 80 do 120, čebula 50, pesa 50, črna red-kev 30 in jabolka 80 do 100 din za pilogram. Jajca 16 do 17 din uri premiera angl. filma jaz IN GOSPOD MINISTER; . V' terska 50, Kranj 1507 CUN Tta^iT ROcTlI °BRA" Puch Roller s prtljažnikom in C£UkI™ prevlekami prodam. Jenko, Je- , . .„„„ senice, C. Bratstva 13 1572 Jy*g^Cer™*' ^ pan" Prodam čevljarski stroj »Ela- f. , .. __ stie« - ročni pogon. Cena 17.000 ^Tln "KRVAVEC«: 26. apri- dinarjev. Naslov v ogl. odd. 1573 f,m nl^* **rv- cin'~m- Prodam slamo. Sp Brni-ki 1, gg, OBRAČUN v TABLE RO- Cerklje 1574 cl-"«- . , „^ Prodam NSU-Max 250 ccm. - 97Sk°fjf Loka >vSORA«: 26. in Gosnosvetska 8 Kran i 1^75 aP"la amen Clne™- film TRI- Gosposvetska 8 Kranj 1575 JE EyiNI OBRAZI Prodam desni vzidljiv stedil- n„„i- . ,r nik in kmečko peč. S.S., Jezer- P" Kamn'k": 27 in 28. ska r 11 Kran i 1576 apn!a ob 20' un amer- cinem. &ka c. 11, Kranj 1576 barv fil PEKLA DO TEK- Dam v najem njivo. Lepa le- gASA uais.-ga. Naslov v ogl. odd. 1577 K ' .. Želim spoznati moškega od 40 B Kamnik ^DOM<<: 28- I« 27. kos, motovileč 25 din merica, do 50 let starosti, lahko tudi VER TVIS^" ^ °LI" >™ 5 -° ^ f^J^^V 10 din vdovec brez otrok zaradi takoj- , Šnje ženitve. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Srečni zakon — Gorenj ka« 1578 Veterinarska postaja Kranj — razpisuje delovno mesto za veterinarja, ki mora izpolnjevati naslednji pogoj: Veterinarska fakulteta z opravljenim stažem 1579 gledališče šopek, por 5 do 20 din, čebulček 200 din liter, sirček 15 din, smetana 20 din zajemlka in špinača 20 do 30 din merica. TELESNA KULTURA Tudi doma poraženi Zabeleženo ZakiMj zastoj? Branik (Maribor): Mladost (Kranj) 23 :15 (10 :11) Rokomet se . m Goren)sk(„ Kranj, 24. aprila - če moštvo v precejšnji krizi in ^ precej razširil, to nam je P°~ V prvenstveni tekmi republi- da je nov sestav moštva premalo kazalo tudi zadnje tekmova } ške rokometne lige sta se danes vigran. Zato bi bilo koristno, da med delovnimi kolektivi, to l na igrišču Mladosti v Stražišču bi do 15. maja, ko se bo prven- je organizirala sindikalna p0?™ srečala Branik iz Maribora in stvo nadaljevalo, odigrali čimveč "ica tovarne gumijevih izdelK Mladost iz Kranja. Moštvi sta lažjih tekem, da bi odpravili to Sava iz Kranja. nastopili v naslednjih postavah: pomanjkljivost in v nadaljeva- Kljub velikemu "številu emtft Branik — Marguš, Kramberger, nju zopet zaigrali tako kot v je- ki so v Kranju, pa nimamo eneg* Vauhnik (1), Gornik (10), Gaube senskem delu prvenstva (7), Kržina (2), Filipančič (1), Pur-keljc (2), Planinšek, Krepak ; — Mladost — Bevk, Posedi, Poljka (1), Čolnar (1), Sotelšek (3), Pe-trič (6), Arh (2), Belehar (2), Sla-doje, Česen, Juvan. Sodil je dobro Žežek iz Črnomlja. Čeprav so bili domačini v tej tekmi favoriti, so povsem zaslu- GORENJSKA ROKOMETNA LIGA MLADOST III : TRZlC 10:18 (4:7) Kranj, 24. aprila primernega igrišča za rokomet. V Kranju obstajajo tri igrišča, ■n to na Žulariji, na dvorišču I K' Iskre in igrišče Mladosti. Od teb je še najbolje na Mladosti. Ven' dar tudi to ne ustreza za igrani' republiških prvenstvenih tekem-Kadar je suho vreme, je to igf? šče precej prašno in ga je V prvenstveni tekmi gorenjske pred vsako "tekmo"škropiti, kar kometne lige je danes vodeče- ■„ „ lo ženo izgubili z dokaj visokim re- roKomeme nge je aanes vodeče- je prece] zamudno, prah p* 'e zultatom 23:15 (10:11). V prvih mu moštvu Tržiča uspelo z zrna- povrhu še škodljiv za igralce, rj minutah so igralci Mladosti kot š° nad Mladostjo III utrditi svoj Dn:„^ pa to igr^e Mladosti »»» vedno odlično začeli in po nekaj Položaj na vrhu lestvice. Rezul- ne ^ na pr;mernem prostoru, uspelih kombinacijah vodili s 4 tat 18:10 <7:4> ustreza poteku proti 1. Kazalo je že, da bomo v Pri zmagovalcih so bili naj- Kranju spet videli lepo zmago uspešnejši: Mencinger (3), Wag- domačinov. Toda že proti koncu ner <3)> Vidovič (7), Hladnik N. prvega polčasa smo opazili, da <4>< Pri Mladosti pa Poljka II (6), gralcem ne gre tako, kot smo RebolJ (2) in Ankele (2). Sodil je z napakami Zivkovič iz Kranja. saj je vsem znano, da bi^tnora biti tu odbojkarsko igrišče, *° je prvotno že obstajalo. Menimo, da je rokometnerni* klubu Mladost, spričo njenih številnih ekip in številnega članstva, saj je aktivnih preko 150 članov, ISKRA : MLADOST II 19:16 (9:6) ki tekmujejo v devetih ekipa" "» preko 100 pionirjev in pionirk* KOSarka obiskujejo rokometno šolo< t« klubu, nujno potrebno prime"' SVOBODA : TRIGLAV rokometno igrišče. 71:64 (38:24) e j- t u ■ ; , ird' Sredi februarja letos, je 8' . Kranj, 24. aprila — Včeraj je beno podjetje Projekt iz Krania, bila v Ljubljani prvenstvena ko- že končalo zemeljska dela prl šarkarska tekma prvega kola novem rokometnem stadionu, veri' odil s tremi goli "razlike""in "s sIovenske 1JSe med Triglavom in dar od takrat naprej pa do dar>eS tem popolnoma razbil domačo vr- ^om»čo Svobodo. ni bilo še ničesar storjenega, r*. sto. Do konca tekme je Mladost Triglav: D. Petrič (24), dr. M. dvomno bo to eden najlepši* J zaman poskušala popraviti re- Petrič (2), Rus II (16), B. Belehar kometnih stadionov v JugoslaW> zultat, saj napadalcem niso niti > K^vora (9), Stružnik (2), ki pa ne bo služil izključno tok uspevale tudi najenostavnejše Rus 1 in L Belehar; - Svoboda: metnemu sportu, ampak ga »° kombinacije in nikakor niso Wa!!as <18>. Gabršek (4), Kern društva lahko uporabljala tudi (4), Sesek (20), Repanšek (18), košarko, badminton, tenis, kotai]' Plevčak (5) in Oblak. kanje in pozimi za drsanje in. Po nekajminutnem vodstvu igranje hokeja na ledu. 7Jdtn* ir v-"-ch Kranjčanov so domači prešli v tribune bodo zgrajene za 4000^ 1 M vodstvo in ga stalno večali tako, 5000 gledalcev, plošča za igf'sce la v Ma- da SQ odšb na odmor £e s ]4 pa y0 asfaltirana. Kot smo jz' l"a~ točkami prednosti. Z boljšo tak- vedeli so dela zastala zato, *e >rambo. Vso tiko SQ Kranjčani v drugem pol- m sredstev. Vprašamo se pa, ha# običajno vajeni. V prvem delu gre sta zlasti zatajila oba domača vratarja in gostje so zlahka dosegali gol za golom. Kljub temu je moštvo Mladosti odšlo na odmor z golom prednosti. Po odmoru je Mladost zaigrala še slabše. Mnoge napake pri podajah v napadu in streljanju na gol so bile vzrok hitrim protinapadom Branika, ki je kmalu za mogli prebiti dobre, nekoliko preostre obrambe gostov. Branikovo moštvo je danes pokazalo prav tiste odli e lani Mladost pokaza riboru: borbenost, hitre protina tekmo so se gostje borili za vsako žogo. V vratih so imeli odličnega vratarja Marguča, ki je opravičil sloves enega najboljših mladih vratarjev v Jugoslaviji. Braniku se je povsem uspelo re-anžirati Mladosti za jesenski poraz v Mariboru. Domače moštvo je danes, razen v prvih minutah, povsem razočaralo. Igralci so igrali vse premehko v obrambi, vratarja ta branila slabo, napadalci so treljali netočno, v drugem pol-asu pa je vsem zmanjkalo tudi kondicije. Očitno je, da je doma- času zaigrali uspešnejše. Bili so je šel denar, ki je bil lani name- celo boljši od Ljubljančanov in njen za gradnjo stadiona na M'"' zmanjšali razliko za polovico ta- dosti, približno 8,000.000 dinar' ko, da je končni rezultat 71:64 v jev, in je bilo porabljenih za korist Svobode. garaže za 9peedway dirke i*.2" Kljub porazu pa to ni neuspeh zemeljska dela le okoli m'ihlon za Triglavane, saj se Svoboda dinarjev. poteguje celo za tretje mesto v Menimo, da res ni prav, da ^ ligi. Kranjčanom se je tudi poznalo, da jim je to prva tekma zunaj, pa tudi treningov še nimajo dovolj, saj so šele pred kratkim uredili igrišče na Savskem logu. Po tekmi so gostje vložili protest, ker je po krivdi zapisnikarja sodnik nepravilno PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 26. aprila ob 20. uri — Zelo poceni prodam dobw LOGARITMI m LJU- ohranjen radioaparat »Saba«. BEŽEN za red premierski. Poizve se Predoslje 107, pri'hi- 1**^ P? gi št 27 Peršernovem gledališču priredi Industrijsko podjetje v Kranju sprejme dobrega in pridnega zidarja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek Glasu Gorenjske dne 26. apribi že šesto premiero v letošnji sezoni. gibanje rebivalstva V KRANJU Rodile so: Marija Pušavec — ronjske, ki so konec marca do- dečka; Angela Košnik - dečka; Frančiška Zura - dečka; Ana Obveščamo vse tiste naročnike Glasu Gorenjske izven Go- bili opomine za plačilo naročnine in nam je še niso poravnali, da jim bomo poltednik brez predhodnega opomina ustavili, če nam do 1. maja ne pošljejo denarja. Kralj — deklico; Marija Benedičič — dečka; Rozina Jelovčan — deklico; Ivanka Lenartek — dečka; Helena Prosen — deklico; Pavla Polajnar — deklico; Emi- četo delo stoji, ker tako tudi nobene volje do dela pri funkciO' nar jih, še manj pa pri tekmoval' cih. M- Z. PIONIRJI MED SEBOJ Skofja Loka, 24. aprila - Danes dopoldne je bilo tu okraji10 Planinsko društvo Radovljica uJa Stular - dečka; Marija Do- obvešča vse ljubitelje planin, da lenc ~ deklico; Regina Sekne - bo VALVAZORJEV DOM pod dečka; Neža Vreček - deklico; Stolom redno oskrbovan od 30. Antonija Sodnik - deklico; Fran- aprila dalje. ROBLFKOV DOM &**k* Karlin - dečka; Marija na Begunjščici pa bo odprt v Kline — deklico; Ana Petrine - dneh praznovanja 1. maja in to: deklico; Marija Cerče — deklico; 30. aprila, L, 2. in 3. maja. Ana Kopač - dečka; Milena Ve- Prodam motorno kolo NSU hovec — deklico; Lidija Bernik 300 ccm z zadnjimi amortizerji, — dečka; Rozina Lebar — dečka; tudi na obroke. Naslov v ogl. oddelku. 1580 objave Sprememba razpisa DOPISNA SOLA Breda Kovač — deklico; Vladi-slava Košir — dečka; Marija Jelene — dečka; Jožefa Zelj — dečka; Pavla Zamljen — dečka; Apolonija Savs — deklico; Milena Plevel — dečka; Marjeta Spu-rovec — deklico; Ivana Oblak — dečka; Amalija Jenko — deklico; Milena Hrovat — dečka; Frančiška Filipič — dečka; Elizabeta Lavtar — dečka; Emilija Peternelj — dečka. Poro "ili so se: Ago Džanano-vič, delavec in Vida Kotnik, delavka; Anton Resmnn, trgovski S sodišča ZAKAJ TOLIKŠNA skrajni desni strani ceste, jo po- NEPREVIDNOST? drl na tla tako, da je pri padcu J. K. in J. Z., oba šoferja, sta dobila lahke telesne poškodbe, se zagovarjala pred sodiščem Na razpravi se je zagovarjal, da zaradi kaznivega dejanja — ogro- je bil glavni vzrok nesreče po-žanja javnega prometa. 10. ja- ledenela cesta. Ker so priče po-nuarja letos sta vozila po cesti vedale, da je bila cesta le mo-v Poljanski dolini. J. K. je kra, ne pa poledenela in da je opravljal tovorni avto v smeri obdolženec vozil neoprezno in v Poljane—Sk. Loka, J. Z. pa av- vinjenem stanju, zaradi česar tobus v obratni smeri. Cesta je je tudi prišlo do prometne ne-bila poledenela, v bližini Poljan sreče, ga je sodišče obsodilo na pa ozka, vendar vsega tega voz- mesec dni zapora, nika pri vožnji nista upoštevala. S preveliko brzino sta neprevid- OTROKA JE OPIJANILA no vozila in se tako nista mogla Postrežba z alkoholnimi pija-izogniti trčenju. Na tovornem čami v gosti.sču je za mladolet-avtomobilu je nastalo za pri- mke ki še niso dopolnili 16 let, bližno 146.000 dinarjev škode, na kaznivo dejanje. V januarju le- tos je v neki gostilni K. M. naročila liker in ga dajala tudi svoji 4-letni nečakinji in jo je tako opijanila, da se je le-ta opotekala, valjala po tleh in kričala. Na glavni obravnavi je omenjeno dejanje zanikala, češ da je otroku dajala le malinovec in da sprotni avto in mu povzročil za zato ni moKel biti pijan Njeno približno 50.000 dinarjev škode, ogovarjanje so ovrgle priče. Sodišče je obdolženko spoznalo za krivo in jo obsodilo na 7000 dinarjev denarne kazni pogojno za dobo enega leta upoštevajoč, da je obdolženka mlada in da doslej še ni bila kaznovana. izključil igralca njihovega mo- T Z X i , Zva xf J e ' ekipno pionirsko prvenstvo štva V GORENJSKI KOŠARKARSKI LIGI PREMAGAL KRANJ JESENICE Jesenice, 24. aprila — Danes dopoldne je bila košarkarska tekma med KK Jesenice II. in KK Triglav II iz Kranja za gorenj- zračno puško, ki se ga je ležilo 6 ekip iz vseh krajev w renjske. . a. Vrstni red tekmovanja je ' slednji: ekipno: 1. Kranj 1 krogov, 2. Jesenice 12G3, 1, 1212, 4. Skofja Loka 1149, 5. »£j 929, 6. Bohinj 708 krogov. » posamezniki je bil naJbol^kr(r sko košarkarsko ligo. Gostje so Kranzja Anton Horvatin 16° ^__ avtobusu pa za okrog 105.000 di narjev škode. Zaradi neprevidnosti je J. K. na isti cesti še istega dne povzročil še eno prj-rnetno nezgodo. Ob srečanju z nekim avtomobilom, ki je pripeljal iz druge smeri, je avto zavrl, vendar ga je zaneslo v na- V LJUBLJANI razpisuje vpis za borce, aktiviste, družbe-no-politične delavce in otroke padlih borcev v oddelke Z REDNIM poukom pomočnik in Marija lin <>v.ir, na-pri Gozdarski srednji šoli v Po- me čenka; Alojz Blatnik, naliar stojni in ekonomskih srednjih in Olga Gorenc, tovarniška d< Šolah v Celju, Kopru, Kranju, lavka. Ljubljani in Mariboru. NA JESENICAH Šolanje traja 2 leti. Rodile so: Kristina Cufer, go- Pogoj za vpis je dokončana spodinja — dečka; Valentina osnovna ali njej ustrezna šola Resman, uslužbenka — dečka; Oba obdolženca sta se zagovarjala, da sta v kritičnih trenutkih napravila vse potrebno, da bi preprečila nezgodo ter metala krivdo na razne objektivne okoliščine. Ker svoji vožnji nista prilagodila poledenelim razmeram na cesti, je sodišče J. K. obsodilo za obe kaznivi dejanji na 4 mesece zapora, J. Z. na mesec zapora obema pogojno za dobo enega leta, seveda pa mora J. K. povrniti tudi škodo. krivdi: ni priznal A. S. se je moral zagovarjati na sodišču zaradi kaznivega dejanja — lahke telesne poškodbe, ki jo je napravil 28. 11. 1959 po 22. viri v neki tovarni v Kranju. Z železnim predmetom, s kate* rim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje pokvari, je pro-Dne 14. februarja letos je tepel svojega sodelavca in mu J. F. v vinjenem stanju neoprez- tako prizadejal rane in odrgnino vozil z motornim kolesom po ne po telesu. Obdolženec je sku-cesti v smeri Trata — kolodvor šal dejanje prikazati v drugač-v Škofji Loki. V bližini železni- ni luči, vendar ga je sodišče ške postaje Skofja Loka se je spoznalo za krivega in ga obso-zaletel v M. K., ki je hodila po dilo na dva meseca zapora. VINJENOST -VZROK NESREČE bili boljši in premagali domačine z rezultatom 40:35 (25:19). PRVO MEDNARODNO KOŠARKARSKO SRICANJE NA JESENICAH Jesenice, 24. aprila — Košarkarski klub Olimpija Hansbrant iz Trsta je gostoval sinoči in danes dopold na Jesenicah ter se pomeril s kužarkaricami Železarne Jesenice. Tuje gostje so bile na obeh srečanjih nadmoćne domačim. Na sinočnem srečanju so zmagale s 35:28 (24:13), na dana njem pa s 45:41 (38:23). Izgledalo je, da imajo domače premalo treninga, saj je to bila šele njihova druga letošnja tekma. U. gov od 200 možnih, 2. Janko Sor-li 152 krogov (iz Kranja), 3. Pj Zdenko Breško (iz Tržiča) l5U krogov. -an Nogomet Jesenice, 24. aprila — Na Jesenicah je bila danes odigrana pionirska nogometna tekma med Jesenicami in Mladostjo iz Kranja. Zamagala je Mladost z rezultatom 2:2 (0:0). Prvenstvena nogometna tekma NK Bohinj : Partizan Sk. Loka se je zaključila z rezultatom 1:4 (1:3). Zadiji šoortni re7u'tnTi GRČIJA : JUGOSLAVIJA 0:5 SLOVENSKA CONSKA LIGA Ljubljana : Grafi "t 3:0 Krim : Kladivar 2:3 Triglav : Sbota 6:1 (2:0) Branik : Rudar 4:2 Nova Gorica : Maribor prekinjena Izola : Ilirija 1:1 MNOGO HRUPA OKROG NK KAMNIK Na nogometni tekmi v spomladanskem prvenstvu v Kamniku, v kateri je nk Ja-vornik vodil proti Kr.mnikU z 1 : 0, je proti koncu tekme neki gledalec, v stvari registrirani Član NK Kamnika stopil na Igrišče in se dejansko lotil sodnika. Ta je tekmo odptskal in nogomotn3 podzveza je srečanje regid r>-rali i 9 : 0 p. r. v korist Ja-vornika ter zaprla igriš'« Kamnika. Upravni odbor Kamnika ni vzel v pretrCS prestopek svojega aktivneg* igralca, pač pa je objavil, da razpu... a klub. s tem pa nis0 bili zadovoljni niti Igralci hiti Občinska zveza za telesno vzgojo, ki je zalo sklicala izredni občni zbor. Po izredno burnem pote'tu so bili sprejeti važni sklepi in imenovana nova začasna uprava z Milanom Terpincom na ielu, ki bo vodila klub do novega obt ne^a zbora. Sprejela jeW" la ostavka odbornikov, l