Poštnina plačan« v fotortmL Leto XVI., štev. 11 ^ravuisiro; i-JUDljana. Knafljeva jlica a — relelon it. 8122, «123, 3124. 3125. 8126 .niieratni Jdaeiea: Ljubljana, Belen-ourgova ui 8. — Tel 8492, 2492. fooružmca Maribor: Gosposka ulica ttt 11- — Telelon ftt 2455 Poiruinlca Celje: Kocenova ulica tt 2. - Telefon 8t 190 Kačuni pri poŠt Cek za vodili: LJubljana St. 11.842. Praga čialo 78.180, Wlen 4t 10.V24L Ljubljana, nedelja 13» jamarja 1935 Cena 2 Din Naročnina nato mesečno Din 2&r— Sa inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knanjera ulica Telefon 2123, 8128. 8124. 8125, 8126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon tt 2440 Celje, Str ^ssm ayerjera ulica tt. 1. Telefon tt 66. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pomen ljubljanske konSerence Pomembnejša pogajanja med velesi-uru, ki imajo za predmet mednarodna -prašanja širše važnosti, popolnoma pri-rodno vzbude pri manjših državah iz-estna pričakovanja ali bojazni, kako se bo izpremenjeni položaj odrazil na njihovih odnošajih do pogajajočih se velesil. V takih primerih se često pojavlja upravičen pesimizem, temelječ na znanem izkustvu, da plačajo račun sporazuma velikih največkrat ravno manjše države. Osobito pa so pri nas osnovani razni dvomi in slutnje, kadar se o stvareh, ki neposredno zadevajo našo državo, vrše pogajanja v Rimu. Rimski politiki namreč z izredno spretnostjo da-ejo pogajanjem značaj italijanske pobude in s tem dajejo mnogo povoda za skepso in bojazen. luzumljivo je tedaj do izvestne mere nedavno vznemirjenje nad sestankom med Lavaiom in Mussolinijem, dasi se po končanih pogajanjih pokazala vse " gačna slika, nego so nam jo naslika, razne slutnje. Ljubljanski sestanek i ran jih ministrov Male antante je v n pogledu razpršil vsak dvom in vno-dokazal, da si naše tri države ne , io kar ukazovati od velesil, marveč da o dovolj odvažnosti, da samostojno pretehtajo in precenijo sporazum, kakor oii sklenjen v llimu, in da si pridr-lejo pravo, reči svojo odločilno be-• Io pri izvedbi sprejetih zaključkov. Največ bojazni je naši javnosti povzročila formula, na katero naj bi pristale vse avstrijske sosede, ker se je iz besedila dalo sklepati, kakor da bi se m Mraia naša država za vse večne čase Ireči zanimanju za naše narodne manj-ne na severu in na zapadu. Jasno je, .d b: naša država nikoli ne mogla preje ; takih obzevnosti in da bi naša vla-i aa nobeno protiuslugo ne mogla prinesti tako ponižujoče žrtve. \ tem pogledu ima sestanek vodite-ev zunanje politike zveznih treh dr-. na tleh našega mesta naravnost sim-1 >hcen pomen. Kakor bi bili v primeru esničenja tega, česar se je naša jav-vi'a. težko prizadeti ravno Sloveo-narodno in jezikovno obmo-se ne končuje ob državnih mejah, rveč sega še globoko v ozemlje solnih držav, tako je bilo potrebno, da • et čuje odločno besedo naših treh za-zniških držav ravno iz središča onega a našega naroda, ki po jeziku, krvi kulturi tvori enoto z brati onkraj seme m zapadne državne meje. Na sim- enem pomenu dejstva, da so se vo-i državniki Male antante sestali rav-i v slovenski prestolnici, ne more ni--:c.r spremeniti zunanja okoliščina, da - bila Ljubljana določena za kraj se-tanka v glavnem iz tehničnih razlo-ov ker je bila njena greografska lega v to svrho najbolj prikladna. Ako se bo pokazalo, da je rimski sporazum. kakor sta si ga zamislila gg. Laval in Mussoiini, iskreno pojmovan in ako bo lojalno izvajan, potem bo pomenil brez dvoma velik korak naprej k zavarovanju in utrditvi miru. Ker je to tudi glavni cilj in namen Male antante, je samo naravno, da so v Ljubljani zbrani državniki rimski sporazum pozdravili -i obljubili sodelovanje pri njega izvedbi. A z ozirom na gori omenjeno opravičljivo skepso, s katero spremlja javnost manjših držav vsako paktiranje med velesilami, je tudi naravno, da so državniki Male antante v svojem komunikeju odločno poudarili, da bodo pri vojem sodelovanju vedno imeli pred • ■mi tudi svoje nacionalne interese. Te avjdezno tako enostavne besede niso ie izrečene le v pomirjenje javnosti v -eh zavezniških državah, marveč v ena- , ako ne še v večji meri v opozorilo ravnanje prizadetemu inozemstvu. V svojih ljubljanskih izjavah novinar-m so državniki Male antante še bolj lodkrepili svoje, v komunikeju orisano tališče. Zlasti je naš ministrski predsednik in zunanji minister g. Jevtič ja5u no podčrtal odločnost Male antante, da ' ;o čuvala vse svoje interese, in omenjal . zvezi s tem tudi naše zavezniške odno-bjavili danes obširna poročila iz Ljubljane m poudarjajo tudi tokrat solidarnost Male antante v vseh vprašanjih, ki je postala za skupno mednarodno politiko Češkoslovaške Rumunije m Jugoslavije v zadnjih letih že tradicionalna. »Berliner Tageblatt« registrira, da je Mala antanta v načelu sprejela rimski sporazum pravi, da bodo njeni zunanji ministri kmalu dali izjavo, v kateri bodo precizirali svoje skupno stališče napram temu »porar-"iu. I.:st r /:adr>vo1j«tvom ugotavlja, da se je pričela v evropski politiki nova etapa pacifističnoga razvoja dogodkov, v kateri bo Mala antanta nedvomno trden m važen faktor. Besedilo rimske deklaracije Rim, 12. januarja, d. Agencia Štefani poroča: Besedilo splošne izjave, ki sta jo 7. januarja podpisala šef italijanske vlade ter francoski zunanji minister, se glasi: »Italijanski ministrski predsednik in francoski zAmanji minister sta ugotovHa, da so danes sklenjene konvencije zagotovile ureditev glavnih vprašanj, ki s prejšnjimi sporazumi niso bila rešena in predvsem vseh vprašanj, ki se nanašajo na 13. člen londonskega pakta z dne 2h. aprila 1915 leta. Ugotovila sta, da bo mogoče sporna vprašanja, ki bi »e mogla pojaviti v bodoče med obema vladama, urediti aH diplomatsko, ali s pomočjo pro-ccdur, ki jih določajo pakt Društva narodov, statut stalnega mednarodnega sodišča in splošni arbitražni akt. Spričo tega potrjujeta italijanski ministrski predsednik in francoski zunanji minister namen obeh vlad, razvijati tradicionalno prijateljstvo, ki veže oba naroda, in sodelovati v duhu vzajemnega zaupanja v svrho ohranitve splošnega miru. Za tako sodelovanje se bosta vselej posvetovali kadarkoli bi to zahtevale okoliščine.« Deklaracija je bila sestavljena v dveh primerih in je datirana v Rimu 7. januarja 1935 leta. Podpisala sta jo: Mussolmi •ti Laval. Povratek g. Jevtiča v Beograd Beograd, 12 januarja, p. Ministrski predsednik in zunanji minister se je s svojim spremstvom-davi vrnil s konference Male antante v Ljubljani. Takoj po prihodu vlaka je odšel v predsedstvo vlade ter je ime' ve>s dan ra-zgovore 6 ramlmi politiki. Akcija za priznanje nemške enakopravnosti Angleški načrt o sklicanju konference izven Ženeve za sporazum z Nemčijo o uveljavljenju njene enakopravnosti Ženeva, 12. januarja, d. Razširjene so govorice o načrtu, po katerem namerava pet držav, ki so meseca decembra 1932 načelno priznale Nemčiji enakopravnost tudi na področju oboroževanja, povabiti nemško vlado h konferenci izven Ženeve, na kateri bi razpravljali, kako bi bilo mogoče uresničiti enakopravnost Predvsem bi morala Nemčija na tej konferenci pojasniti,^ kako daleč je že napredovalo njeno oboroževanje in kakšne so njene zahteve glede enakopravnosti. Pariz, 12. januarja, č. Običajno dobro obveščeni londonski poročevalec lista »Journal des Debats< poroča, da se je v angleških političnih krogih pojavila ideja o sklicanju konference petih držav, ki so ob kon-en 1. 1982. načelno priznale nemško enakopravnost v oboroževanju. Na konferenci naj bi se vprašanje o nemški enakopravnosti definitivno rešilo. Predvsem naj bi Anglija, Francija in Italija, ki so še vedno članice DruŠlva narodov, poslale svetu Društva narodov skupno zahtevo, naj razveljavi določbe versajske mirovne pogodbe glede re-strinkcij nemške oborožitve. Društvo naro-gov naj bi Nemčijo tudi točno obvestilo o definiciji stanja, v katerem bi se moglo razveljaviti omenjene vojaške klavzule versajske mirovne pogodbe. Kot pogoj za to koncesijo omenjenih treh držav bi morala Kemčiia pristati na svoj povratek v Ženevo. Simonovi razorožitveni predlogi Pari«, 12. januarja, d. Neposredno po ureditvi posaarskega vprašanja bo angleški zunanji minister Simon predložil svoje pred-loRe za ureditev razorožitvenega vprašanja. Francoska vlada Ima v svojih rokah že pismen načrt teh predlogov. Angleški zunanji minister jc nocoj odpotoval v London, da pripravi konference s Flandinom in Lavaiom. Nemčija bo k sodelovanju pritegnjena najprej po diplomatskem potu. Sedanji angleški načrt se nekoliko razlikuje od prejšnjega predloga konvencije, ki ga je zastopal na razorožitveni konferenci Macdonald. Nemčiji naj bi se priznalo gotovo povišanje sedanje oborožitve. Obenem naj bi ss določila omejitev oboroževanja drugih evropskih držav. Šlo hi torej za postopno oboroževalno enakopravnost Nemčije v okviru splošnega varnostnega sistema. Francosko-italijanskt dogovori o razorožitvenem vpra-ianju se strinjajo v najvažnejših točkah z angleškim načrtom Predlog za razveljavljenje vojaških klavzul London, 12. januarja. AA. »Times« objavlja danes pradlog. naj bi države, ki jim versajska mirovna pogodba daje razne prednosti, z enostranskim sklepom obvestile Nemčijo, da pogojno razveljavljajo vojaške določbe te pogodbe. Obenem naj bi te države predložile razorožitveno konvencijo v okvirju splošnega varnostnega režima za Evropo. Pariz, 12 januarja. AA. Predlog »Time-sa«, naj bi se zmagovalne države same odrekle dobrotam vojašikih klavzul versajske mirovne pogodbe, je šele del načrta, ki ga sedaj proučuje angleška diplomacija. Po tem načrtu bi se morale države, ki naj bi se okoristile s to odpovedjo zmagovitih držav, obrniti s prošnjo na Društvo narodov, čigar članice bi morale biti. Pristaši tega načrta mislijo, da bi ae tako dala izpolniti obljuba priznanja nemške enakopravnosti in izposlovati povratesk Nemčije v Društvo narodov, nakar bi se pa dalo razpravljati o konvenciji za omejitev oboroževanja ob soudeležbi Nemčije. Mogoče je ta načrt samo poizkusni balon, ni pa izključeno, da bi načrt dobil konkretne oblike. Monetarni pakt Francije in Anglije Rim, 12. januarja, d. Italijanski listi poročajo, da se bodo razgovori francoskih ministrov Flaudina in Lavala z angleškimi državniki v Londonu nanašali na finančna in politična vprašanja. Svoje napovedi opirajo na izjavo, ki jo je dal Neuville Chamber-lain tik pred Božičem na seji angleške spodnje zbornice, v kateri je insistiral na obrambi neodvisnosti angleške valute- Njegove izjave so bile ugodno sprejete v angleških odgovornih političnih krogih, zaradi česar ni izključeno, da bo mogoče v Londonu doseči finančno-valutni sporazum. Nekateri pariški krogi govorijo celo o stabilizaciji angleške valute, ki bi naj bila v največjem interesu mednarodne trgovine. Če bo v Londonu zares dosežen sporazum, bo vsekakor mogoče stvarno pripraviti monetarni pakt med Francijo in Anglijo, h kateremu bi se pod pritiskom razmer kmalu nedvomno pridružile še ameriške Zedinje-ne države. London, 12. januarja. AA. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdijo, da bo pri skorajšnjem sestanku francoskih in britanskih državnikov v Londonu v prvi vrsti govora o svetovnem denarstvenem sistemu in o stabilizaciji denarja, ne verjamejo pa, da bi bilo mogoče po tem londonskem sestanku pričakovati stabiliziranja angleškega funta hirija : ViHacher SV 2:0 (0:0, 0:0, 2:0) Ljubljana, 12. januarja Danes »vaOer a« je na drsališču Ilirije igrala mednarodna tekma v hockeyu na ledu med Ilirijo in Villacher Sportvereinom. Domači 00 zasluženo zmagali z 2:0. Podrobno poročilo v ponedeljeki številki. Na plebiscitni dan Posaarskl plebiscit spada med najvažnejše dogodke novejše evropske zgodovine — Usodnega pomena Je zlasti za Nemčijo — Nesebično stališče Francije Danes ae bo odločna uaoaa posaarja. Z ajo vred zaokrene morda v nove smeri celotni evproaki političn. razvoj. Toliko je problemov v zunanji, deloma pa celo notranji politični sferi v Evropi, ki se vežejo na saarski plebiscit, da ni Čudno, ako danes tako rekoč vsa Evropa prisluškuje dogodkom ob saari. Dasi se -zadnje dni razburjenje v Po-saarju jako stopnjuje ln povzročajo v razgreti atmosferi razmeroma majhni dogodki in majnne aferice obilo razjarjenosti, vendar se vse koncentrira na poglavitno vprašanje: kakšen bo Izid ljudskega glasovanja Ui kaj potem? Izid glasovanja: Kako močno se more v toku 15 let spremeniti celotna situacija, se najlepše vidi po tem, da je prvotna pojavitev glavne u.leme dobila bistveno drugačno osnovo. Ali Francija ali Nemčija? To je bilo geslo za odločitev pred 15 leti, ki se mu je vsekakor bolj zaradi formalne popolnosti postavila ob stran Se tretja možnost: da se ohrani status quo. Danes je situacij« ta, da se o priključku na Francijo skoro ne čuje, marveč si stojita nasproti samo tezi: za Nemčilo ali za status quo. Da je Nemčija storila vse. kar bi moglo pripomoči, da se ljudsko razpoloženje pokaže v čim najugodnejšem razmerju za-mo. o tem pač ni dvoma- Nasprotno pa se je Francija razmeroma malo angažirala. V francoskem časopisju e>o se pojavili prav o tem očitki, da je francoska stran mnogo premalo storila v prid za Francijo ugodnemu razpoloženju. Seveda so se odtlej, ko se geslo glasi: status quo ali Nemčija, bistveno predrugačili pogoji za francosko propagando. Ali diskusija o tem, koliko in kaj je storila ena ali druga stran za zaželeno solucijo, spada sedaj že v preteklost, zakaj danes se žanjejo le ft« sadovi dela S hitlerjevske strani se Je ves čas trdilo, da je za Nemčijo zagotovljena velikanska večina. Zelo značilno pa je, da se je v zadnjih dneh tako zelo potisnilo v ospredje vprašanje, kako naj se presodi vrednost izida za bodočo usodo Posaarja. Društvo narodov Ima po mirovni določbi zelo proste roke. Dolžno je pač upoštevati ž<.-ljo prebivalstva, ki se bo izrazilo z glasovanjem. Ko pa bo sklepalo o tem. pod katero suvereno oblast se postavi Posaarje, ni vezano na to, da bi moralo odločati o posaarju kot celoti, marveč je izrefcno navedena možnost, da se eden ali drugi del posaarskega ozemlja loči od celote Fo-saarje bi se moglo tedaj razkosati. Ta določba je jako važna, ker omogoča upoštevati tudi ono skupino, ki bi ostala v manl-šini. Določba je zelo razumljiva s takratne perspektive, ko se je mislilo, da bodo morda predeli bliže francoski meji dali veČino za Francijo, a pokrajina, ležeča bliže nemški meji, večino za priključek k Nemčiji. Sedaj, ko gre v glavnem za status quo ali za Nemčijo, je delitev, tako se vsaj zdi na prvi pogled, manj smiselna. Zakaj vzemimo da se Izkaže močna manjšina za status quo- ali naj se potem loči neki predel ln samo ta podredi upravi ter suverenosti Društva narodov ? Nedvomno, da je po besedilu mirovne pogodbe ta možnost dana. In z njo v Fesaarju računajo. Vsa politična lavnost na hitlerjevski strani se je vehementno obrnila zoper tako tolmačenje. V Nemčiji se je postavila teza: Tudi če a« izreče samo 51 odstotkov za Nemčijo, se mora posaarje kot celota priključit' njej; to zahteva Nemčija kot prav tako samo ob sebi umljivo, kakor pravi, da bi sama prepustna deželo kot celoto Društvu narodov a.ko bi se pokazala mak ar majhna večina za status quo. Kakor rečeno, se je prakfčnost te določbe preokrenila s tem, da ne gre več za dilemo med dvema državama sosedoma ali kltub temu se niti v dani ta možnost ne more po- vsem zan^t' ZaVal pristaši ohranitve seri aniPEra st^nla računalo za natslabfti slu-čai z u°-odna.«*tio da Hm vendarle ostane vsai maiheTi kos dež»le kjer bi se mogli očrniti pred h*tlerizmom PorfoTv? -(p da se ie » Nemčlll v zadnji dob' modele ne«") dotlej uvetlavlla bojazen. da bo stranka ki p* bori zoosr nri- Kijucek, vendarle dosegla znatno število glasov. Zato ae je že sedaj pričela kampanja, ki naj tako rekoč že v kali prepreči nagnjenje, da bi se upoštevala želja proti-hitlerjevske manjšine. Nam pa je prlčetek te polemike k* bo nedvomno brž po plebiscitu zavzela silnejši obseg, opozorilo, da bo Posaarje v vsakem primeru, pa naj Izpade glasovanje kakorkoli, še nekaj časa tvorilo ognjišče nemira v Evropi Meritorno se bo treba ženavi pečati 8 tem problemom šele ki bo znan izid, zakaj od njega samega od rezultata v podrobnem, zavisi, koliko se bo moglo komplicirati njega tolmačenje. Nedvomno bo v Društvu narodov odločilno stremljenje, da se problem Posaarja likvidira tako, da bo za naprej mogel tvoriti čim manj kamen spodtlke v mednarodnih odnošajih Evrope ne da bi se seveda pri tem kršile jasno postavljene mirovne določbe Saj je zlasti Francija pokazala, da Jo vodi samo ta težnja ln odbor trojice je mogai priti na svojem rimskem zasedanju do tako izredno srečnih ln vsestransko zadovoljujočih sklepov le, ker »e je Francija pokazala povsem objektivno ln nesebične. Ne moremo dvomiti, da se bo njena politika tudi v bodočih ukrepih, ki bodo potrebni glede Posaarja dala voditi po Istih načelih in da bodo potemtakem odločilni prav taki stvarni razlogi, lcl Izhajajo iz mirovnih določb. Saj je moral tudi Berlin pritrditi, da Francije ne vodijo osvajalni namerni glede Posaarja, marveč le trdna volja da se točno Izvede ona funkcija, ki jo ima odmerjeno na Saari Društvo narodov Trdno prepričani, da »e bo gibala v istih smereh ln po istih n načelih francoska politika tudi v bodoče, moremo mirno pričakovati, da bo moglo Društvo narodov končno pravično ln v smislu trdnih določb Izreči svojo presojo nad bodočo usodo posaarja kakor jo bo manifestiralo prebivalstvo dežele samo. Mnogo bolj kompliciran problem nego za ženevo in specialno za Francijo pa pomeni saarski plebiscit za Nemčijo samo Poraz v Posaarju bi bila prehuda oreizkuSnta za hitlerizem. V notranji politiki se napovedujejo razčiščenja. ki so se odložila samo zaradi plebiscita: od tega kako se obnese hitlerizem v Posaarju, zavisi tudi njegm razvoj v Nemčiji. Prav tako se napoveduje nova orientacija v nemški zunanji politiki. Za trdno se je postavljalo, da poda Hitler brž po plebiscitu Izjavo, ld naj pomeni novo dobo v nemško-francoslkih odnošajih. Al' nedvomno bo mogla biti ta lajava, če je zares na dnevnem redu, drugačna po zruagi v svobodnem elasovanfu. nego po porazu Nemčija je Izrekla, da samo Posaarje še loči Francijo od nje. Zd» se, da velia to samo za slučaj. Ce se ia dežela vrne v matično državo. Potem Je treba pomisliti na odmev, ki ga bo Izid glasovanja moral povzročiti v Avstriji Hl-tlerjevska Nemdia ima tedaj dovolj vzroka, da z največjo napetostjo prlsluškule vestem lz Posaarja ln da z vso nestreno-stjo želi ugodnega rezultata. Za nas v neprizadetih državah Je situacija zelo enostavna V nas je le želja, da se glasovanje izvede točno po določbah, pa da se čim prej odloči usoda dežele pravično tn v pomiritev Evrope, ld si bo oddahnila ko ne bo več saarskega problema na dnevnem redu. Nad pol milijona glasovalnih upravičencev Glasovalno pravico imajo vsi nad 20 let stari moški in ženske, ki so dne 28. junija 1919, ko je bila podpisana versajska mirovna pogodba. Imeli svoje bivališče v Posaarju, poleg njih pa takratni dijaki ln vojaki, ld sicer niso bivali v Posaarju, a so bili tja pristojni Vseh glasovalcev J« okrog 550 000 Vsak bo pri glasovanju dobil listek na katerem so natiskane tri možne odločitve- 1 status quo, 2. združitev ■ Francijo. 3. združitev z Nemčijo Glasovalec bo prečrtal krog poleg odločitve, za katero se Izreka vtaknil listek v kuverto ta jo izročil predsedniku krajevne plebiscitne komike. l^ld glasovanja bo, ksJror znano. obfav'jen šele v tor^V Jugoslovenska nacionalna akademska mladina na delu Naši javnosti je že dobro znana »Oplen-ska resolucija«, ki jo je sprejela akademska mladina po poklonitvi na grobu Viteškega kralja Uedinitelja Tisoči visokošol-tev so takrat enodušno odobrili sklep svojih predstavnikov, da mora nacionalna omladina po veliki nesreči, ki je zadela naš narod, stopiti v dobo največje aktivnosti. Duhovna enotnost jugosiovenskih visoko-Šoicev naj bo manifestirana tudi v enotni organizaciji in enotnem delu. S tem skle Eom od 17. decembra preteklega leta je bi-l prvotna težnja poedincev in poedinih organizacij postavljena na jačjo podlago; postala je zahteva vse jugoslovenske omladine. Od »beograjskega zbora« sem sta ae vršila v Zagrebu že dva sestanka delegatov jugoslovenske akademske mladine iz Zagreba, Beograda in Ljubljane. Po sklepih je zlasti važen drugi, ki je bil 8. t. m. in na katerem je bilo soglasno sprejeto: 1 Od 4 do 6. maja se bo vršil v Ljubljani prvi kongres celokupne Jugoslovenske nacionalne akademske mladine. Povabijo se tudi zastopniki akademikov vseb slovanskih narodov. 2. V okviru kongresa bo ustanovna skupščina »Saveza« jugoslovenske nacionalne akademske omladine. 3 V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani se osnujejo akcijski odbori iz zastopnikov akademskih nacionalnih organizacij, ki prihajajo kot člonice bodočega »Saveza« v pošte v. Centi alni akcijski odbor bo v Ljubljani. 4. (zda se o priliki kongresa idejna publikacija. Poleg gornjih točk so se delegati spo- •azuineli tudi v v«eh podrobnostih glede •iincrnic. po katerin naj začeto delo i modno i tehnično organizatomo kar najbolje spe Vsa jugoslovenska omladina bo te sklepi .ojih delegatov gotovo z navdušenjem ■ozdravila in jim s požrtvovalnim delom •omagala do njihove realizacije s trajno rednostjo Vemo tudi. da Bo vsa jugoslo enska javnost, zlasti pa Ljubljana, počaščena s prvim kongresom iugoslovenskih Na ielodcn In črevesju pomaga odlična slatina >Styria« vrelca lz Rogaške Slatine Vprašajte Vašega zdravnika! omladincev. nudila poleg inerodajnih faktorjev vso potrebno pomoč naši mladini v njenem idealnem delu. Zveza akademske nacionalne mladine Zagreb, 12. januarja, č. V Zagrebu so se danes sestali delegati jugoslovenske nacionalne akademske mladine iz Beograda, Ljubljane in Zagreba. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi Zveza jugosiovenskih naoiona1 nih dijakov s centralo v Beogradu. V ta namen so danes ustanovili začasni akcijski odbor, ki naj pripravi vse potrebno že do maja, ko se ima sklicati kongres nacionalnih dijakov na katerem bo zveza defint-tivno ustanovljena. Kriza belgijske vlade Bruseli. 12. ianuaria. d. Minister za iav-na dela in kmetijstvo Van Cauwelaert je podal ostavko, ker so mu uradni obziri onemogočili obrambo proti napadom, nastalim proti njemu v zadnjem času. Pogumna letafka Honolulu. 12. januarja. AA Letalka Er-hartova je ob 3.15 odletela sama v Kalifornijo Razdalja meri 3875 km. Vsi poizkusi, da bi jo odvrnili od tega nevarnega poleta, so bili zamun Kakor znano, se Je nedavno na tej progi ponesrečil znani letalec Ulm. London. 12. januarja. AA. Iz Oaklanda v Kaliforniji poročajo, da so tamkaj prestregli radijsko brzojavko gdč. Erhartove, ki pravi: »Letim že štiri ure ln pol is Honolula proti Kaliforniji. V tem trenutku letim skozi gosto meglo. Nahajam se 300 m nad morjem.« Sestanek portugalskega parlamenta Lizbona. 12. januarja č. Danes se je po dolaem presledku osmih let zopet sestal portugal ki parlament Otvoril aa je pred tednik portugalske republike pod «ašČito oborožene sile Varnostne odredbe ao bile Izdane zaradi komunističnih zarot, ki so v pojavile ns Portugalskem vzporedno * vsta škim gibanjem na Španskem Kakor na Španskem, so tudi na Portugalskem v kali zatrl' komunistično prevratno akcijo. Ustanovitev vojnega sveta Beograd, 12. januarja, p. Služben. »Vojni list« objavlja uredbo o ustanovitvi vojnega sveta. Vojni svet je posvetovalni organ ministra za vojsko m mornarico v vseh važnejših vojaških zadevah. VojTti svet obstoja samo v mirni dobi in preneha poslovati z dnem, ko bi bila proglašena mobilizacija. Tvorijo ga trije armijski generali odličnih kvalifikacij ter se imenujejo s kraljevim ukazom. Najstarejši med njimi je predsednik vojnega sveta. Na seje /ojnecra sveta se lahko pozovejo po potrebi in z odobritvijo ministra ra vojsko in mornarico tudi načelnik gene-raLiega štaba, posamezni poveljniki in drugi organi vojske in mornarice, da pjdaj" svoje mnenje o konkretnih zadevah. Vojni svet ima svoi^ urad in potrebno pisarniško osobje. Člani vojnega sveta imaio pravico in oblast poveljnika armije. Naloga vojnega sveta je. da proučuje vsa vpraran:a. ki se nanašajo na državno obrambo ter na pripravljenost vojske v miru in vojni. O katerih vprašanjih naj razpravlja vojni svet. določi minister voiske in mornarice, ki fungira kot predsednik, ako sam prisostvuje seji vojnega sveta. Vojni svet mora o vsakem vprašanju oodati ministru vojske in mornarice pismeno ooro-čilo. Novi ad Trta rti Ni. V^'čanstvp kral: Beograd, 12. januarja, p Službeni »Vojni list« objavlja ukaz. s katerim so imenovani za prvega adlutanta Nj. Vel kralja divizijskl general Voiin Colak-Antič. do-sedaj inšpektor konjenice, -za kraljeve .»djutante pa imženjerski brigadni general Du*an Božič, dosedaj komandant pionirske komande, in pešadijski polkovnik Ra-dovan Popovič. dosedai razredni starešina nižje vojne akademije Razrešena sta svojih dolžnosti dosedanja adjutanta divizij-ski general Milan Ječmenič ln artilierij-ski polkovnik Du?an Stojanovič. Z drugim ukazom je imenovan general Ječmenič za častnega adjutanta Nj. Vel. kralja. Iz železniške službe Beograd, 12 januarja p. Z odlokom frometnega ministra so po službeni potre-i premeščeni: tehnični uradnik Fran Golob iz kurilnice v Ljubljani v kurilnico t Mariboru, postajenačelnik v Trebnjem Friderik Bernot k prometno komercialnem oddelku ljubljanske direkcije s službenim mestom v Novem mestu, prometni uradnik Rudolf Zitterschlager iz Bistrice-Bo-hinjsko jezero ta postaienačelnika v št. Ilj, prometni uradmik Martin Cerjak iz Maribora v Brežice, postajni načelnik v št IIju Anton Strubelj za postajnega načelnika v Rogatec, prometni uradnik Albin Perhavec lz Ljubljane gl. kol. za postajnega načelnika na Lesce-Bled oficial skladišča na Javorniku Fran Alt v Celje, pro metni uradnik Stanislav Berne iz Straže-Toplic v Novo mesto, vlakovodic Fran Vede. Jože Košir in Ivan Prodnik iz Velenja v Celje, strojevodja Peter Kanon z Zidanega mosta v Maribor gl. kol., strojevodja Karol Smrekar iz kurilnice na Jesenicah v kurilnico v Ljubljani. Beograd, 12. januarja, p. Z odlokom prometnega ministra je postavljen za vril-ca dolžnosti načelnika oddelka za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu inž. Zdravko Vaakovič. Odlikovanje oficirjev Beograd, 12. januarja p. S kraljevim uka gom sta odlikovana z redom Belega orla III. stopnje brigadni general Vladislav Kostič in s redom Jugoslovenske krone III. stop-nift artilierijski polkovnik Dušan Stojanovič Učiteljska imenovanja Beograd. 12 januarja p. S kraljevim ukazom so na predlog prosvetnega ministra postavljeni dosedanji pogodbeni učitelji, odnosno učiteljice: Marija Cehovin v Strek-Ijevcih, Julija Dekleva - Kalin v Zirih. An ton Hvala v Trnju, Anton Kerkoč v Gaber-ku. Sidoniia Krapš pa Blokah. Albina Lov renčič pri Sv. Kuzmi. Alojzija Peršič v Per toči, Friderika Sček v Topanju. Marija Vil-har in Pavla Vilhar v Zagradccu Novinarske železniške legitimacije Beograd. 12 Januarja, v. Člani Jugoslo venskega novinarskega ndrutenja se obveščajo. da so železniške legitimacije s 75'/i popustom ▼ generalni direkciji državnih io-leznie ie gotove. Oni. ki imajo legitimacije ia lete 1934, naj jih takoj izroče svojim sekcijam, da jih le-te morejo poslati predsedniška Centralne uprave aaradi sam«-njave. — Člani ljubljanske sekcije naj čim prej, najkasneje do srede IS. t. ni. dostavit« svoje legitimacije sekeiiskemn tajništvo Iz prometne službe Beograd. 12. januarja. AA. Za vršilca dolžnosti pomočnika prometnega ministra je imenovan Zdravko Vaskovič. načelnik oddelka za gradnk) železni« Razpust fašističnih organizacij v Bolgariji Sofija, 12. ianuaria. p. Vlada je danes odredila razpust fašist;čno ustrojenih organizacij »Rodna zaščita«. »Zveze makedonske omladine« in »Vardar« ker niihovo de'ovan'e n-' v skladu z interesi naroda In države. Premoženje ri?h organizacb e /an'enw»no v korist države___ ~Kunu|te domače blago t Jošho ZcmljUf f Bolniško zavarovanje zasebnih nameščencev Na nedavni članek g. dr. Bohinjca, direktorja Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, smo prejeli od gosp. Joška Zemljiča, predsednika Zveze društev privatnih nameščencev, naslednji odgovor: fod tem naslovom je priobči! direktor OUZD g. dr. Jože Bohinjec r »Jutru« s dne 9. t m. članek, ki vsebuje komentar k znanim sklepom ravnateljstva SUZOR-ja Slede reorganizacije nameščenskega bolni Akega zavarovanja. Ta članek bi mogel vzbuditi v javnosti vtis, da ao bili tl sklepi porojeni is očetovske naklonjenosti Osrednjega urada napram zasebnemu na-meSCenstvu, saj ae člankar povzpne celo do trditve, da pomenjajo ti sklepi »utrditev ln zaščito samostojnega bolniškega zavarovanja nameščencev«. Predvsem moram odločno odkloniti podtikanja da ustvarjamo zasebni nameščenci z borbo za lastne interese nepotrebna trenja in nasprotstva med delavci in name ščenci. Nihče od nas ni v naši borbi za hteval kakršnihkoli okrnitev delavskega zavarovanja v korist nameščenskega. Zasebno nameščenstvo želi' U srca delavstvu, da si tzbojuje vse pridobitve socialnega zavarovanja, zahteva pa svobodo za uveljavljanje svojih teženj izven okvir ia delavskega zavarovanja. G. dr. Bohinjec je posvetil posebno po-sornost Juridični podstavl privatno dru štvenih nameščenskih blagajn in njihovega odnosa do društev. Privatnim nameščen cem ne more biti njegova pravna kazuistl ka od posebne koristi ln važnosti, dejstvo je in stoji v praksi: Bolniška blagajna 1BPD Je naštete v § 109. statuta SUZORja • svojstvom krajevnega organa Osrednje ga urada, kakor so vsi ostali Okrožni ura di pri nas. Tudi veljavni pravilnik za to blagajno, kd ga Je svoj čas potrdil minister socialne politike, določa, da Je ta bol ni&ka blagajna krajevni organ Osrednjega urada. Za njo veljajo isti predpisi zakona o zavarovanju delavcev tn statuta Osred njega urada, kakor »a Okrožne urade. Vsebino znanih sklepov ravnateljstva SUZOR-ja je točno pojasnil v letošnji no voletni števMki »Jutra« tovariš dr. Janko Kdstl. Na njegova jasna izvajanja o nni čujočih posledicah, ki bi Jib ta sklep na nesel nadaljnjemu razvoju nameščenskega bolniškega zavarovanja, g. dr Bohinjec ni jasno odgovoril. Posebno poglavje sklepa ravnateljstva SUZOR-ja tvori uvedba novih mezdnih razredov. Zatrjujejo nam. da narekujejo povišanje sedanjih medzd. razredov samo pri nameščenskib blagajnah finančni in socialni razlogi. Bolniška blagajna TBPD Je finančno uravnovešena pri sedanji 36% zakoniti bolniški premiji — edini krajevni organ s to premijo v državi Izpolnjuje vse obveznosti zakonitega bolni-ikega zavarovanja In redno Izkazuje letne suflclte, od katerih dobršen del plačuje Osrednjemu uradu. Ne vem, kje Je potreba finančnih razlogov sa nvedbo povišanih mezdnih razredov pri bolniški blagajni TBPD za izvajanje zakonitega bolniške« zavarovanja Predvsem morajo biti Jasni pojmi o tein, v kakšne svrhe bi se uporabljali novi prispevki iz povišanih mezdnih razredov. SUZOR-Jev sklep jaano pravi, da bodo ti povišani prispevki uporabljeni za kritje obvez lz zakonitega bolniškega zavarov* nja, ki je določeno z zakonom o zavarova nju delavcev, ae pa tudi za pokritje daia-tev lz višjega zavarovanja. SUZOR-Jcv sklep uvaja za višje zavarovanje še poseben prispevek! Morda bodo obenem t nvedbo večjih prispevkov v obveznem bol niškom zavarovanju pri novih bolniških blagajnah zboljšane tudi dajatve lz tega zavarovanja? Razen hranarine o8tar»eio vse dajatve Iz zakonitega bolniškega zavarovanja tudi pri novih name&čenskih blagajnah Iste In v iatem obsegu, kakor J1U uživajo danes člani bolniške blagajn« TBPD pri 36% premiji in pri sedanjin mezdnih razredih. Tn Je pravni in dejansu stan v SUZOR-Jevem sklepu »n Je odveč vsako namigavanje, da je tako povišanje mezdnih razredov lahko omogoči tudi višje zavarovanje. Iz tega razloga ne obstoje no beni socialni razlogi »a uvedbo višjih mezdnih razredov v norih bolniških b»* gajnah. Samo eo razlog sa povišanje mezdnih razredov drti, katerega pa g. dr. Bohinjec ni omenil. Uvedba povišanih mezdnih ra* redov pri novih aameščenskih blagajnah, urejenih po tem SUZOR-Jevem sklepu, bi Imela za posledico povečanje letnega aufi-c i ta. Kam pa mora bolniška blagajna odvajati znaten del auflcita, val dobro vem« In tudi g. dr. Bohinjec sam. Res je, da Je višje zavarovanje ena bistvenih teženj zasebnega namesčenstva Izgleda, da je g. dr. Bohinjec premalo pa* Ijivo preči tal S-UZOR-Jev sklep. Ta sklep namreč predpisuje, da bodo morali člani novih nameščenskih blagajn vplačevati v posebni tond za višje dajatve 6e poseben prispevek. Ta prispevek bo znašal 25% o novih bolniških blagajnah za vse zasebne nameščence. Pa to Je bistvena pogreška. ki ls temelja spreminja SUZOR-Jev sklep S trditvijo, »da bi bilo možno višje zavarovanje z uvedbo višjih mezdnih razredov tudi brez posebnega dodatka«, prizna/a g dr. Bohinjec Se eno bistveno pogreftko v storjenem sklepu SUZOR-Ja Ta sklep Je Izpustil eno najvažnejših določil, da bi morali prispevki Iz povišanih mezdnih razredov ostati pri blaga inah In se uporabiti za kritje višjih da|atev. Ti dve poereSlri v SUZOR-jevem sklepu ne moreta biti malenkostni. ker b1 poorava obeh teh pogreik v temelju spremenila reorganizacije na-me*čenslroq» bolniškega zavarovan la. Za nas Je n'erov« prir-n«1«'* d« bo^o pri spev zavarovanja, dragocen argument, ki potrjuje naše pomisleke proti nameravani spremembu nameščenskega bolniškega za varovanja v smislu SUZOR-jevega sklepa iz tega izbaja, da bodo mora:« nove bla gajne odvajati znaten /elikih p.-esež kov Osrednjemu uradu mesto da bi jih uporabile za višje dajatve svojega članstva. Uvedba povišanih mezdnih razredov pr; tem stanju SUZOK-jevega sklepa, bi nuj no povzročila padec članstva pri novih bol niških blagajnah. Vsako zavijanje in obre ganje ob višje nameščence, Je neumestno Padec bodo morali povzj-očiti zasebni na meščenci z nizkimi plačami, kV stiski spoznaš prijatelja< pravi pregtv *or in tudi Vodnikova družba je v letošnji stiski za nekaj skušenj bogatejša- Upamo, da pri tem ne bo utrpela materijelne škode, ker se člani še vedno priglašajo in bo — kakor zdaj kaže — letošnje število skoraj enako lanskemu. O lepot: in vrednosti letošnjih knjig priča najbolj to. da se je priglasilo mnogo novih članov naknadno, ker so naenkrat vsi hotel: imeti knjige, ko so se pojavile v javnost Družb na pisarna pa — dasi je častno izvršila >voio dolžnost in razposlala kr;:ge takoj, čim je bilo mogoče izvršita — vendar ni mogla ustreči vsem. ker je prišlo traogo novih naročil prepozno. Iz se vidi. kako je važno, da se vsak pravočasno vpiše pri svojem poverjeniku. Poverjeniki — fže ime pove. da smo jim poverili svoje zaupanje!) — eo ona vez, ki v -že člane z odborom. Poverjeniki so povezovalci med pisarno in članstvom. Zato t« ospeh družbe vsako leto v marsičem od-«- cen o i njenih poverjenikov. Biti pover-se je smatralo včasih za posebno čast-*": časi so minuli. Dandanes se take časti 'adi iznebimo. ker ne prinaša nikakih ko-risti. kvečje-nn mnogo sitnosti. S tem no-?®T!o reči, da trma Vod. družba nikakih idealnih poverjenikov- Nasprotno- Družba fa more ponašati z lepim številom poverjenikov. ki delujejo zanjo Po mestih in po deželi. Je še nekaj idealizma med nami! T!es pa je, da niso vsi poverjeniki enako delavni marljivi. So nekateri, ki vkljub v*°-T! težavam nabero vsako leto vsaj isto Pev"!o članov, nekai je celo takih, ki napredujejo. dmgi pa so zopet, ki se zadovolje t r^ak1™ Številom, da le nekaj naberejo. Kekaj poverjeništev je zaspalo. Pisarna ne vs^lei poznati krai^vnfh razmer tako. da bi ra vse prav ugodila- V tem bi jo moral1 člani rodr>:rati. Marsikje bi bilo treba os°h-t» mto-renciie. drugod bi bila mor-da potrebna izprememba oseb ali pomno-z 'ev pr.vpripri•stpv. Vodnikovo družbo mo-ramo sratrati tako za ?vnjo in vsenarodno '»vo. da moramo vsi po ?vo'e pri nii so- 'ov»ti sn ii pomagati do č'm večjega &rrehz. Doč;in b-imo poročHa letošnjih po-«rerienik neasfaltiranih. blatnih in kamenitih alicah iščemo Rufaija tekijo. Ulice so slabo razsveiJ-»>ne. Bule, zavite v čme halje. « črnimi Irtprenami r>a licih in z laterna-mi v rokah, hite na ob;ske. Večer je. Peti dan ramazana, 30 dnevnega turškega posta. Pok topa in glasna molitev hodže na minaretu sta naznanila konec dnevnega posta. Ramazan je velik turški post. Od štirih zjutraj do poznega večera noben pravoverni Turek ne sme zavžiti nobene hrane, niti kapljice vode, niti ene cigarete Sele ko zvečer zapoje hodža na minaretu. se začno pojedine. Kavarne in lokali se polnijo. Vso noč se pije vino in črna turžca kava, kadi se in debatira o Allahu in o vsakdanjih skrbeh. Zanimivo: niti ene ženske ne boste našli v nobenem lokalu. Turška žena je še zmeraj izključena iz javnega življenja Tudi v džamiji ima posebno mesto, ločeno od moških. Pri nas so moški tisti, ki se ogibljejo cerkve. V -.a>ih cerkvah prevladuje ženski svet Pri Turkih je narobe Tu najdete malokdaj žensko v džamiji Moški so tisti, ki pol-:nio turške džamije... Ulice ki so za časa ramazana ln dan prazne zvečer oživijo. Na ulici se kuha kava in čaj in se peče pecivo. Prodajajo pomaranče in semenje solnčnic. Podijo te otroci; vpitje in trušč kakor na naj-y«whpc» •ejora. Rufaija tekija. Ob sedmih zvečer. Ozek, tesen hodnik je že od petih nabito poln radovednih gledalcev. Nocoj se derviši klanjajo. Tu je s svojim aparatom dopisnik velikega monakovskega časopisa. Ve* teden ie študira življenje dervišev. V Skoplju, v Rufaiji-tekiji lahko vidite ples dervišev. Tega v Evropi ni. Član mona-kovske redakcije pozorno postavlja aparat. Sredi tekije so razprostrte ovčje kote. Na njih čepe derviši. Pet vrst vitkik asketskih postav. Prodirne, ostre oči. Strgane nogavice. (Turek ne sme s čevlji v božji hram.)... Ob straneh, na vzvišenem prostoru se gnetejo gledalci, šeih. derviii poglavar, poje skozi nos: »Eš-šedn ene .Muhameden abduhu be resul-ul-lah«. Derviši se klanjajo. Čepe na kolenih, s čelom se priklanjajo do tal; kakor da imitirajo umivanje, pokrivajo lice z rokami in kakor da posnemajo čita-nje, drže roke pred sabo in spet se v čelom dotikajo tal in pojejo v zboru čudno melodijo v arabščini... Gledalci nemirno čakajo, kdaj se bo pričela glavna igra — fakirska igra z iglami. — Gospodična, če imate slabe živce, nikar ne ostanite do konca... kri bo tekla. Spored »e menja Večina dervišev se postavi ▼ krog. Ostali čepe np kožah v sredin L Spet te poje v zboru, asketska telesa se pozibavajo v enakomernem ritmu z desne na levo, s leve na desoo... Ritem poeta-glunjia Keeokiat živalski krik prodre iz vseh grl naenkrat, telesa se pregibajo vse hitreje, prelamajo se v pasu in čuje se eo sam, nečloveški: — Hu!... Hul... Hul... To že ni več človeški glas. To je kakor žvenket kovine. Krik. ki se ne poraja v grlu, temveč prihaja iz notranjosti. U drobovja: Hu!... Hu!... Telesa se bliskovito pregibajo, priklanjajo, prelamajo... To je dervi?ki blagoslov. To je srčni pozdrav Allahu. Oči so uprte, zapičene v šeihove, kakor da v njih iščejo izpodbude za vztrajanje v tem divjem plesu. Nekateri že gubijo zavest. Tu in tam se začuje dis-harmoničen poldivji krik. — Kakor odsekano preneha ples. Telesa se vzravnajo, brišejo se potna lica. včasih se med raz-pokanima ustnicama pokaže suh, nabrekel jezik... Mali, triletni derviš — najmlajši derviš v Skoplju — zaspano gleda svoje velike tovariše. Deset-, petnajstletni fantje, ki se še niso navadili pravilnemu kla-njanju, se drezajo s komolci in se smejejo... • Spored se spet menja. Delijo se posebni inštrumenti, majhni, kovinasti bobnički. Deli jih suh derviš in tisti, ki dobi bob- Noseoe matere morajo skušati vsako za ga t en je odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« greneice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker še lahko pouzije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez nem-iietnih stranskih pojavov. »Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. niček, poljubi tovariševo roko. In ples se prične iznova. Isti divji ples, zdaj spremljan ne samo s petjem, ampak tudi z divjo muziko. S kosom usnja z vso močjo udarjajo na bobničke. Nastane peklenski trušč. Derviši se trudijo, da z glasom prevpijejo žvenket inštrumentov. Spredaj se prikaže derviš z razprostrtima rokama. Postavi se sredi dvorane in začne se vrteti, počasi, zmirom na istem mestu, v krogu, s pogledom, v katerem je osredotočena nadčloveška volja: — vztrajati čim dalje v tem čudnem plesu. Postavlja eno nogo pred drugo in se vrti v polkrogu, zmirom v isto smer. Gledalci ne dihajo. Monakov-ski dopisnik pritiska na svoj aparat Derviš pleše sredi zaglušujočega vpitja. Vendar, zdaj se bo spotaknil m padel. Noge se mu zapletajo. V njegovih očeh je samo ena, nadčloveška volja: vztrajati — vztrajati v Allahovem imenu ... Slednjič, opijanjen, v ekstazi, odstopa — in na redu je nova točka programa, poslednja in najzanimivejša • Seih stoji ob vdolbini sprednjega zida, kjer se nahaja orožje: sulice, se&ire, noži, igle. S tem orožjem se derviši mučijo v svojem obredu, da bi se čim bolj približali Allahu... Seih stoji in čaka. Med derviši nastane živahno gibanje. Spogledujejo se in se dogovarjajo. Seih drži v rokah dolgo, debelo iglo in čaka. Predstavite si iglo z glavico — glavica v velikosti majhne otroške glave, in igla v dolžini dobrih dveh decime-trov in v debelini otroškega prsta... Seih čaka Derviši so se domenili Ponižno priklon jeni hite k šeihu in sprejemajo iz njegovih rok orožje, s katerimi bodo proslavili Allahovo ime. Deset derneov % l&m* 9 flotafc » km- tehnično iz znanstvena raziskovanja so brez pre stanka na del«. Z vele pomembnim izumom nitke, ki {e zvita ▼ dvofnl vifačnici, fe svetlobna množina pri modernih. TUNGSRAM D žarnicah občutno povečana. Svetlobna množina je mm žarnicah podana v dekahrmenih, a poraba toka v wattik. ŽARNICE TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekaktmenih D še Idete ln bodite na oddihe, krat ta idilični, mirni kraj. Zavednim stražarjem ob meji naj nejši dajejo spodbudo, da straže ne bodo omagale! Za cestno zvezo Kamnik-Logarska dolina Ljubljana, 12. jsnuAf M Sreski cestni odbor Kamnik je sklical po svojem načelniku kamniškem županu g. Kratnerju v svrho, da se izposluje zgradba ceste Crna-Volovljek-Luče, sestanek interesentov v Kamnik v sredo 16. t m. Sestanek se bo vršil v dvorani Gasilskega doma. Začetek ob pol 10. Poleg interesentov iz kamniškega in gomiegrajskega okraja so na ta sestanek vabljeni vsi odločujoči činitelji, kakor tudi oba narodna poslanca in vsi banovmski svetniki iz teto dveh srezov. Misel, da bi se zgradila ee-sta Crna-Volovljek-Luče, ki bi naj vezala Kamnik, oziroma Ljubljano t Logarsko dolino, je bila sprožena že pred več kakor pol stoletjem. 2e pred tridesetimi leti bi bila ta certc zgrajena, ako bi je ne bil preprečil bivši štajerski deželni odbor, ki ni hotel dovoliti, da bi se Logarska dolina, ki jo je smatral že za nemško last vezala s Kamnikom in po njem s slovensko prestolioo Ljubljano. Ta pred desetletji še nepremagljiva zapreka je sedaj odpadla. Nobene ovire ni sedaj več, da bi se ne ustvarila in zgradila cesta, ki bi naj segala v osrčje Savinjskih Alp s Kamnikom m Ljubljano ter s tem mogočno dvignila že itak živahni tujski promet v tem krasnem kotu slovenske domovine. Treba je samo dobre volje in navdušenja za dobro stvar, pa se bo dal načrt, star že več kakor pol stoletja, izvesti brez večjih težav in neptfltk. Razmere še nikdar niso bile tako ugodne za ta projekt, kakor so sedaj. Nadejati se je, da ugodni moment ne bo našel malih in nesposobnih ljudi! gu hodi sredi tekije. Krog sklepa šeih. ki s kosom usnja udarja v taktu po bobnič-ku. Ostali derviši pojejo, klanjajo se v ritmu, prelamajo se v pasu. Derviši z iglami hodijo v krogu sredi tekije, z neverjetno eleganco vrte igle v rokah ia pojo. Naenkrat se šeik postavi v sredino kroga. Derviši se postavijo v napadalni stav. Zamahnejo z iglami, kakor da jih bočejo vreči v nasprotnika — pa jih zasadijo vsak sebi v jamico pod grlom. Oči so hipnotično zapičene v šejkove, prsti elegantno vrtijo iglo, zapičesno v kožo. Ta igra se ponovi nekolikokrat. Nato: — majhen, *uh derviš, ki poskakuje najbolj vneto, je porinilo konioo svoje igle v usta in celih pet centimetrov mu moli skozi kožo na drugi strani. Napetost med gledalci je na vrhuncu: prvi derviš si je z iglo, debelo kakor otroški prst skoz in skoz predrl Hce. Pet centimetrov dolžine igle mu moli skozi luknjo. In drugi, tretji... Zdaj jih je pet. S predrtimi lici, z očmi hipnotično uprtimi v šeika, v ekstazi... Vpitje in trušč kulminira. To niso več normami ljudje. To so blazneži, ki ne vedo več kaj počenjajo... Mali. triletni derviš — najmlajši derviš v Skoplju pa »pet zaspano gleda svoje deset petnajstletne tovariše, ki se prerivajo, smejejo, ne da bi se zmenili za počenjanje velikih... En zamah šeikove roke — in v teki ji je grobni mir. Počasi, previdno izvlačijo derviši igle iz svojih ost Enemu teče kn Inštrumenti se odlagajo. Verski obred je končan. Samo še zadnje molitve, amra, ki ga glasno ponavlja šeih in za njim ves zbor. Star dervS, sklonjen nad triletnim otro kom, šepeče: —- Red smin, amin, ammt... —< s DetviS so turiki redonflri, podobni rw>-Njfcovm glaiaa isvfea Nedelja, 13. L 1935 i Zrcalo starega Celja Flodonosno delovanje celjskega Muzejskega društva SENZACIJA ZA STARO IM MLADO! Danes velika premiera epopeje Arktide ESKIMO sntmana po delih slavnega raziskovalca Petra Freuchena Film Je prava senzacija Pokaže nam krdela divjih jelenov lososov kitov mro žev Itd. ter boje človeka z volkovi ln medvedi V tem filmu nastopa božanska DORTUK tn lepi MALA Napeta In lep* vsebina rel. zi-24 ELITNI KINO MATICA TeL tl u Rezervirajte si vstopnice! Predprodaja vstopnic od 11. do H13 Zaradi izredne dolžine filma so predstave ob 3., 5., 7. In 9. Vi ari zvečer. Muzejsko društvo v Celju je imelo v sredo zvečer v Narodnem domu redni letni občni zbor, na katerem je položilo obračun svojega izredno pomembnega znanstvenega ui kulturnega dela Predsednik g. prof J Orožen se je ob otvoritvi občnega zbora z lepimi besedami spomnil blagopokojnega kralja in nedavno umrlega zgodovinarja g kurata Matije Ljubše, nato pa je podal naslednje zanimivo poročilo: »Izredno pereče vprašanje celjskega me-■fa »e tiče njegovega muzeja Prav za prav to vprašanje ni novo; pojavilo se Je ie pred 50 leti, čim je bil celiski muze) ustanovljen Leta 1882. nastalo Muzejsko društvo je spravljalo svoje zbirke v nepriklad ne prostore nekdanje glavne šole in tam so ostale do današnjega dne. Društvo se je vsaj dvakrat z upom zmage borilo 7.a nove prostore. Ko je bila leta 1887 zgrajena palača Mestne hranilnice, je njeno vodstvo nekaj časa obetalo Muzejskemu društvu, da sprejme muzej v svoje okrilje. Toda nade društva se niso izpolnile in bridke so bile besede, ki so jih zaradi tega »ovoriii društveni funkcionarji In ko Je lsia profesor Mravljak prevzel agende nekdanje nemške muzejske upravs. je nastal sličen položaj: /.opet so se ooe-tali prostori v Mestni hranilnici, toda zgodilo se je kakor 35 let poprej Tako je preostal samo en izhod: v voini dobi razmeta ne zbirke so bile leta 1925 razmeščene v starih prostorih, pri čemer so se na stroške mestne občine samo na dvorišču izvršile znatnejše izpremembe. Toda ta rešitev je bila samo provizornega značaja, služiti je mogla samo ohranitvi starih zbirk, pa tudi to nalogo je vršila nepopolno: predmeti v lapidariju polagoma propadajo; mnogi zanimivi napisi se že ne dajo več citati in sreča je samo, da so vsaj že pu-blicirani. Ker se pa absolutno ne smemo zadovoljiti s tistim, kar so nabrali nemški predhodniki, je vprašanje muzejskih prostorov tem bolj pereče Današnje naloge celjskega muzeja bi morale biti mnogo obsežnejše, nego so bile naloge nemške muzejske ere. Tedanje Celje (v kolikor je bilo nemško) je živeio izolirano sredi slovenskega sveta in njegovo območje je organski segalo jedva preko mestnih mej. V resnici si je Muzejsko društvo že ob svoji ustanovitvi nadelo samo omejeno nalogo, zbirati je hotelo predmete. nanašajoče se r.a rimsko dobo in na zgodovino grofov Celjanov. Polagoma se je delo predmetno sicer razširilo, ali prav do prevrata so tvorili mejo nemški vidiki Danes so razmere drugačne; Celje je postalo v vsakem oziru središče razmeroma obsežnega ozemlja, segajočega od Savinjskih planin do Sotle, od obrobkov Pohorja do Save in še čez. Celjski muze i bi moral raztegniti svoje delovanje na vse to ozem Ije Nikakor pa ne bi smel ostati zavod, čigar svrha je v tem, da razkazuje samo zanimive predmete. Celjski muzej bi moral postati zavod, ki bi bil hkrati torišče znanstvenega dela, posvečenega spoznavanju preteklosti in sedanjosti vsega od mesta odvisnega teritorija, njega prirode tn plodov, ki iih je m nj«i ustvarilo človeško delo. Ta cilj nikakor ni nedosegljiv. Mesto samo z neposredno okolico bo kmalu tvorilo aglomeracijo 20.000 prebivalcev in tolikšno naselje, že kaj zmore, treba je slediti samo češkim, poljskim in celo domačim vzorom (n. pr. Mariboru). Celjski muzej bi moral hkrati združevati trojno funkcijo; služil naj bi kot znanstvena knjižnica, kot arhiv in kot muzej v ožjem smislu besede. Muzejska znanstvena knjižnica naj bi obsegala vse celjske tiske, kolikor bi jih bilo mogoče dobiti, ter vso literaturo, nanašajočo se na preteklost in sedanjost mesta ter vsega od njega odvisnega ozemlja. Morala bi pa tudi razširiti svoje vidike na vseslovenski, jugoslovenski in celo slovanski svet Tistemu, ki pozna knjižničarsko razmere pri nas, je jasno, na kako lahek način in s kako razmeroma neznatnimi žrtvami bi si moglo Celje v tem oziru pridobiti vodstvo V muzejski arhiv bi pa morali priti bogati zakladi listin, ki so zdaj še v posesti uradov, društev in celo posameznikov. Vse gradivo, ki osvetljuje predprevratno dobo, spada vanj. Meni je popolnoma jasno, da Je zrelo za zgodovinsko premotrivanje vse predprevratno dogajanje; vsi tedanji boil in napori naroda se nam, ako jih pazuo motrimo, lahko pokažejo v močni luči in v resnični ceni Pravi muzejski predmeti bi pa mo*«!! osvetljevati vso preteklost i«i sedanjost naroda, bivajočega na ožjem in najširšem mestnem območju. Ns kulturo drugih narodov naj bi se ozirali samo v toliko, kolikor so v zvezi z našim narodom in njegovim ozemljem Ns ts način bi se število muzejskih oddelkov močno razširilo. V ns glici naj navedem samo nekatere: geološki in rudarski, živalski in rastlinski, prazgodovinski in rimski, srednjeveški in novoveški, numizmatični, etnografski, obrtno-industrijski, tujskoprometni in turistični oddelek. Prazgodovinski in numizmatični oddelek bi že po sedanjem bogastvu zbirk lahko zavzela prav odlično, če ne vodilno mesto v državi. Da dosežemo ts cilj, so potrebne neke žrtve, k: pa so nujne Predvsem: muzej mora dobiti nove prostore Celjski mesto je v tem oziru pred dilemo, aH naj ohrani svoj muzej, ali naj g? izgubi. V sedanjih prostorih je napredovanje nemogoče in kjer ni napredovanja, tam polagoma nastopa smrt. Kje dobiti prostore? V sedanjem poslopju jih ne bi kazalo iskati, tudi če bi se Glasbena Matica preselila kam drugam Bilo bi pretesno in lapidarij, ki je resnično dragocen, bi še nadalje propadal, kajti slabi leseni hodniki ne bi mogli rešiti ka-menitih spomenikov Mesto samo je pa v posesti dveh poslopij, ki bi bili za muzej prav pripravni. Prvo izmed njiju je »grofija«, ki bi bils ta muzejske svrhe prav odlična Drugo tako poslopje pa je stara gimnazija, ki naj bi ae vrnila prvotnim kulturnim svrham Danes bi se izpraznitev pač dala izvesti, saj te žave za preskrbo stanovanj niso več nepremagljive To sta dve konkretni reSitvi, ki bi se lahko v razmeroma kratki dobi realizirali. Izključene pa niso tudi nekatere druge možnosti. Celjska mestna občina je po prevratu te nekolikrat pokazala, da ji je mar delo za ohranitev kulturnih spomenikov, restavri-rala je pomembno slikarijo na stropu glav ne dvorane v »grofija« in mnogo j» i« žrtvovala za ohranitev Starega gradu. Upam, da bo tudi v muzejski zadevi vedela, kaj je njena naloga. Treba bo sicer poseči nekoliko globlje, ali s tem. da me sto zagotovi potrebne materialne pofioie. si bo ustvarilo zavod, ki mu je potreben in ki mu bo v čast.« Predsednik g. prof. Orožen je nato š« poročal, da je v pretekli poslovni dobi delovala prav za prav samo prazgodovina** sekcija. Delo na Starem gradu je opravljala mestna občina v lastni režiji. Stari grad je sedaj v glavnem rešen pred nadaljnjim razpadanjem Nove pridobitve muzeja so bile skromne Obisk muzeja ie bil lani pn lično isti kakor predlanskim, muzei si i* zlasti ogledalo mnogo šol Društveni podpredsednik g. prof. S. Bro-dar je poročal o svojih znanstvenih izkopavanjih v Potočki zijalki m * Niivlcah pri Radečah. Šesta ekspedicija je delala v Potočki zijalki na Olševi od 28. junija do 13 avgusta 1933. sedma ekspediciia pa od 29 junija do 25. avgusta 1934 Izkopavanje je bilo zelo uspešno. V obeh letih »o prekopali okrog 300 kvadratnih metrov in iz-kopali 940 kubičnih metrov materiala V teh dveh letih so izkopali kosti približno 500 jamskih medvedov, pri vseh dosedaniih ekspedicijah okrog 1500, dočim to v iamt kosti nad 10.000 jamskih medvedov. Lets 1933. so n. pr. izkopali 866 medvedjih pod očnjakov, lani pa 267 desnih spodnjih če ljusti ter veliko množino drugih koeti Glavno ognjišče je v zadnjih aveh letih obsegalo približno 20 kvadratnih merro* Tam so izkopali tudi dva kubična metra lesnega oglja. Gosp. prof. Brodar ie našel zelo mnogo kulturnih ostankov: primitivno kostno industrijo, 150 sileksov im kvarcit-nih artefaktov in okrog 50 šil, skupno pa je našel doslej 132 šil Na teh šilih je ugotovil prve umetnostne pojave človeka Ns šel je tudi mnogo tujih kamnov in šmin ke ter iz medvedjih zob narejene plastike, ki najbrž posnemajo oblike ptičev. V lami v Njivicah pri Radečah, ki so jo odkrii. Smeh in krohot povzroča BUSTER KEATON kot Deviški Casanova v ZVOČNEM KINU DVOB Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. Tel. 27-30 pri gradnji banovinske ceste Radeče-Litija, je g. prof Brodar našel kosti 12 do 15 jamskih medvedov, nekaj primitivne kostne industrije m 12 artefaktov iz eruptivnik kamenin V zadnjem času je pričel bano-vinski zdravnik dr Vidmar izkopavati v Hudi luknji. Stopil je v stik z Muzejskim društvom v Celju in se je zavezal, da bo Kopal pod strokovnim vodstvom g prof. Brodarja ter da bo vse najdbe izročil celjskemu muzeju Stroški šeste ekspedicije v Potočko zijalko §o znašali 20.116.75 Din. stroški sedme ekspedicije 21.000 Din. stroški raziskovanja jame pri Radečah pa 1474 Din Gosp. prof Brodar se je zahvalil vsem podpornikom, zlasti banski upravi- Ljubljana, 12 januarja. Načelništvo Saveza SKJ je izdelalo za zimsko sezono točen program smučarskega udejstvovanja v sokolskih vrstah Smučarski vodnik za župne smučarske tečaje. 2upe, ki nameravajo prirediti to zimo smučarski tečaj za začetnike ali pa za bolj izurjene smučarje in bi želele dobiti od načelništva Saveza SKJ za ta tečaj brezplačno smučarskega vodnika, naj to prija vijo najkasneje do 15 januarja t. I V tej prijavi naj povedo, kdaj in kje bo tečaj, za koga bo (za začetnike ali za bolj izurjene) za članstvo ali tudi za naraščaj, in koliko bo tečajnikov Opozarjamo, da plača vse stroške za smučarskega vodnika načelništvo SKJ edino primerno prenočišče mu mora preskrbeti hipa sama Zlasti žu pam, ki bodo letos pričele z organizacijo smučarstva, se nudi lepa priložnost, da s tečajem. ki bi ga vodil strokovnjak, dajo svojemu smučarstvo zdravo in dobro osnovo. Smučarski sodniški izpiti. Kakor vsako leto bodo tudi letos smučarski izpiti po župnih središčih Zupe. ki imajo vsaj po 7 kandidatov naj prosijo načelništvo SKJ za izpraševalni odbor in to najmanj 14 dni pred dnevom, ko hočejo imeti izpit Obe- Pride originalni ruski velefilm IPiESlEMI NA VOLGII produkcije Sojuzklno nem • to prošnjo morajo predložiti svoje-ročno pisane prošnje kandidatov, kakor to določa poslovnik o smučarskih sodniških izpitih (objavljen v »Sokolu« L 1932., str. 197). Praktični sodniški izpiti za smučarske skoke. O priliki smučarske tekme sokolske župe Kranj, ki bo 20. t. m v Skofji Loki. bodo zopet praktični sodniški izpiti za smučarske skoke, če se prijavi zadosti kandidatov. Zupna načelništva naj javijo imena kandidatov načelništvu SKJ najkasneje do 15. t. m. K izpitu se lahko priglase samo bratje, ki so napravili izpit za smučarskega sodnika SKJ Vse troške trpe kandidati sami Pozivamo vse tiste brate, da' se prija vijo k izpitu, ki čutijo, da so za ta posel sposobni Vsa druga navodila bodo sledila o pravem času Smučarski sodniki in sodnice za IV. smučarsko tekmo SSKJ 2upna načelništva. ki imajo izprašane smučarske sodnike in sodnice. naj prijavijo načelništvu SKJ do 20 t. m. imena vseh tistih, ki bi hoteli soditi vi in mestni občini celjski. Po poročilu blagajnika g. ravn. Zorka je prejel na predlog revizorja g. urednika Pečnika ves odbor razrešnico. Gosp. direktor Mravljak je podčrtal nesebično m izredno uspešno znanstveno delo g profesorja Brodarja. na katerega je Celje lahko ponosno Omenil je tudi, da je prejel g. prof Brodar za to svoje delo lani zares za služeno odlikovanje z najvišjega mesta. Pri volitvi je bil izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom g. piof Orožnom Gosp. prof Brodar namerava v nekaj letih. ko bo zadeva dozoreia. izdati veiiko znanstveno monografijo o svojih zn.une nitih praxg< dovinskifc najdbah. pn smučarski tekmi SSKJ Načelništvo Saveza bo preskrbelo tem sodnikom in sodnicam brezplačno prenočišče in jim povrnilo stroške za vožnjo III razreda osebnega vlaka. IV. smučarska tekma Saveza SKJ. Načelništvo SSKJ razpisuje IV smučarsko tekmo. ki bo v dneh 2 in 3. februarja v Skofji Loki s temle sporedom: V soboto. 2. februarja: Ob 14 uri člani tekma tričlanskih moštev na daljavo 10 km ob 15. uri članice, tekma posameznic na daliavo S km V nedeljo. 3. februarja: Ob 8 uri člani; tekma posameznikov v smuku na 4 km. ob 10 uri članice: tekma posameznic v smuku na 2 km. ob 14 uri člani: tekma v skokih. K tekmi tričlanskih moštev na 10 km lahko prijavi vsaka župa poljubno število društvenih al- pa župnih vrst Ako bi v Skofji Loki ne bilo dovolj snega. «e pieloži tekma v Bohinj Tekmovalce in tekmoval kr nviKi.ii r,ri«j asit k tekmi župe b prijav nicami, ki jih bodo v ra namen dobile od uaceuustva SSKJ Žrebanje nastopnih Ste-vik bo v soboto. 20 januarja t l ob 17 v Ljubljani v prostorih načelništva Prijave, ki bi prišle po tej uri. kakor tudi prijave, ki bi ne bile pravilno izpolnjene, se ne bodo vpoštevale Žrebanje bo javno in sme poslati k temu žrebanju vsaka župa. ki je priglasila tekmovalce! ke) svojega zastopnika. Izven tekme (konkurence) ne bo smel nihče nastopiti Zdravniški pregled tekmo valcev(valk) se mora izvršiti že doma pn društvu in mora vsakdo prinesti seboj zdravniško izjavo, ki pa je lahko tudi skupna za vse tekmovalce in tekmovalke enega društva Navodila glede vožnje, prenočišča in prehrane bodo izdana kasneje Prijava vseh smučarskih prireditev. Zup-na načelništva naj čim prej javijo načelništvu SSKJ vse svoje smučarske prireditve v letošnji zimi Pod prireditvami so mišljene vse župne tekme župni tečaji in župni izleti V prijavi je treba navesti dan, kraj tn vrsto prireditve (pn tečajih tudi ali je to tečaj za začetnike, za bolj izurjene smu- Danes ob 3., 5., 7. in 9. zvečer vesela opereta Enkrat v življenju Smeh, godba, petje, veselje, ljubezen Katica Nagy ZVOČNI KINO IDEAL čarje aH pa za tekmovalce) Načelništvo. SSKJ potrebuje te podatke med druyim tudi zato, da jih bo objavilo Zupe ki iamt nimajo dovolj tečajnikov ali pa primerni!, vaditeljev za samostojen tečaj bodo lahko poslale svoje tečajnike v tečaj sosednje ali bližnje župe Darila so prepovedana Vnovič opozar jamo vsa zupna načelništva na določilo na šega smučarskega tekmovalnega reda in na sklep zbora župnih načelnikov in nacelnic objavljen v »Sokolu« l. 1933 str ki prt-povedujeta pri sokolskih tekmah kakrš.ia koli darila, razen diplom Smučarski znak. Sokolski smučarji ima mo že tretje leto svoj -»mučarski znak ki ga pa žal le preredko vidimo čeprav se bliža število orgamziramhi »okolskih smučanev že številki 10.000 In vendar bi moral vsak sokolski smučar s ponosom nosit' svoj znak saj pokaže s tem. da je član velike sokolski smučarske armade Zlasti pn smučarskih tekmah naj bi župna načelništva pazila m> to, da ne bo med vodstvom tekme ne med rekmovalci nikogar ki b' ne imel smučar skega znaka Statistika smučanja Vsa društva ki co je smučanje naj še to zimo uvedejo za svo je članstvo redno smučarski' statistiko k' je popolnoma podobna telovadni statistiki. V posebno knjižico naj vpišejo vse smučarje in smučarke, ki se udeležujejo skupne vadbe in izletov, med katere spadajo tudi izleti, ki jih napravijo manjše ali večje skupine društvenih članov z vednostjo dru štvenega tehničnega odbora. Telovadna enota naj bo pri tem ena ura vadbe ali smučanja brez ou..iorov Smučarski priročnik Tehnični odbor SSKJ pripravlja smučarski priročnik, ki bo imel nekako tale poglavja: Zgodovina smučanja, Oprema. Konzerviranje smuči in maže, Smuške prvine in metodika. Smuške izrazoslovje. Smuške pripravljalne vaje. Orijentacija na zemljišču. Piziologija smučanja, Prehrana in higijena smučanja. Prva pomoč pri smučanju. Zimska turistika, Kako je urejeno smučarstvo v sokolstvu Ta priročnik, ki izide še to rimo. bo zlasti dober učni pripomoček za smučarske vodnike, koristen pa bo tudi smučarskim sodnikom in ostalim smučarjem. Izprememba smučarskega tekmovalnega reda. Zupna načelništva vnovič opozarjamo, da se je naš smučarski tekmovalni red nekoliko izpremenil. Vse izpremembe so natisnjene na posebnem Ustu, ki se lahko vloži v tekmovalni red. Te izpremembe »s dobe brezplačno pri Jugoslovenski Sokolski Matici v Ljubljani. Narodni dom. Zdravo! Združimo se v „Braniboru", ki Ščiti človečanske pravice zamejnih bratov! Proračun kranjskega sreskega cestnega odbora Kranj, 12. januarja Te dni je razgrnjen na vpogled proračun kranjskega sreskega cestnega odbora, iz katerega so med drugim tudi razvidna večja dela, ki so projektirana v območju tega cestnega odbora. Za vzdrževanje banovin skih cest (I. poglavje) je določenih l. V333o3 dinarjev, za vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam (11. poglavje) 10.42S dinarjev,, za rekonstrukcijo in gradnjo ba-novinskih cest, preureditve in obnovitve banovinskih cest tu mostov in za zavarovanje in zaščitne naprave (III. poglavje) skupaj 812300 Din tod nov.h gradb sta predvidena 2 nova mostova na Jezerski cesti, tn sicer Celarjev ter Taborski most v skupnem znesku 641.0;» Din dalje preureditev banovinske ceste v km 183 na Logu. to je na progi Kranj—Skotja Loka—Poljane— Gorenja vas, na Bistrica pri Tržiču se bo napravil oporni zid) in za IV pu^iavje skupno 311-226 Din 1. sre&ka cestna upra-va 17.050 2. prispevek in podpora za občinske in subvencionirane ceste 2^380, 3. amortizacija in stroški posojil 162.0% in 4. gradbeni skladi 102300 Din, pri gradbenih skladih pride: a) za most čez Selščico v Skofji Loki 40.000, b) za modernizacijo od-cepka ceste Da postaji v Skofji Loki 20.000, c) za most v Lajhu v Kranju 21.250 in č) za most v Puštalu 21.250 Din). Vsi preračunani izdatki iz vseh štirih poglavij znate jo 3,469.704 Din. Pokritje; Dohodki izredne uporabe pri banovinskih cestah lOO.OOO, pri dovoznih 1305 Din; prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest 2^35353. za vzdrževanje dovoznih cest pa 3040 Din; prispevek železniške uprave 3010 Din; skupaj 2342.938 dinarjev Nove gradbe in preureditve: prt-spevek banovine 406.250 Din, dohodki h naloženih glavnic 7000 Din; donos sreake cestne doklade 713.516 Din. Primanjkljaj, ki ga mora kriti sreski cestni odboi, znaša 713316 Din in bo krit • 16 odst. srečko cestno doklado na neposredne državo« S davke, da se doseže ravnovesje. Smučarske tekme SKJ Program načelništva Saveza SKJ za smučarsko udej-stvovanje v sokolskih vrstah je uboštvo. Moje srce je srečno samo v uboštvu — pravi njihov pesnik. Ali: »Dokler ne spoznaš se-be. ne moreš najti sebe.« »Ne rani nobenega srca. srce je prebivališče božje ljubezni« Njihove glavne vrline so ponižnost, pokorščina, resignacija. Pravi derviši žive v svojih posebnih hišah-tekijah, kjer so tudi pokopani Oni morajo hoditi med hudi in jih učiti krepostnega življenja. Dcr-višl se bavijo tudi s preroštvom in vražami. V njihove obrede spadajo tudi veselice s pijančevanjem Znano je sveto vt.ni, ki ga derviš mora piti do pijanosti — ve i-dar, če pri tem izgubi zavest in se obnaša nespodobno, ga izobčijo iz reda Martifal je turški narodni praznik. Iz obrednih pesmi tega dne najbolje 'azvidi-mo, kako globoko in nežno je čutil ta narod, čigar okrutnost ln grozote so nam tako dobro znane iz naše zgodovine! Martifal je praznik, ko žene izvedo svo io usodo za vsako leto. V vrč z vodo vrže vsako dekle in žena kak predmet Vrč »tn ji čez noi* na vrtu pod grmom vrtnic. Drugi dan pride žena, ki jemlje iz vrča posamezne predmete, in prerokuje Prerokovanje se izkazuje s štiri vrstičnimi pesmicami kakor* »Skolika na dnu morja — Zlata ura v dar — p-vidi. dragi, da leževa — prišla je sedmi ura.« »Modra nit. modri gumb, — kako so ml ie hitro zarezalo v srcel — Kadarkoli spomnim tebe. — mi kaplja kr' v srcu!« »Pravijo da je v bostanu dinja. — Od !a sem tja Kaj neki pravijo, mol bog? — Naj pravijo, kar hočejo, — oo je mol dre 4. beh dekliških meščanskih šolah pa je •^■dijakinj in sicer na prvi dekliški me-• fski .šoli v Miklošičevi ulici 360 učenk •ih razredih in štirih vzporednicah, na rirj ri dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici pa 300 učenk v štirih razredih in šti--ih vzporednicah. Precej pada v oči okol-nost, t!a je za 800 meščanskošolskih učencev * :mo eno poslopje, za 660 učenk pa dve po-- lop ji. Potreba nove deške meščanske šole e že dolgo let sem nujno evidentna. Neprijetne posledice prostorne stiske imajo pri pouku in šol-l upravi prizadetih šol škodljive odmeve, i deški osnovni šoli na Ruški cesti je na imer pet razredov in osem vzporednic, di pomanjkanja potrebnih šolskih prosto-zahajajo učenci treh razredov k pouku Cankarjevo ulico in morajo otroci od on-ran Drave hoditi v precej oddaljeno Cankarjevo ulico, kar je zlasti v zimskem času , starše in otroke precej neprijetno. Vzpo-■ len pojav imamo pri drugi dekliški osnovni šoli na Magdalenskem trgu, kjer ima •ola pet razredov in sedem vzporednic, pa ; o rajo učenke štirih razredov v Miklošl-cvo ulico, učenke enega razreda pa celo y -Vesno«. Precej odveč bi bila vsa opozarjanja, da niso ti pojavi pouku koristni. Prvi poizkusi rešitve Vse te in še druge okoliščine so napotile odgovorne in vodilne ljudi pri mestni šol-EKi poiniki, da so pričeli misliti na gradnjo i .epa soioivcs-ft poslopja na desnem drav-kem bregu, kjer naj bi bila nastanjena ruga deška meščanska in druga dekliška osnovna šola. Potreba je postajala tem očitnejša, ker je iz leta v leto naraščal odstotek meščanskošolskih dijakov lz okoliških občin. V zvezi s to pobudo se je pred leti pričela akcija, naj bi okoliške občine po paritetnem ključu prispevale h gradnji veva šolskega poslopja. Do soglasja pa moglo priti. Med tem je izšel novi žari o meščanskih šolah, ki ima določilo, naj se proračun za meščanske šole vodi -, ) od proračuna za osnovne šole in da , vse prizadete občine prispevati k . Šolskim potrebam Tako bo sedaj mož-žje reševati vprašanje prispevka oko-n občin, ker so z novim zakonom izostale okolnosti, ki so zavirale rešitev in pre-pr-.-icvale ureditev perečega vprašanja. Prvi cilj se uresniči?je Najnujnejša potreba je torej že nekaj let sem: novi poslopji za drugo deško meščansko šolo in drugo dekliško osnovno šolo. Temu prvemu cilju se sed.,j približujemo Po maršejskem zločinu je predsedstvo mariborske mestne občine smatralo, ; da je najprimernejša oddolžitev Maribora spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ako bi bil spomin na njegovo vzvišeno osebnost vezan na mladinsko vzgajališče, to je na novi šolski poslopji, ki bi se naj postavili na že določeni parceli zunaj v magdalenskem predmestju ob Magdalenski ulici. Vzvišeno misel je mariborsko meščanstvo toplo pozdravilo in je občinski odbor na svoji počasti- tveni žalni seji dne U. oktobra 1934 »Menil, da se zgradita nori Šolski poslopji za drugo deško meščansko golo in drugo dekliško osnovno šolo s priključkom Mladinskega doma, na seji dne 14. decembra pa je bilo odobreno najetje posojila sedmih milijonov dinarjev, s katerim naj si krijejo gradbeni stroški. Tudi je mestni Šolski svet že razpisal posebno nagrado za najboljši Drf. realna gimnazija ▼ Mariboru načrt. Poslopja se bodo gradila v smislu sodobnih higienskih predpisov in po najmodernejših vzorih ter je upati, da se bo dolgo gojena misel nove Sole v magdalenskem predmestju še v teku letošnjega leta pričela realizirati. Za reševanje perečih mariborskih šolskih nalog je ta sklep izredne važnosti, saj bo s tem občutno razbremenjena prva deška meščanska gola, druga dekliška osnovna šola, ki je sedaj nastanjena v starem poslopju na Magdalenskem trgu, pa bo dobila nove in zdrave šolske prostore. Drugi: deška obrtna šola Z uresničenjem prvega cilja, to Je zgraditve novih šolskih poslopij v magdalenskem predmestju, bodo nastopile na plan nove naloge. Drugi bližnji cilj je deška obrtna šola. Poslopje druge dekliške osnovne šole na Magdalenskem trgu postane namreč po zgradnji nove druge dekliške osnovne šole prazno in prosto. Tedaj bo možno misliti na uresničenje drugega cilja. Prav gotovo je umestno misliti na to, da bo poslopje druge dekliške šole na Magdalenskem trgu najprimernejše za nastanitev deške obrtne šole, dočim imajo ženski oddelki obrtne šole svoje prostore ▼ »Vesni« in jih bo treba le še izpopolniti. Tretji: ženska realna gimnazija V ospredje stopa še tretje pereče vprašanje iz mestnega šolskega področja. Kaj bo z mariborsko realko oziroma realno gimnazijo ? 1212 dijakov in dijakinj pohaja v mariborsko realno gimnazijo in sicer 731 dijakov in 481 dijakinj. Poslopje je bilo zgrajeno za 7 realčnih razredov, danes jih ima realna gimnazija 361 Pouk se mora rrtttl dopoldne in popoldne. Ali je treba Se sploh ugotavljati, da pouk radi prostorne pomanjkljivosti in drugih okoliščin hudo trpi1 To poslopje je dobilo v mariborski javnosti značilni naziv. „Tvornlca amonl)akaM mu pravijo. Ni čuda. V zimskem času se Šolski prostori ne morejo niti pošteno prezračiti med skromnim enournim opoldanskim odmorom, ko eni odhajajo, drugi pa prihajajo k pouku. Razen tega trpi tudi šolska uprava in enotnost v pouku, saj so nastanjeni Štirje razredi izven Šolskega poslopja. Najprej« sta se radi pomanjkanja potrebnih šolskih prostorov nastanila dva razreda v »Vesni« in sicer za deklice. Ni zadoščalo. Končno so se Štirim razredom odstopili prostori v prejšnjem ženskem učiteljišču. Številna prizadevanja, ki so Sla za tem, da se tej pereči zadevi odpomore, so slejkoprej ostala brezuspešna. Na gradnjo novega poslopja pa je ▼ današnjih časih težko misliti. Rešitev bi pa bila vendarle tukaj in bi bila izvedljiva, ako bi bilo mogoče najti primerne prostore za nastanitev nižje ženske realne gimnazije. V tem trenutku bi bila zrušena »tvornica amoni-jaka« radi občutne razbremenitve realne gimnazije. Podlago za zamisel posebne avtonomne nižje ženske realne gimnazije daje Izredno visoko število dijakinj, ki obiskujejo realno gimnazijo. 481 jih je. In njih število raste iz leta v leto in bo Se večje, ako upoštevamo, da bi bil naval še mnogo večji r takšno samostojno žensko realno gimnazijo in bi kot nujna posledica nastopila najbrže razbremenjenost pri tukajšnji klasični gimnaziji. Ustanovitev takšne šole Ima tudi v čisto pedagoških ozirih svojo tehtno utemeljitev. Razmere so na drugi strani uravnale razvojni tok v to smer, da pada lz leta v leto Število dijakinj, ki se vpisujejo na učiteljišča. Povsem razumljiv pojav. Tudi na učiteljišču Šolskih sester v Mariboru se opaža ta pojav. Ravno zaradi tega se mariborske šolske sestre zadnja leta bavijo z mislijo, kako razmeram primerno preurediti svoje vzgojne naloge. Konkretnih odločitev pa na tem polju doslej ni bilo. In vendar bi bilo v korist mestu in razbremenitev materialnih skrbi mariborskih šolskih sester, ako bi svoje šolsko poslopje v Samostanski ulici dale v najem mestni občini proti primerni najemnini in odškodnini. V poslopje bi se lahko nastanila ženska realna gimnazija. Tretji cilj mariborske šolske politike bi postal gotova stvar. Mestna občina bi na to brezdvomno pristala, saj se zadeva, kolikor nam je znano, že delj časa diskutira v vodilnih komunalnih krogih. Sila razmer sili k rešitvi važnih šolskih nalog, kl so stopile zadnja le v ospredje. Prva naloga, druga deška nrtčanska in druga dekliška osnovna šola na desnem bregu, je kolikortoliko primaknjena svojemu uresničenju. Aktualnost moške obrtne Sole ln Izpopolnitve ženskih oddelkov v »Vesni« bo v tem trenutku spravljena z dnevnega reda. Se tretjo nalogo bo treba izvesti: ustvaritev nižje ženske realne gimnazije in razbremenitev mariborske realne gimnazije. Dobra volja bo tudi v tem vprašanju končno zmagala. in dramsko predstavo, ki so se jo udeležili mnogi. Pod osebnim vodstvom direktorja dr. Josipa Mala so si ogledali Narodni muzej, pod vodstvom ravnatelja Zormana pa Narodno galerijo. V temeljitem razgovoru so se k sklepu tečaja v soboto 5. t. m. popoldne »zbistrila Se vsa nejasna vprašanja, zvečer pa se je zaključil tečaj s prijateljskim sestankom kurzistov, predavateljev In zastopnikov Oblastnega odbora v Akademskem kolegiju, kjer je bilo izrečenih mnogo toplih besed od strani vodstva, kakor tudi od strani tečajnikov. Tečajniki so na tem večeru preko g. načelnika Breznika naslovili na službeno odsotnega predsednika oblastnega odbora JS g. namestnika bana dr. Otmarja Pirkmajerja iskreno zahvalo, da se jim je nudila prilika za spoznavanje našega morja in njegove obrambne organizacije. To bo bogato služilo Širjenju in poglobitvi organizacije v dravski banovini, kjer je te dni stopilo na plan poldrug sto novih navdušenih delavk in delavcev za naSe morje in po njem za našo svobodno domovino. Novoletna poslanica Organizacije jugoslovenske nacionalne omiadine Ljubljana, 12. januarja. Bratje Organizacije jug »slovenske na-cijonaLne omiadine »Čuvajte Jugoslavijo!« Naša orjunaška ideja je zasnovela po vsej naši lepi domovini. Naši bratje na svojem organizatoričnem potovanju v Beograd, Skoplje in Dalmacijo so povsod sklenili sporazum z ostalimi brati in navdušenje za pravo jugoslovensko idejo. Orjunao vseh naših postojank, ki se v duhu bratstva, orjunaške delavnosti in državljanske zavednosti dvigajo v novo življenje, vztrajajo v teh novih organizacijah m se množe novi, neustrašeni borci, vzori požrtvovanj«, deloljubnosti in bratske ljubezni, ki krase naš'rod io našo zem- vetike bele železne postelje, stensko zrcalo, bel kamin, miza, stoli, stenska cnnara, ob krajnjem zidu pograd s preprogami ln s ogla okni, odprti v zvezdnato noč Neslišno vstopi mlad menih dolge črne brade in padajočih las, kakor Krist. Na mino postavi steklenico svežih malin- — Polno je malin in jagod tod okrog; od njih je živel sv. Ivan Rilski — Menih je živa zgodovina Rilskega samostana — pripomni teolog lz Sofije in zapre vrata. Globoko spodaj v teminah noči šumlja Rila. Sami smo. enajst Preporodovcev, teolog njegov sinko m rilski memh S sklenjenima rokama pod brado čaka, da sedemo na stole, po posteljah in pogradu. V sveto tišino samostanske noči zaživi legenda: _ rvan se je rodil 1. 876 v carski rodbini. Mlad je odšel v samoto Rilskega pogorja Pa so prihajali k njemu učenci Samotar je oadravljal bolnike. Car Peter ee je zanimal zanj, odpravil se je z veljaki v pogorje. Ivan mu je sporočil, naj se ne trudi, ker je pokrajina divja in strašna. Vendar je zažgal velik ogenj. Car je bil Se daleč pa je uzrl dim. Ivan je umrl v 46. letu in zapustil učencem Izročilo. Ni strohnel — svetnik. Pokopali so ga v kapelici sv. Luke. Na grobu so se godili čudeži. Častilci sv. Ivana Rilskega so že v 10. stoletju nedaleč od kapelice zgradili samostan ln prenesli ostanke svetnika vanj Ko so deželo podjarmili Turki, so Madžari vzeli kosti v mesto Gran Bolgari so prosili zanje, jih dobili in jih prenesli v Sofijo, nato v staro prestolnico Trnovo. Mara, sestra poslednjega cara Sišmana, je prosila moža sultana, da je dovolil kosti vrniti samostanu. Pa je izbruhnil velik požar, kosti so rnoaNašk w Sofijo. Toda wm holgandia ljo. In ko smo tako stali na vzpona aaie delavnosti, da se dvignemo Se viSje • svojo tvorno močjo za blagor in čast domovine, je ta naša nad vse ljubljena Jugoslavija nenadoma osirotela. Neprijateljski politiki so nam huu 9. oktobra umorili našega najdražjega Viteškega kralja Aleksandra I. UjedinRelja. Vse nas je ena duša, ena misel, iz te duše in te misli se je tedaj trvil krik grose m bolesti. Pesti so se stisnile, trca zaje-čala, domovin* se je preobrazila t najglobljo žalo6t. Naš pokojni kralj je nosfl ▼ srce tako silno ljubezen do nas vseh, da je radi te ljubezni umrl. Ta tragedija je pretresla ▼ dno našo dušo, ki drhti še danes ▼ trpljenju. Prestali smo, izgubili smo, kar smo prisegli čuvati. Zdaj pa »e vračamo k začetemu in povečanemu dela na postojankah vse dravske banovine. Strnimo bratje svoje vrste r delu za moč in slavo narodne celote vsega jugostovenstva. Bistrimo um, krepimo mišice, napajajmo srca z bratsko ljubeznijo. Domovina zori, evo nas! Orjunao je vedno pripravljena s skrajnim naporom svoje moči z največjimi žrtvami dokazati, da je njeno delo ▼ življenju in smrti. V tem smislu pošiljamo vb emu članstvu iskrene pozdrave za kralja in nacijol Slava Viteškemu kralja Ujedinitelju. Živel kralj Peter IL Centralni akcijski odbor OrjaMO v Ljubljani franko Zagorje ob Savi, cena za tono 220 dinarjev nudi PREMOGOVNIK „SEMNIK" Zagorje ob Savi. ljudstvo je samostan obnovilo. Spet so ga upepelili plameni, a narod je v spoštovanju in veri poskrbel za novo poslopje. Današnji samostan je tretji, iz 16. stoletja. Poslednji veliki požar 1. 1833. ga je prizadel le deloma, pa »o ga kmalu spet obnovili. Odtlej počiva sv. Ivan Rilski mimo T njem. V stoletjih rohstva je bil Rilski samostan ognjišče bolgarske duhovne kulture Takrat so menihi vzgajali narodne junake. Spet slišimo Sumljanje Rile. Zdaj vstane teolog- — Med nami so meje. a čemu, ko ni razlik?! Slovanski narodi, razseljeni po Bv-ropi, so ostali kakor sirote brez očeta in matere Tujci so bili stoletja naSa usoda. Radi bi nam bili še naprej. A Slovani se prebujajo. Ko pogledamo velike narode okrog sebe, spoznamo: ta ima razum, drugi voljo, tretji temperament. Slovani imamo vse. Morda ste druge vere; čutim pa, da po stoletjih enake temne usode tudi vaša srca utripljejo za zmago Slovana t v a. Bratje! Ce bodo slovanski narodi složni, bodo koncem 20. stoletja gospodarji Evrope Profesor Kolar nam ne more najti pravih besed- — Odpravili smo se na pot spoznavanja, pa evo, čujemo besede bratstva. Srčna vam hvala za ta nepozabni večer ki na svidenje pri nas! Nato napišeta drug drugemu vsak svoj naslov; teolog Nakoff v latinici, profesor Kolar v cirilici. Zunaj črnijo gozdovi. Nad njimi kažejo zvezde visoko polnočno nebo Globoko spodaj pa brez prestanka Sum-Ija Rila. Tako se protaka večnost ▼ noč Rilskega Novi propagator}i Jadrana Dva mladeniča iz prve vrste položita venec z velikim kljukastim križem ia belega cvetja in stopita na stražo. Kljukasti križ nima s Hitlerjem nič skupnega. Pevci pojejo opelo Sam v sebi rase poveljnik, da h koncu spregovori poveLičanje borcev za veliko Bolgarijo, bo-rcev v preteklosti Id v bodočaiofiti. Pod sivin. sto»po>m p*-~Jšn.Jega samostana mika bazar. Trgovca zasebnika glodata po očeh; — Katero razglednico s samostanom? — Morda ovratnico ? — Bukvice* — Zaponko'' — PiSČal* — Nu vsaj 3 av ivaaom R31- jkim' Malo za 3 leve, ali večjo? Otroci mislijo: če imaš večjo, sA bližji svetniku Kakor klopotač Slovenskih goric udarja sredi sivih zidov: s kladevcem po dolgi deski naznanja menih na poti okrog drvori-šča uro molitve. Cerkev nas zanima, da pohitimo, preden se romarji zgrnejo v njo V mraku mirno gore plamenčki proSnjA tn zahvale. Blizu ikonostasa temni kovčeg, ob njim ždijo ženske v črnini, ko da so se zbrale na posvet in zaradi nas vprav utihnile V kovčegu je shranjena roka č»>-aotvorca sv Ivana Rilskega. Zajetna ro-marira privzdigne prt: spodaj so naphanl zavitki robcev, nit brisač in obvez: da bo bolnik ozdravel, slepec: spregledal, da se ku vrnilo vse dobro na pot. Vsaka phe svoj zavitek čim bliže, nekatere menda za vso vas Molitev menihov jih zamakne v radostno pričakovanje. Teolog iz Sofije nas vodi v samostansko knjižnico in muzej. . . Na policah se pražijo knjige in rokopisi •ara, K* Ljubljana, 12. januarja. Prvič v zgodovini našega pomorskega udruženja je priredila JS svoj pomorsko-propagandni tečaj v zaledju daleč od morja, v dneh od 2. do 5. januarja t. 1. v beli Ljubljani. Priredil ga je ljubljanski Oblastni odbor Jadranske straže ln odziv na njegov razpis je bil nad vsako pričakovanje izredno velik. Doslej so se vršili pomorsko-pro-pagandni tečaji o velikih počitnicah v sončnem Splitu. V teh tečajih so se pripravljali inteligenti, zbrani iz vseh delov države, za bodoče propagatorje pomorske ideje med narodom. Mnogi med njimi so uresničili vsa pričakovanja, ki jih je stavila organizacija vanje ob sprejemu v tečaj. Za ljubljanski pomorsko-propagandnl tečaj se je prijavilo preko 250 učiteljev, učiteljic in profesorjev iz vse banovine. Prvotno je bil zamišljen tečaj največ za 60 oseb, zaradi velikega števila prijav pa se je kasneje podvojil ter je bilo sprejetih 140 kom-petentov. Pridružilo se jim je Se 20 dijakov in dijakinj, odbornikov PJS iz ljubljanskih srednjih in strokovnih Sol, tako da je oba tečaja posečalo okroglo 160 oseb. Prenočevali so tečajniki in tečajnice ▼ Akademskem kolegiju, ki jim Je nudil tudi pie hrano pod svojo gostoljubno streho. Predavanja so se vršila vse dni v trgovski akademiji, kjer je prepustil potrebne prostore za tečaj g. direktor dr. Karlo Pirjevec. Od Izvršnega odbora lz Splita je prihitel ideolog 7 S in njen neumorni delavec prof. ar. Ivo Fubič, ki je s svejim nastopom, velikim strokovnim znanjem in govorniško ru- tino nam ah pridobil ves tečaj. Isto velja tudi o vseh ostalih predavateljih. V teku 20 ur, kolikor je bilo predavanj t vsakem tečaju, so se poslušalci imeli priliko seznaniti z vsemi panogami, ki so ▼ zvezi z našim morjem. Dr. Rubič in dr. Valter Bohinec sta predavala o zemljepisu ! Jadrana in njegovih obal; prof .dr. Tur k o zgodovini vzhodne obale Jadrana; prof. dr. čermelj o slovenski obali Jadrana in o ja-| dranskem vprašanju v mednarodni politiki; ; prof. Rudolf o morju v našem gospodarstvu; prof. Bunc o morju v slovenski literaturi; dr. Štele o morju v jugoslovanski umetnosti; direktor Higienskega zavoda dr. Petrič o morju in zdravju; kapetan fregate v pok. Bogoslav Erni o naši mornarici; kontrolor UrSič o slovenskem Korotanu; dr. Rubič o ideologiji JS ter o organizaciji JS; dr. Jeglič o organizaciji JS v dravski banovini ter o njenih odnosih do drugih nacionalnih organizacij; dr. Murko o njenem socialnem skladu in učitelj Pirnat o Podr mladku JS v dravski banovini. Slednji je imel tehnično vodstvo tečajev, kl jim je na-čeloval načelnik prosvetnega oddelka in sekcije PJS g. Josip Breznik. Ljudska univerza je priredila slušateljem pomorsko-propagandnega tečaja v četrtek 3. januarja zvečer v Delavski zbornici predavanje pomorskega strokovnjaka honorar, univ. prof. dr. Ljudevita Bohma, Id je v dveurnem govoru razmotrival jadransko vprašanje v mednarodni politiki. Narodno gledališče je odstopilo tečajnikom po ceni vstopnice za operno I | Mrak gorskega večera daje misel davnine. Pri oknu vM carski uk* iz 1. 1379., ki določa meje ozemlja. Tu je svečenik sultana Murata. Propeler, kl so ga prinesli bolgarski častniki. Puška turškega bega, težka 25 kg. Rokopis evangelija iz L 1529. ▼ kovinskih platnicah. Prt, zlata vezenina »Polaganje Krista v grob«, dar ruskega cara Aleksandra n. 60 cm velik lipov križ, ki ga je rezljal menih Rafael 12 Jone levov, pa ga ne dajo, da bo ostal tam, kjer so živemu menihu ugasnile oči. Ukaz cara Ferdinanda od 1. decembra 1894, kl je po njem Rilski samostan svobodna občina, s iguman kmet (župan). Do devete zvečer se velja vrniti v samostan; takrat zapahnejo oba vhoda: nadstropja so svetla električnih luči, romarji, izletniki, otroci in ljubitelji starin se odpravljajo k počitku. Teolog iz Sofije Je popoldne gotovo i gumami povedal namen naSega potovanja: čez kamnito dvorišče zvezdnate noči gremo k stopnicam stranskega krila, v drugo nadstropje, v sobo, ki je opremljena za in tuje dJpton&Ue M II o ni a če vesti * Jubilej gasilcev v Cakovcu. Odbor gasilske dete v Cakovcu je sklenil, da bodo letos slovesno proslavili čOietnico obstoja gasilske organizacije v Cakovcu Jubilejna proslava se bo po že določenem programu vršila v začetku junija in bodo na njo povabljeni zastopniki vseh gasilskih organizacij savske in dravske banovine. • Diplomirani so bih 10. t. m. na juri-dični fakultet, univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani gg Finec Milan iz Ljubljane, Koščak Anton iz Rakeka in goukal Ciril' iz Ljubljane. Čestitamo! ♦ Zdravniška vest V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zdravnik t LJubljani dr Miro Jam šek • |z »Službenega lista« »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št 4 z dne 12. t. m. objavlja uredbo o izpre membi uredbe o izpremeni zakona o lik vi daciji agrarne reforme na velepo6estvih navodila za izvrševanje uredbe o olajša vab glede izterjave škode, povzročene z gozdnimi dejanji, odločbo o taksah za pregled pri uvozu sadik gozdnega ln okras nega drevja ln grmičevja, spisek luksuznih predmetov za gospodarske zadruge in njihove zveze, ratifikacijo konvencije o telekomunikacijah po Jugoslaviji in sestavo oddelkov državnega gveta ln njih področje za leto 1935. NAJLEPŠE ZIMSKE SUKNJE J. MAČEK, Aleksandrova cesta • Nemške molitve slovenskih kmetov. Iz grebinjske okolice prinaša »Koroški Slovenec« zanimiv dopis o potujčevanju, ki se je v zadnjem času vsidralo tudi po cerkvah. — Ze večkrat smo opozarjali merodajna mesta na razmere, ki vladajo v naših šolah in cerkvah, pravi dopisnik. Kakor v Grebinju, tako je tudi na Krčanjah slovenska pridiga in delno tudi molitev v domačem jeziku izrinjena iz cerkve. Čudno Je slišati na Krčanjah n. pr. pri nemških lita-nijah napačne odgovore tistih faranov. ki se sicer radi ponašajo s svojim znanjem nemškega jezika. Ko duhovnik moli: »Dass du dem christlichen Volke Frieden und Ei- STRUPI za pokončavanje lisic po najnižjih cenah v DROGERI JI L KANC NEBOTIČNIK, LJUBLJANA Pošiljam tudi po poŠti. mgkeit verleihen wollest,« odgovarjajo verniki: »Erlose uns, o Herr!« — Lahko si mislimo, kako je s spovedjo in z drugimi cerkvenimi opravili, pri katerih so šolarji. O zakramentih deca nima niti pojma. Pri tem pa vedno govorijo tudi z najvišjega mesta, naj bi se pri mladinski vzgoji starši, cerkev in šola medsebojno podpirali. O taki vzajemnosti ne more biti govora, dokler Imamo ponemčevalne šole in duhovnike, ki ne razumejo našega jezika. Lahko se zgodi, da bodo v nekaj letih cerkve ostale popolnoma prazne. Tisti, ki nosijo odgovornost za versko in moralno vzgojo, bodo potem odgovarjali tudi za versko otopelost. * O proračunu primorske banovine razpravlja že nekaj dni banski svet v Splitu. Pri letošnjem proračunu je posebno važno poglavje javnih del Proračunski predlog določa 2zi0 milijonov za javna dela ▼ Dalmaciji. Med deli. ki naj bi se izvršila v tekočem letu, je tudi banovinska palača v Splitu. Palačo bodo pričeli flr&diti že spomladi, če bo banovina dobila od Državne hipotekarne banke 10 milijonov dinarjev posojila. Vodja odseka za trgovino, obrt in industrijo je v svojem poročilu navedel, da so znašali dohodki turizma v primorski banovini lani 35 milijonov dinarjev NAJBOLJŠE SMUČI in smučarsko opremo kupite najceneje pri Stane Derganc, Ljubljana Gosposvetska cesta 3 — Pred škofijo 30 Telefon 31-34 Telefon 28-04 • Himen. V Zagrebu ne je poročil g Lojze Lakota, sedaj delovodja občine Mojstrane z gdč. ino Košičkovo, poštno upravnico v Mojstrani Priči sta bili g. Janez Tonejc, uradnik direkcije drž železnic v Zagrebu, in g Lojze Hofbauer. učitelj v Hrastniku Oblk) sreče! * Smrt agilnega mladeniča. Te dni je umrl 221etm delavec steklarniške brusilni-ce Civido Selan, ki je bil vnet član Sokola Glasbenega društva, rudniške godbe in športnega kluba »Rudar«. Zastopniki vseh teh društev so ga v častnem številu spremljali na zadnji poti. žalostinke sta svirali rudniška in steklarska yodba. moški zbor Glasbenega društva pa mu je zapel v zadnje slovo Za društveno življenje tako zaslužnega mladeniča bodo ohranili v blagem spominu ♦ Umrl i* » Beogradu g. Niclfor Bivlja-kovic carinski posrednik Smrt predobre ga moža in očeta objokujeta soproga Da mca io hčerka Ljubica Pogreb bo jutri ob 14 — Blag mu spomin. žalujočim naš* iskreno *ožalJe' • Pritožba subotiftkih mestnih nradnikov. Subotiška mestna občina Je Izvedla redukcijo uradniških plač Redukcije znašajo mesečno od 40 do 750 Din Te redukcije so se uveljavile že ta mesec Mestni uradniki so se zaradi Izvedene redukcije pritožili pri oanski upravi Kolektivno pritožbo Je violo združenje mestnih uslužbencev 17 - LOP. LOP, LOP? V višinskem soncu in snegu je vamila krema nedosegljiva Smučarji rabite K" »udi pri vseh kož -tih Doflkodbah' KAMILA CVETNA KREMA Je v rumeno-modrl Škatlici. * Snežni zameti v zetski banovini. V be ranskem, andrijeviškem. kolašinskem in šavniškem srezu je že preko dva metra sne ga. Med Kolašinom in Andrijevico ter med Andrijevico in kraji Metohije in Sandžaka je prekinjen ves promet Avtobusi, ki so krenili iz Peči proti Andnjevici, so prevo žili komaj eno četrtino poti in 90 se mora li vrniti. Visoki snežni zameti so tudi na cesti, ki vodi iz Peči v Kosovsko Mitrovico * Tihotapstvo na madžarski meji se je v zadnjem času močno razpaslo Mnogi prebivalci blizu meje se bavijo že profesionalno s tihotapstvom raznega blaga iz naše države na Madžarsko m iz Madžarske v našo državo. Glavni tihotapski predmeti so tobak, igralne karte in vžigalniki Finančne straže so poostrile Kontrolo, te dnj pa je prišlo blizu meje med stražniki in tihotapci tudi do spopada Stražniki so rabili orožje ter zadeli nekega znanega tihotapca iz medmurake vasi Lipe Vsi drugi tihotapci so se umaknili čez mejo. ♦ Stanje praznih postelj v zdraviliških za tuberkulozo je v naš) banovini nasled nje: v Topolšici 8 postelj po 100 Din, 3 po 60 Din in dve za otroke; v zdravilišču v Vurbergu pri Ptuju je 13 postelj za mo Ske in 14 postelj za ženske ♦ Iz bolnišnice je prišel ln umrl na ulici Va sam pravoslavni badnji dan se je pri petil v Beogradu dogodek, ki je sicer re» zelo čuden, ali ob dandanašnjem prenapol njenju beograjskih javnih zdravstvenih za vodov prav lahko razumljiv Stvar sicer še ni točno pojasnjena, toda bo pač tako Na bulvarju Osvobojenja se je sredi belega dneva zgrudi) na zemljo kmečko oblečeD možak Priskočili so ljudje, ki so bili ? bližini, toda ni mu bilo več pomoči V nekaj trenutkih je izdihnil Ko je prišla varnostna oblast, je ugotovila po listku, ki ga je našla pri mrtvecu, da mu je Ime G1 ga Gjorgjev, da je kmet, da je prišel 21 decembra v splošno državno bolnišnico, kjer so ga zdravili na kliniki profesorja dr Arnovljeviča in da je bil tistega dne na sam badnji dan, odpuščen iz bolnišnice Prišel je potemtakem lz bolnišnice umret na ulico. * Zena, ki je z vražami zaslužila milijon. Pred beograjskim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti Mariji Šajnovi ter njeni sestri in materi, ki so dolgo časa izvrševale \ Beogradu in okolici dobičkanosne vražarske posle. K vražarkam so zahajale tudi najodiičnejše beograjske dame ter izdale za neumne vraže velike vsote. Po prijavah, ki jih je zbrala policija, je vražarka zaslužila najmanj milijon dinarjev. Mnoge oškodovanke so se sramovale vložiti ovadbe in tako tudi razprava ne bo mogla razjasniti vseh dobičkanosnih poslov sleparske trojice « Cel nasad mladih jablan Je uničil. V naših krajih je že od nekdaj lepa navada, da se ob velikih državnih cestah na javne stroške goje cele aleje sadnih dreves, katerih Badovi so na razpolago trudnemu popotniku, ki pride mimo. Ljudje, so vajeni, da ta drevesa, ki 6o državna last, motrijo z večjo spoštljivostjo kakor zasebno lastnino. Pred dnevi pa Je neki zlikovec ob Celovški cesti ed Dravelj do St Vida po vrsti polomil kar 27 mladih jablan, Id so bile zasajene šele pred nedavnim časom. Tehnični razdelek sreskega načelstva za ljubljansko okolico ima s tem okrog 1000 Din škode Kakor so poizvedeli orožniki, je to vandalstvo zagrešil po vsej verjetnosti neki mlad človek, ki je imel po svojem mnenju povod, da se maščuje nad državno upravo tn ki se je pred dejanjem še pobahal: »Kaj pa je to meni, odlomiti mlado drevesce!« Upamo, da bo storilec za Bvoje dejanje, ki je naperjeno prav tako proti naravi kakor proti človeški javni koristi, prejel kazen po zasluženju • Osveta oderuškemu gospodarju. Bogataš Jovan Daljevlč v Tetovu je v bližnj* vasi Saračnicih kupil od nekega Jovana Siljanoviča mlin Za mlinarja Je vzel Sto Jana Spasiča iz Prizrena, očeta sedmih otrok Pogodila sta se. da mu bo dajai d«' 30 Din mezde na dan toda pod pogojem da on uredi mlin. ki je bil zapuščen Sto-Janlč Je uredil mlin ln mlel, toda bogata: mu ni redno Izplačeval dogovorjene mezde in mu celo tudi po 10 Din odtrga val za ne kako kavcijo, za katero se nista domenile Nekaj časa mu pa »ploh ni izplačal mezde Ko pa je nekega dne zagledal Daljevič v svojem mlinu prejšnjega lastnika, katere ga Je Stojan poklical, da bi nekaj popravil, česar sam ni mogel, je Daljevič kratko nagnal iz mlina Stojana, ne da b! mu plačal dolžno meado ln vrnil »kavcijo«. Zaman je hodil Stojan prosit, naj mu da. kar mu gre Tako je prišel tudi dve dni pred božičem, češ naj mu plača, da bodo otroci vsaj v praznikih imeli kruha Toda bogataš ga je spet odpodil Tedaj pa je v Stojami zavrelo Potegnil Je iz žepa samokres ln štirikrat nstrelil na oderuha Zadel pa Je en sam strel, v pljuča Daljevič bo težke ostal pri življenju Uhosresrs izkoriščane« pa so seveda zaprli • Peš po Prekmurju! Tega si ne more pnvoociti vsak čitatelj das1 b' bik *an mivo, »»• natl laten^ieje tc najman zn» no slovensko pokrajino ki «o tr 1olea «to letja pestil' Madžari l.shVp p« hodite g>. Prekmurju pod vodstvom pnega n«1bolJš'> slovenskih pisateljev Jušs Koraka *e n» -očite njegovo pravkar 'zlšlo knjig« »Z* arekmiir«k'm kolniki« 'Izdala Tlskovn zadrueal Nikomur ne bo žal kdor «' h« privošči' ta literarn' izlet Knjiga Je lep' lustrirana Stane 40 Din po pošti I din*-več P'š'te knjirsrn' Tokovne razmer v Ljubila ni • Nova številka »Našega vala« Je Izšla Naš edin' slovenski, obilno s slikami opremljeni tednik »Naš val«, ki nas uvaja v program ljubljanske oddajne postale ln ki nas seznanja s predavatelji in glasbeniki, ki nastopajo pred naš'm mikrofonom, je danes prav gotovo priljuhllen tednik, saj najdemo v njem »talna poročila ln slike i> naših gledališč, prilogo za naše ljudske odre, ki dane:: nimajo svojega glasila, vedno zanimive vesti ln slike Iz filmskih ateljejev V >Našem vaiu« naidemo poučne članke lz področla radijske tehnike, ki bode zelo zanimali radijske amaterle. naidemo stalne tr..>dno oriloeo In aktualno žensko raznravo »Kulturo telesa« ki Je nr»"Var Anton fn- i«»(»l nnvn .^T^Sen* TMV t*« ki it*»*1» v »VsK^m v«»hi« 'n tr* ▼M/s ->f»Slrri t tiiH«1»'rr> V I« Hi*1 (-•»tlnMoT' 1* novi Številk' itn dve strani posvečeni našemu kiparju ln Ilustratorju Nikolaju pir-natu, ki je prispeval za naslovno stran ^^ Jod proti sklerozi, ^^HR brom in fosfati za živce, man-gan za kri, magnezij za žolč in jetra, litij proti sečni ki-^ slini, težke kovine za proto-plazmo in žleze, ogljikova kislina za srce in žile, kalij za kovice, kalcij proti vnetju, kataru, žveplo proti revmi, alkalije proti želodčni kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov. krčem itd.: vse te sestavine vsebuje izmed vseh mineralnih vod vse Jugoslavije samo znana Radenska! Zato je tako dobra, pitna in zdrava mojstrski kip blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja »Naš val« izhaja vsak petek ln stane mesečno le 12 dinarjev Zahtevajte Se danes brez-obvezno in brezplačno eno številko na ogled Pišite na naslov: Radijska revija »Naš val«. Ljubljana. SSCahcd zamaši nos. kar povzroča dihanje skozi usta. Tako vdirajo prah. bacili in mrzli zrak direktno v organizem. Posledica so: prehlajenja, gripa i. t. d. 4d prašek za nosljanje Vas osvobodi nahoda ln zasi-gura prosto dihanje skozi nos. NOS AL doza Din 10.— APOTEKA MR. BAHOVEC LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ST. 12. • Da se omogoči širšim slojem uživanje Ovomaltine Je tvrdka dr. A. Wander d. d. dala v promet nov omot Ovomaltine pod imenom »omot za deco«, ki se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah po ceni 7.25 Din To uvedbo tvrdke dr. A. Wander d. d. pozdravljamo, ker smo prepričani, da bo 8 tem Ovomaltini orno gočen vstop v vsako hišo CIMEAN »Uporabljajte odlično zobno kremo«! ♦ Varčujte z zalogami energijel Neizrabljene zaloge premogovnikov se bodo tsčr pale tudi tedaj, če se ne bi pojavljala od leta do leta večja potreba po energiji Ra di toga je v interesu narodnega gospodarstva, da se kurivo Izrablja kar najrado nalnejše Spoznanje tega dejstva Je napotilo tovarne Tungsram, da princip pravil nega energijskega gospodarstva razširijo tudi na področje razsvetljave Na novih Tungsram D žarnicah, katerih nitka Je zvita v dvojni vijačnlcl, Je odslej podana ne samo poraba učinka v watt1h. temveč tudi množina izžarjane svetlobe v medna rodnih ''ekalnmcnlh Javnost zamore tedaj že pri nakupu žarnice ugotoviti koliko svetlobe oddaja žarnic« za porabljeno ln plačano električno energijo Kakor Je motor dober samo takrat, če daje pri čim manjši porabi goriva čim več konjskih sil tako je tndl žarnica le tedaj dobre oziro ma gospodarna, ako kljub majhni porab-učinka (wat.tov) izžarja veliko svetlobnih enot (dekalumenov) Vsakdo ravna tore! * lastnem interesu, ako kupuje le take žarnice. pri katerih Je »vetlobna množina po dana v dekaluiren'h (Dim), ker sicer b« mogoče presoditi, aM se električna energija v žarnici Izrabila m«T»odarw> aH ne ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM Tel. 3387 v fiiškl Tel 3337 Willy Fritsch in Trude Marlen v ljubki opereti VELIKA LJUBEZEN MLADEGA PRINCA Za dobro voljo skrbita Ida Wust in Paul Hdrbiger V dopolnilo nov »Pa ramo un to v« zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5n 7. In 9„ v ponedeljek pa ob 7. in 9. uri zvečer V torek: komična opera »FRA DIAVOLO« • pozimi, *o a leZite, pijte Ka densko za čiščenje krvi. » Obledele obleke oarva v različnih barvah In piisira tovarna JOS REICH. Oton Stiglic organizator za kartotečno-kopirno knji* govodstvo. Nad 800 prvovrstnih referenc v dravski banovini. Najmodernejši in najcenejši sistem knjigovodstva. Torej ne pozabite* Oton Stiglic, Stožžce 158 pri Ljubljani Tavr.a dražba Dne 17. t. m. ob uri dopoldne se bo na sreskem sodišču, soba 8t. 16 vršila javna dražba HIŠE v Uflmatn, n* LfvM]anlel i v kateri se nahaia gosti'na in trgovina Proha Cenilna vrednost Din 354.325.—, najnižja ponudba Din 177.162.50. Iz LHbljane u— Branibor prt ministrskem predsedniku g. Je vtiču Pred njegovim odhodom lz LjuDljane se Je zglasila pri predsedniku ^lade in zunanjem ministru g. B. Jevtiču deputacija uarodno-obrambnega društva Branibor sestoječa iz predsednika dr. Oblaka, tajnika dr. Kamušiča in blagajnika direktorja Gogale. G Je vtič Je deputa-cijo zelo ljubeznivo sprejel ter poslušal iz-aesene mu želje in izjave. Deputacija mu je pojasnila, da Je naše ljudstvo ob meji zelo v skrbeh za usodo naših narodnih manjšir z ozirom na razne verzije Deputacija je bila z odgovorom ministrskega predsednika zadovoljna in potolažena u— Predavanje dr. BaJIča. V sredo 16 t. m ob 20 bo na trgovski akademiji, Blei-welsowa cesta, predavanje g. dr. Stojana Bajiča o narodr.o-sociaJlsiičnem delovnem pravu Predavanje priredi klub trgovskin akademikov. Januarja ln februarja slede še druga zanimiva predavanja u— Praški kvartet — preje Zika kvartei Koncertira v LJubljani v petek 18 t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani Prašlri kvar tet v novi sestavi uživa v svoji domovin1 nalvečii sloves, prireja pa »talne koncert ne turneje ter je pravKar absolviral velik«' turnejo po vseh 6evernih državah V Ljub Ijanl bo Izvajal naslednja trt dela: Ovofak ^.odalni kvartet v d-durn, Janaček: K. godalni kvartet, ki e« nahaia šo v manu skriptu in Reger: Godalni kvartet «»-dur op. 109 Občinstvo že dan*>s opozarjamo na redek umetniški užitek, ki ua bo Imelo v petek zvečer v Filharmonični dvorand. Cene od 12 do 35 Din. Predprodaja vstopni«* v ic*u«Rar"iJ Glasbene Matic* u— Nove orgle Glasbene Matice. Glasbena Matica ljubljanska je obogatila svoj instrumentalni inventar z izredno dragoceno pridobitvijo S pomočjo Filharmonične družbe si Je nabavila orgle, ki so danes največje domače orgle v dravski banovini in morda tudi v naši državi. Orgle imajo dva manuala, 14 registrov in vse potrebne zveze Postavil jih je orglarski mojster rvan Jenko lz St. Vida nad Ljubljano in so njegovo 18. delo. Strokovnjaki, ki so pregledali orgle, so izredno zadovoljni z novim Instrumentom ln pravijo, da v resnici delo hvali mojstra. Načrt za orgelsko omaro, ki je prav veličasten okras Hu-badove pevske dvorane v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici, je napravil odbornik Inž. arh. Joža Platner Umetniški okras omare tvorijo 3 poprsja znamenitih slovenskih orglavcev: Gregor Riha-, Anton Foerster in Ignacij Hladnik. Modeliral jih je akad kipar Niko Pirnat ter mu je delo v vsakem pogledu odlično uspelo. Nove orgle se tzroče uporabi, namenjene so za pouk na Soli Glasbene Matice Ln na drž konservatoriju, v ponedeljek 14. t. m. Ob 20 uri bo v Hubadovi pevski dvorani slovesna blagoslovitev novih orgel, katero opravi srtalni dekan ln kanonik dr. Frančišek Kimovec. Po obredu bo zaigral naš najznamenitejši orgelski virtuoz g. mons. Stanko Premrl po 2 skladbi vseh 3 zgoraj navedenih slovenskih skladateljev pri nekaterih točkah sodeluje tud: Matični zbor. Po slovesni blagoslovitvi se bo vršil redni letni občni zbor Glasbene Matice. Odbor vabi svoje člane in prijatelje društva, da prisostvujejo pomembnemu dogodku v Matični sgodovin?.. Ponovno or>ozr\rjamo n« točen začetek ob 20 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. u— Odboru za postavitev spomenika kralju Uedinitelju, so darovali: »Zorka«, druz ba za kmetijsko industrijo v Subotic 50.000 Din; Podporna zadruga policijskih nameščencev ln upokojencev 3000; Juk<-slovanska tiskarna v LJubljani 3000; Ze sehko, Ljubljana 2000; — po 1000 Din Ivan Hribar, senator, Ljubljana, dr Ivan Svegelj. minister. Bled, dr Andrej Kuhar notar, Ljubljana, dr Janko Bedenkovič. v Celju, tvrdka J. C. Mayer, Ljubljana, srednješolski dijaki Ljubljana (po ge Olgi Pucovi) 800. nameščenci tvrdke Medi« & Zanki, l^Jubljana 565» Din. — po 500 Din: rvornica Stapova | blčalica. Slavko Torn Ijenovič. Celje, gradbeno podjetje inž Jop Dedek, Ljubljana, dr Merčun, Ljubljana. Ljudevit Marž, tvornlca lakov v Domžalah Izdelovalnica slovanskih in švicarskih ve ženin, d. z o. «., Bled; dr Kramarič. Ljub I Jana ŽM) Din; — po 200 Din: dr Fran« Debevc, LJubljana. Jugotanln, d. d., Sevtri ca. Flor Bartolome, Buenos Aires, neime novani koroški Slovenec po upravi »Prelo ma« v Ljubljani 180, Franc Zorn, d. z o. z.. Ljubljana 160 Din; — po 100 Din: dr Ele onora Jenko-Groyerjeva, Ljubljana, dr 2ivko Lapajne, Ljubljana, da- Ivan Verčon. Ljubljana, Jugolutz, Ljubljana, občina Ra če, Čebelica Jugolutz, Ljubljana, dr LuJ«1 Cebohin, Ljubljana, dir Pavla Cernetova, Golnik, dr Brnesz nlca ob 10 dopoldne v prostorih daslien« ga društva »Sloge«, Pražakova ulica lt. Ouijeiie krtacice .obavijM oajniLrejv za /se vrste eleatnCnih strojev m aparatov domača tvrdka Ivan Paspa i sinovi Zagreb l poštni predal štev 60 Ustanovni občni zbor Društva dom visokoiolk se bo vršil v nedeljo 20 u m. v Gradišču št 14 po naslednjem sporedu: 1. otvoritev, 2. poročilo pripravljalnega odbora. 3 volitve, 4. slučajnosti. — Pripravljalni odbor. u— Strelci pozor! Strelska družina ljubljanska obvešča vse svoje člansrtvo, da prične z rednimi sobnimi strelskimi vajami Sobne strelske vaje se vrše vsak četrtek od 20 (8 zvečer) v spodnjih prostorih hotela »Metropol« pri Mikliču (nasproti glavnega kolodvora). Prva sobna strelska vaja bo v četrtek 17 januarja Udeležba za vse članstvo obvezna! Pri vsaki vaji se bo izdala večja količina mu-nicije revnejšemu članstvu brezplačno na razpolago. O udeležbi bo vodena točna evidenca — Uprava! Vse dame govore o steznikih in nedrčkih Irene Salaj, Aleksandrova cesta štev. 2.1, Opozarjamo, da se bo danes ob 1L dopoldne predvajaj na programu ZKD zelo zanimiv film »Potovanje parnika »Kraljica Marija« v Palestino, Grčijo in Bgipt«. V«n, ki so 2e videli ta film, ga ne moret^^prj^ hvaliti. Enako je s filmom »Split« vanski plesi«, ki so bili posnet ^ festivala v Ljubljani. Vstopnina SM^iJke 5.50 ln 6.50 Din. v u— Dobrodelna prireditev mtetne ot^ r»e ljubljanske bo i. marca v vseh prostorih hotela «Uniona». ProgTam bo dti^evu p-1me-ren in tako pester kakor še noleno leto. Na to opozarjamo že zdaj vse občinstvo. Zimska sezona. Centralna knrjs-va. Radiotermalno zdravilišče Dolenjske toplice pri Novem mestu Izbornl uspehi zdravljenja posebno pri rev-matizmu, 1S1a.su protinu (glhtui. živčnih ter ženskih ooleznih Moderna električna terapija Tekoča nladna tn topla voda v sobah Na željo tudi serviranje v so bat, u— Ogrevalnlca na Viču. Poverjenišk odbor društva »Delo in eksistenca« na Viču je otvoril v svojih prostorih na Tržaški cesti 17 (gostilna Marinko) ogrevalni-oo za brezposelne člane. Akcijo po mu v veliki meri omogočile tvrdke, ki so odbor«* prožile pomoč v blagu ln denarju (žikf, Jeločnik iz Rožne doline, Jelačln iz Ljubljane, Kuverta) Vsem tem tvrdkam «• omenjeni odbor najtopleje zahvaljuje. Brezposelni člani viškrga okrožja naj se v lastnem interesn zglasijo v društvenem lokalu in dajo podatke o svoji eksistenčm možnosti. u— Esperantakl tečaj na Viču etvon Krožek esperantistov Ljubljana v ponedeljek 14. t. m. ob 20 uri v društvenih pfuetorili druStvo -tx>l<, in - -- gostilni Oblak Tečaj se bo vodil po najuspešnejši metodi »če« brez učnih knjig. u— Prehranjevalni odsek TKI) Atene priiedi v tanuarju in februarju naslednje enopopoldanske kuharske tečaje: S čini posti ežem k čaju — Led (glazure) po»'aranča in citrona — Kreme, slrjenke in /.nirzH-ne. — Juhe Omake. — Majoneze. Informacije daje vodstvo Sohke kuhinje. Prečna ulica 2, vsak dan od 10 do 12. ure. u— Velikodušni dar Podpornemu dre-Stvu slepih. Ga Matilda Zalta je darovala Podpornemu društvu slepih aamesto venca na grob pokojne ge. Amalije Seber 100 Din Društvo se dobretnid najiskreneje zahve ljuje Prosimo blaga prea. da se snomnito ubogih slepih s kakim plemenitim darom Lajšajte bedo najbedne:šim slepim! u— V popravek beležke o neztgodi Marije P. z Drenikovtga vrha. ki so Jo priueljall v bolnišnico, ugotavljamo, da je njena poškodba nastala po naključju in da je zakrivil njen m<;ž u— Anacionalni elementi spet na delu. Iz Dola pri LJubljani nsm poročajo: Kakor je »Jutro« že poročalo, smo v Dolu pri Ljubljani dne 23 decembra 15*34 svečano »sadili pred farno cerkvijo spominsko lipo, nam in poznim rodovom v Fpnmin na tragično smrt nepozabnega Viteškega kralja Petra II Namen poziva organizatorja t« svečanosti, g šolskega upravitelja, na občane. naj čuvajo to največjo nacionalno •svetinjo v občini, se žal ni izpolnil V Jutranji urah v petek 11. t m. so doslej neznani zlikovcl na sredini debla ppomlL-sko lipo n*žagali In nato odlomili. Isto se je skoro ob Istem časn zeodik) tudi s spominsko lipo na Beri če vem. k 1 Jo Je «1e- Na tozadevna česta ln številna vprašanj* vljudno obveščamo p. n. interesente, da se točijo vina lz naše kleti v Ljubljani v naslednjih lokalih: Brezovšek Konrad, gostilna, Komenskegm ulica št 26 Ceme Oskar, gostilna »Lovšin<, Gradišče 18 Oolinšek Pavel, gostilna »Rihtcr«. Karlov- ška cesta št 28 Jane Rudolf, delikatesa, židovska ulica St 1 Janež Vekoslav, delikatesa, Aleksandrova cesta št 12 Kham Franc, delikatesa, Miklošičeva cesta št. 8 Krapež Franc, kavarna »Zvezda«. Kongresni trg Medica Frane, gostilna. Tržaška cesta št. 4 Mencinger Štefan, gostilna. Smartinska cesta št 10 Modrijan Ana, gostilna »Prt Vrtiničankl«, Tržaška cesta št 11 Rehec Alojzij, restavracija. TyrSeva c. št. 71 »BIO«, avtomatični buffet, Selenburgova ulica St 4 Svetelj Jan, gostilna, Bohoričeva ulica St. • ftterk Pero, hotel »Bellevue«, Ljubljana VO Sturm Josip, vinotoč. Celovška cesta St 34 Vrtačlč Matija, buffet »Na-na«. Tvršev® cesta št 12 Zalazntk Ivan. kavarna. Start trg Zupan Rajko. restavracija in klet »Zvezda« V teh lokalih dobite naša priznano dobra ln naravna vina Priporoča se Belftkranfcka klet vinarska ta sadjarska zadruga Ljubljana VII.. Gasilska nflca štev. 3. Dobro doSel stari prijatelj! A zdaj hitro ča&lco likerja . , © • •• j-JS uKerji VuHOvnv Ali ste že poskusili naš 8RAN OY MEDICINAL? cembra 1934 pri Kmetskem doma zasadilo Društvo kmečkih fantov in deklet na Ber'-če vem. Objavljamo to zaenkrat hrez komentarja. u— Smučanje v gozdu Tlvoil In parku prepovedane. Mestno poglavarstvo aam sporoča, da delajo smučarji v gozdu Tivoli škodo Ln ogrožajo z brezobzirnim smuGa-njem starejše pasante. Zaradi tega Je mestno poglavarstvo strogo prepovedalo smučanje na vseh potih v parku in gozd« Tivoli razen na travniku za Ce k i novim gradom. Dostop na skakalnico »Ilirije« Je dovoljen po kolovozu mimo stare cerkve v fiiška in hotela Bellevue, v Tivoliju pa samo sa smučarje navzgor kolovora, ki pelje med brezami mimo spomenika dr. Jesenka navzgor. Samo navzdol v Jugozapadnd sme ri po kolovoz«, ki pelje do vtle Kredarice oziroma k Razbergerjevi pristavi. Kogar se zaloti pri cmnčanjn v gozdnem parku Tivoli izven omenjenih potov, se ga bo kaznovalo na podlagi kršenja cestno-poM-rijsklh odrpdb. u— Javna sodna dražba ▼ konkurm »Jugosportc se nadaljnje dne 15. t. m. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34. C*ej rstt _, u_ Škarje, noie braslti. Take se agia- »ajo pri strankah numi ljndje ta ljudje tfm res Izročajo razna skrhana rešila v brušenje Navadno pa Jih ne vidijo nikoli več. Stranke same so neprevidne dovolj, ker ne zahtevajo od nabiralcev legitimacijo. Rrusač Jože čuden, ki brusi sa Krekovem trgu, sedaj pozimi pa doma — Tyr-ševa c. 29-U, je prijavil, da se rgiašajo ljudje tudi v njegovem imena in tako Zlorabljajo njegovo ime. Pri izročanju rezil V brušenje priporočamo torej več previdnosti. u_ Nesreč« pH delu. VCeraj so pripekali v bolnišnico tri ranjence, ki so dobili nerodne poškodbe pri delu. V Poljčanah pri Mariboru je pri opravljanju živine skoraj izgubil desno oko 5iletni hlapec M5ha Gunzej. Krava ga je tako nerodno sunila % rofom pod čelo, da bi mu bilo oko kina-izteklo, v Vrbovnici nad Škofje Loko p mlin.«ko kr>k> zgrabilo ln sa sabo povleklo 62 letnega mlinarja Franceta Cankarja, da je dobil hude nevarne poškodbe ob desnem sencu. V kuhinja svojega stanovanja pa je soproga znanega ljubljanskega mesarskega mojstra Pusmika padla tako nesrečno, ko Je stopala s stola, da ri Je težje poškodovala rebra. u_ Plesna šola na Tabora ima »vaj redni pouk vsako nedeljo v veliki dvorani Sokolskega doma. Začetek vsakokrat točno ob 20. uri. Pouk bo trajal še ves Januar m februar, oziroma tudi maree. Vodstvo plesne šole je v spretnih rokah plesnega mojstra brata J. Košička. zato na svidenje! u— Novi začetniškl plesni tečaj Jenkove ioie v Kazini se prične Jutri v ponedeljek ob 20. V*a.ko nedeljo popoldanski ples od 4. do S. are. V torek izpopolnjevalni tečaj. Posebne are in informacije dnevno. Dijaki imajo popust. Iz Celja e— Uradno popravljanje vetilnlh Imenikov. Mestno načelstvo mora v dobi od 1. do vštetega 31. januarja izvršiti usadoe popravke stalnih volilnih imenikov. Pri tem vpiše v voMine imenike s svojim sklepom vse osebe, ki imajo volilno pravi oo, pa Se niso vpisane, ter izpnsti na isti način one, ki so izgubili to pravico. Vojaki, ki eo odslužili, odn. ki v letu J935. odslužijo svoj rok, se vpišejo uradno. Volilno pravico za volitve v Narodno skupščino imajo vsi moški državljani kralievine Jugoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, če so dovršili 51. leto starosti ia vsaj ie leto dni redno bivajo v mestni občini celiski CTžavni in javni samoupravni nslužbend se vpišejo v volilne imenike mesta CeLia. ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za državne uslužbence se enoletno bivanje n« zahteva. Vse osebe, ki imajo pravico do vpisa pa v imenikih še niso vpisane, naj se »glasijo v časa od 14. do vključno 26 t. m. med 9. in 12. dopoldne v sobi it. 2 mestnega načelstva. S seboj naj prinesejo krstni list. uradno potrdilo o državljanstvu in nradno potrdilo o predpisanem bivanls v mestu Celju. V navedenem času naj se zaradi popravkov v imenikih Mdase torti oni, katerih imena poklic službeni hi dru*! nazivi ter bivališča niso vpisana. Oglejte si na novo urejeno trgovine pletenin B. PUŠNIK Celje, Cankarjeva c. Prepričajte se o dobrem blagu in Izredno nizkih cenah. Strojno ažuriranje in entlanje ~ e— O svojih novih odkritjih 1« stare kamene dobe v Potočki sijalki na Olševl in Radečah bo predaval g. prof. Srečko Bro-dar Jutri ob 20 na Ljudskem vseučilišču v risalnici deške meščanske šole. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale sfcioptič-ne slike. e_ »Gospoda Glembajevi« v celjskem gledališču. Prihodnje gostovanje ljubljanske drame v Mestnem gledališču bo v to rek 22 t m Gostje bodo uprizorili Krte ževo dramo »Gospoda Glembajevi«, ki spada med najmočnejša odreka dela ln Je že nekaj let na repertoarju ljubljanske tn sa jrrebške drame Delo je reži r al g. dr Ga-vella. Sodelujejo dame In gg Nablocka ln ftaričeva ter Levar, Kralj, Daneš, M. Sfcr-binšek, železnfk, Jormsa la Sancin. Kar h ob 11. Po sačetka pred-stava vstop ae bo dovoljen bi bodo morali itki vse prvo dejanje, ki traja nad tekati zunaj, e— Opozorilo delodajalcem. Davčna iv« razglaša, da morajo vsi delodajalci, ki plačujejo uslufcbenska davek v davčnih znamkah do konca januarja predložiti davčni upravi v Celju vse usiužbenske knjižice svojih nameščencev v kontrolo. Delodajalci, ki zaposlujejo hišno služiinčad si morajo za njo do konca januarja nabaviti nskižbeneke davčne karte po 52 Din. U se dobijo ▼ trafikah. e— Razmere na delovnem trgu. Pri celjski ekspozituri Javne borze dela Je dne 10. t. m. ostalo v evidenci 554 brezposelnih (5*2 moških In 22 žensk) nasproti 588 (553 moškim ln 35 ženskam) dne 31. decembra. e— Zimskosportna sezona je v polnem teku. Nešteti prijatelji zimskega športa, ki se v Celju ln okolici zelo hitro širi, so končno vendarle prišli na svoj račun. Vsak dan romajo dolge vrste smučarjev ln sankačev v okolico da se navžijejo radosti belega športa. Mnogo smučarjev Je odšlo včeraj ln toneš k Celjski koči, na Mozir-s ko planino ln Smrekovec. kjer so snežne razmere zelo ugodne. e— V celjski bolniinicl je bilo lani izvrženih 1168 operacij. V porodnišnici je bilo 367 porodov in 420 operacij. e— Kino Union. Danes ob 14.15. 16.15. 18.30 ln 20.46 ter Jutri ob 16.30 in 20.30 svočna opereta »žena. ki ve kaj hoče« in zvočni tednik. e— Pometamo dalje, dokler Je §o kaj zimskega blaga. Velour barhent 7 Din flanela 5-50 Din, volneno 16 Din, snežke 20 Dia itd. STERMECKI, Celje. Iz Maribora »— Prisrčna pok Ioni te v. Posestnik Pran Breznik lz šetarove 3, v šentlenartskem okraju je po pristojnih oblasti ponudil v dar Nj. Vel. kralju Petra II. In kraljUcl Mariji knjigo visoke zgodovinske vredno sti iz leta 1536. Dokaz ljubezni, ki jo goji naše pripro&to ljudstvo v svojem srcu do naše vladarske rodovine. a_ Vseučiliški prof. dr. Veber v Maribora. Predaval bo dne 18. t. m. v tukajšnji Ljudski univerzi o temi >Poti od materia-lizma k idealizmu«. a— Senatorske volitve. Volilnih upravičencev je v mariborskem srezu, levi breg, 18; v mariborskem srezu, desni breg, 20; v mestu Mariboru 4, skupno v področju tukajšnjega popisovalnega urada 42. a— Maribor V. Parmi. V torek bo v gledališču Parmova proslava z uprizoritvijo »Urha, grofa Celjskega«. Spominski nagovor ima naš odlični skladatelj Emil Adamič is Ljubljane. Predstavi bosta prisostvovala tudi Parmova vdova in sin Bruno. a— Mariborski kmetijski parlament K poročiiln, kJ smo ga objavili v včerajšnji številki našega lista pod tem naslovom, dodajemo, da je skupščina pooblastila ožji odbor, da se lahko prilagodi posamezne postavke novega proračuna sreskega kmetijskega odbora za Maribor levi breg v smislu eventualnih novih odredb banske upra- a— JNS V.! Krajevna organizacija JNS za peti mestni okraj ima jutri, v ponedeljek ob 20. v društvenih prostorih odboro-vo sejo. Odborniki vsi in točnol a— lz maglstratne službe. Nastavitev inž. Boruta Maistra pri mariborskem mestnem gradbenem uradu je banska uprava potrdila. a— Mestna občina podpira. Na petkovi seji mestnega upravnega odbora, ki fungira kot posvetovalen organ, se je sklenilo, da se izplačajo podpore, in sicer: Podpornemu društvu klasične gimnazije 1500 Din, Podpornemu društvu realne gimnazije 1500 Din, Podpornemu društvu za učiteljsko šolo 1000 Din, Podpornemu društvu slepih v Ljubljani 2100 Din, Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani 1000 Din, Muzejskemu društvu v Ljubljani 1500 Din, Zavodu za pospeševanje obrti 20.000 Din. a— Požrtvovalni ljudje. Mariborski »Nanos« je zelo agilen. Ne samo v kulturnem delu, tadi v socialnem oziru so njegova prizadevanja hvalevredna. V društveni čitalnici prebirajo primorski rojaki časopise. Ogrevalnica je to za revne brezposelne brate! 25 do 30 jih dobiva hrano dnevno. Dobri, plemeniti Nanosovci nabirajo pridno prispevke v hrani in denarju ter lajšajo s tem gorje nesrečnih ljudi. a— Veleposestniki in kočarji med naredi. To je tema, e kateri bo jutri zveier predaval v Ljudski univerzi glavni urednik Radivoj Rehar. a— Lev se preseli, osel prelevi To čudo se dgaja v Golouhovi odrski basni >Od zore do mraka«, katere krstna predstava bo predvidoma v soboto dne 19. t m. a— To je aaš Semmeringj Mariborski odvetnik dr. Blanke bo gradil na Pohorju, in 6icer blizu Pohorskega doma vilo. Bo to prva zasebna vila na našem bližnjem pohorskem vrhu. Z zgradnjo avtomobilske pohorske ceste se bodo brezdvomno ogla-| sili še drugi interesenti za gradnjo letovišč-nih vil ter je upati, da se bo razvil na teh obronkih pravcati jugoslovenski Semmering, kar bo turizem in tujski promet še povzdignilo. Velike razvojne možnosti so podane že zaradi tega, ker obratuje pri Pohorskem domu naša »pohorska elektrar-aa< in je s tem vprašanje razsvetljave že ugodno rešeno. Tudi se bo v bližnjem času napeljala k Pohorskemu domu telefonič-na zveza s priključkom k Reiserjevemu telefonu preko Bolfenka. S tem bo našim bodočim »Semmeringovcem« omogočen stalen posloven kontakt z mestom. a— Grob pri grobu. V visoki starosti 83 let je umrla v Taborski 8 zasebnica Frančiška Novak. — V Jezdarski 5 je preminula v starosti 60 let zasebnica Julijana Vertič. Žalujočim iskreno sožalje! a— Zopet delo in zaslužek. V ribniških kamnolomih se je delo zopet pričelo. Podjetje inž. Lenarčiča zaposluje 120 delavcev, ki so preko zime dobili delo in zaslužek. a— Se ni obneslo. Leta 1931. se je ustanovila gozdna drevesnica v Zamarkovi z namenom, da se povzdigne v Slovenskih goricah gozdarstvo. V teku naslednjih let se Je pokazalo, da se drevesnica ni obnesla ln je sreski kmetijski odbor za Maribor levd breg, na svoji petkovi skupščini sklenil, da se omenjena drevesnica polagoma v par letih likvidira, zaloga sadik pa se bo proti plačilu oziroma brezplačno razdelila interesentom. a— Ogradite? in kanalizacija. Komuleks zasilnih stanovanj ob Metelkovi, Maedalen-«ki in Koeeskega ulici se bo ogradil in bodo ta dela stala 18.000 Din Razen tega ae bo izvršila tadi kanalizacija z osmimi priključki na glavni kanal. a— Na vrh Pohorja, in sicer k Senjorje-se gradi casta iz beduostnega ga odbora, a_ Nizke eeae bo bile razmeroma na včerajšnjem trgu, ki sicer ni bil bogve kako založen. Krompir 0.50—1 Din, čebula 1 do 1.50, hren 5—6, ohrovt 1—1.50, glavna-ta solata 0.25—1.50, karfijola 2—5, zeljnate glave 0.50—2, hruške 4—6, jabolka 2—5 Din. Perutninski trg: piščanci 15—25, kokoši 18—25, purani 15—50, goske 80—40, domači zajčki 5—25 Din. a— Obup edslovljenega hlapea. Znan je običaj, da priredi gospodar poslu na Silve-6trovo »likof«. Ce likofa ni, pomeni, da posel, hlapec, dekla itd. lahko gre s trebuhom za kruhom Tudi Rudolfu Bidermanu, ki je bil uslužben pri nekem posestniku ob državni meji, se je to zgodilo. Biderman je v obupu in duševni depresiji segel po posestnikovi puški in se na mestu ustrelil. a_ Ker je zaklal prijatelja Pred malim senatom je sedel včeraj na zatožni klopi 221etni delavec Maks Lampreht, ker je lani v oktobru z nožem ubil svojega 231etne-ga tovariša in prijatelja Petra MetliČarja. Lampreht in Metličar sta se kritičnega večera, ko sta se vračala od kožuhanja pri posestniku Senekoviču na Hajdini, zaradi malenkostnega vzroka sprla. Najprej sta se s plankami spoprijela, potem pa je v Lam-prehtovi roki zablisnil nož. Naravnost v srce prebodeni Metličar se je zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. Razpravo je vodil vss. Lenart, prisednika sta bila dr. Kotnik in K o 1 š e k. Obtožbo je zastopal drž pravdnik dr. H o j n i k, zagovornik je bil dr Horvat iz Ptuja. Zaslišane priče so obtoženca zelo obremnjevale in je bil obtoženi Lampreht obsojen na šest let robije in trajno izgubo častnih pravic. Razen tega mora plačati vse stroške pogreba in procesa ter razen tega pokojnikovi materi 3000 Din. a— Z nožem obdelanega in nezavestnega so prepeljali včeraj v tukajšnjo splošno bolnišnico 241etnega tovarniškega delavca Franca Sineka iz Hotinej vasi. Slučaj preiskujejo orožniki. a— Po pohorskih vrhovih. Koča na Pesku: včeraj zjutraj ob 7. —13 stopinj C, 80 cm suhega pršišča. Senjorjev dom: ob 7. zjutraj —10 stopinj C, meter novega snega na staro podlago 30 cm. Smuka dobra. — V Mariboru smo imeli včeraj zjutraj —9 stopinj C. OdobrtM at HJnliftrstv* jocflatn« pellfflt« I* MH^Hf tfNffOS S. !!•»■ 2W5 t* 14. 1 <931 Iz Kranja r— Glasbeni dogodek bo za Kranj v sredo 16. t m. ko priredi ob pol 21. Narodna čitalnica v veliki dvorani Narodnega doma komorni večer, na katerem bo sodeloval svetovno znani Praški kvartet (preje Zika), ki ga sestavljajo švejda (I. violina), Berger (K. violina), černjr (viola) In Več tomon (čelo). Na sporedu bodo Borodin, Dvofak in Haydn. Vstopnice v predprodaj! pri Hlebšu. r— Smrt je ugrabila te dni go. Marijo Kollovo, soprogo žel mu iškega uradnika. Družini naše iskreno sožalje! p— K požaru na Bistrici. Informacije za poročilo o požaru na Bistrici pri Podbrezju o katerem vašeani trdijo, da ni bilo povsem pravilno, je podal od ognja prizadeli posestnik sam, ki bi moral pač najbolje vedeti, kako je nesreča nastala. Z Jesenic i— Zvezna strelska družina na Jesenieah bo imela v sredo 23. t m. v restavraciji Triglav redni letni občni zbor. Udeležba za članstvo strogo obvezna, vsi prijatelji so pa vablieni 1 Iz Kamnika ka— Naš gorski zrak je zdrav. V Kamniku in v vseh okoliških farah v Mekinjah, Stranjah in Nevljah je znašala v zadnjih letih povprečna starost vseh umrlih (če odštejemo seveda otroke v prvih dveh letih starosti) od 60 do 64 let, v Mekinjah predlanskim celo 66 let. To je pac najzgovornejši dokaz, kako zdrav je naš gorski zrak. Lani je umrlo v kamniški fari, ki šteje 4100 duš, 38 ljudi. Povprečna starost pri moških je znašala 65, pri ženskah pa 53 let. Med ženskami je bik) 5 mladih žrtev nesreče v smodnišnicL ka— Most v Stahovici je bil pred kratkim dovršen in zdaj že vozijo po njem. Vozniki so zadovoljni, ker jim ni treba delati nerodnega ovinka po desnem bregu Bistrice. Novi mc»t je zgrajen na mestu prejšnjega lesenega, vendar pa je nekoliko vzvišen in z njim tudi cesta, tako da bo klanec pred Korlnom znatno omiljen. Ker je prejšnji leseni most moral vzdržati velik promet s težko natovorjenimi vozovi, s katerimi vsak dan vozijo v Kamnik apno, kaolin in les, so zdaj zgradili žclezobctou-ski most, ki bo kos tudi podvojenemu prometu. Most je 8 metrov širok m sloni na dveh močnih betonskih opornikih, pri katerih so prvič uporabili za betonsko meša-vino porfirni gramoz iz Kamniške Bistrice. Tudi vsi ostali betonski deli (plošča in ograja) bodo iz porfirja. tlak pa bo iz porfirnih kock. Most je zgradilo gradbeno podjetje inž. Josip Dedek iz Ljubljane. ka— Igra narave. Kako milo vreme je bilo pred nastopom sedanjega mraza, smo mogli opaziti na vseh prisojnih obronkih, kjer so v velikih množinah poganjale marjetice, trobentice in teloh. V vasi Praprot-nem pri Sv. Primožu pa je pri kmetu Janezu Žagarju dorasla v jeseni sejana ozimna rž in celo pognala nekaj klasov, ki jih je gospodar prinesel šolskemu upravitelju v Stranjah g. Komanu. ka— Kino Kamnik bo predvajal danes in jutri veselo filmsko delo »Ljubica mojega srca«. Predigra zvočni tednik in kulturni film. Iz Zagor)a z— Kmet. podružnica priredi danes ob pol 8. predavanje o živinoreji, predaval bo g. inž. Jelačin. V nedeljo 20. t. m. ob pol 8. pa bo predaval šolski nadzornik g. škulj o sadjarstvu in vrtnarstvu. Iz Trbovelf t— Koliko smo pojedli lani mesa. Kon-zum mesa je lani znatno padel. Pozna se kriza tudi v tem pogledu. Lani je bilo zaklanih 27 bikov, 319 volov. 612 krav, 83 te-lic, 725 telet in 1384 svinj. t— Kuhinja za brezposelne. Zaradi zapadlega snega so dela na cesti v Savinjsko dolino ustavljena Brezposelni so zdaj sicer dobili dela pri čiščenju cest, potov tn rudniške proge, vendar pa bo ta sapo- Toga! leči revmatizem.. • to izjavlja goraj naslikanih šest naših poznanih ljudi pa uporabi Togal tablet. Med drugim nain pišejo: »Uporabljal sem Togal tablete. Rezultat je stvarno iznenadujoč. Trpe! na revmatizmu, pa nisem mogel ne hoditi ne poklekati. Po uporabi nekoliko škatlic Togala so bolečine popolnoma izginile.« Togal tablete vplivajo koristno na cirkulacijo krvi in preprečavajo nsedBno sečne kisline. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala zoper revmatizem, protin, is hi as, hripo in bolezni prehlada. Togal tablete, zmerno vzete, so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika. Togal tablete dobite v vseh lekarnah. (Odobreno od ministra soc. politike in nar. zdravja S. br. 14580 od lt. avgusta 1932.) ter me eeio v moji novi službi povslignlH ea podravnatelja. kar pa nisem. Zdraro! — Franc Dobtšefc. Tatinski promet med črnim revirjem in Škodjanom Skočijan, 1L januarja Zadnje mesece so vznemirjale prebivalce škocijanske okolice pogoste tatvine vina, žganja ki dragih kmetskUi pridelkov* posebno so se pa tatovi vrgli na perutnino. Zadnje dni je bila spet v«eč posestnikom pokradena perutnina. Mlinarju ha posestniku Franca Strgarju š Skoči jan« ponoči izginilo 15 kokoši, posestniku An-drejčiču iz Bregont 7 in poeestnici Janeži-čevi iz Brinjevea H). Stično tudi dragimi okoličanom. Komandir g. Moiek se je odpeljal a trnkom v Sevnico ki tam je zasačil acftsa žensko s polnimi košarami pemtnkie. Pri sa-alisevanja se je izgovarjala, da je vae topila. Ni še gotovo, aH jo tudi soma kradlo. aH so ji samo dragi pomagači donašalt ukradene stvari ki jih je ona samo vnovče-vala. Gotovo pa js, da je bila ves čas a« delu večja tatinska družba, katera jo veliko prevažala različno blago n ob® okolice m ga prodajak v Tibortjadk Hrastniku. Upati je. da bo ženska km izdala svoje tatinske tovariše. Trgovina • Trbovljami se vodi že okrog dve teti la prav v tem času je balo izvršenih največ tat vin vina, žganja in porotni ne. Bred meseci so se po škoeijanaki in raški okolici salo pogosto mudili prodajalci steklene po* sode, katero so prav gotovo dob* v Trbovljah v zameno za vino ki draga veflfc Takrat so orožniki v več vseh sapfanfli mnogo posode, ki ja bik pokradena r *•« varni v Hrastniku. *M*UiCEV * ^ 7 i ■ i •- . slitev trajala le nekoliko dni. Da m vsaj nekoliko poskrbi za brezposelne, bo ustanovljena zanje kuhinja, kjer bodo prejemali vsaj najpotrebnejšo hrano. Prostore za to kuhinjo je dala na razpolago rudniška uprava v poslopju, kjer Je tudi otro ška kuhinja Iz Hrastnika h— Proračun občine Hrastnik-Dol je potrjen. Doklade znašajo 170 odstotkov, ker se je črtalo iz dolskega šolskega proračuna 30.000 Din in fond za stanovanjsko hišo v znesku 20.000 Din. V trboveljski občini pa znašajo doklade, kakor znano, le 110 odstotkov. Po proračunu so odobrene tudi razne takse. Občinska uprava opozarja lastnike psov in dvokoles, ki še niso plačali predpisane takse za leto 1934, da store to najkasneje do 15. t. m. Na prvi občinski seji, ki se bo vršila še ta mesec, bo na dnevnem redu važna točka: odklopitev Hrastnika od Dola. Občina bo prosila sreako na-čelstvo za izvedbo uradnega plebiscita o tej zadevi. h— Preklic. Podpisani PodstadenSek Adolf, rudniSki kovač v Hrastniku, prekli-cujem vse klevete ia žalitve, ki sem jih iz-nesel o gdč. Gričar Barfai, brivski pomočnici v Hrastniku, ker so neresnične, ter se zahvaljujem gdč. Gričar Bar bi, da je odstopila od obtožbe. — Hrastnik, dne 10. januarja 1935. — podstudenšek Adolf. h— Kino Sokol predvaja danes ob 15.15 ln 20.15 film SvetisUava Petroviča »Mano-lescuc in tednik. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem doma bo predvajal danes ob 15., 18. in 20-15 zvočni film — komično opero >Fra Diavoloc. V glavnih vlogah: Stan Laurel in Olrver Hardy. Predigra: Foxov zvočni tednik. Iz Ptufa J— Trojni jubilej je slavil te dni ogledni veletrgovec in industrijec g. Lenart Franc v Ptuju, in sicer 501etnico rojstva, 251etni-co, odkar se je osamosvojil, lOfletnico, odkar vodi s spretno roko kot predsednik trgovski gremij. G. Lenart je po rodu iz Spodnjega Velovleka pri Ptuju. Kot trg. sotrudnik se je osamosvojil 1910 ter otvo-ril v hiši Posojilnice v Ptuju manufaktur-no trgovino. Po prevratu je prevzel Mu-hidevo veletrgovino. V zadnjih letih je ustanovil tudi industrijo za perilo in konfekcijo. Jubilant je bil zmerom narodnjak, ki ni nikdar klonil, čeprav mu Je takrat oemškutarska drhal zagrenila marsikatero uro. Poročil se je s hčerko iz ugledne narodne družine Muršečeve. žena pa je že v zgodni mladosti umrla, zapustila mu je dva otroka, ki ju je oče vzgojil v strogo nacionalnem duhu. Spričo odkritega aaa-čaja in radodarnosti do vseh društev ln siromašnih dijakov si je pridobil spoštovanje pri vseh slojih, še mnogo leti j_ Mestno poglavarstvo eposarja hline lastnike la odgovorne skrbnike hiš. da morajo, kadarkoli zapade sneg, tega skidati g hodnika ali pešpoti v vsej dolžini posestva. Po očiščenju je hodnik posuti s peskom, pepelom ali žagovino, da ne polzL Pri poledici se mora čiščenje hodnikov in posipanje dovršiti najpozneje do 7. zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot večkrat na dan osnažiti ln posuti. Sneg se mora odlagati edinole v strugo Drave. Ce tega ne store, »e bo odstranjevanje izvršilo od mestnega urada na račun lastnika, obenem pa se bo uvedlo kazensko postopanje. Odgovorni so tudi za nezgode. j— Zaradi izpopolnitve rekrutnega spiska se pozivajo mladeniči, rojeni leta 1915., ki stanujejo na področju mesta Ptuja, da se javijo na magistratu v sobi vojaškega urada najkasneje do 31. L m. dnevno razen ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. Ako se mladenič iz kateregakoli vzroka ne more javiti, so ga dolžni javiti njegovi starši ali delodajalci. V istem roku morajo starši javiti mladeniče, rojene leta 1915., ki ne stanujejo v mestu, pa eo semkaj pristojni. S seboj je prinesti družinski list ali pa listine, nanašajoče se na rojstne podatke V9e družine. Opustitve prijave se kaznujejo. Nadalje se pozivajo mladeniči, rojeni leta 1917., stanujoči v Ptuju, ne glede na njihovo pristojnost, da se javijo pri tukajšnjem uradu najkasneje v roku do 31. t. m. zaradi vpisa v 6eznam vojaških obveznikov. j_ Zaključni večer vaditeljskega tečaja Sokola V torek je Sokol priredil v oficirski čitalnici odhodnico vodnikom naraščaja, ki so obiskovali v Ptuju vaditeljski tečaj. Tečajnike je pozdravil starosta dr. Šalamun. Mariborsko župo je zastopal br. Lavrenčič. Pri poslovilnem večeru je sodeloval tadi pevski zbor Glasbene Maties. t— Kino bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. film »Mati Hari. Dodatek kulturni film in Fozov tednik. Iz Litttomera lj— Zahvala. Ob priliki mojega odhoda iz Ljutomera mi žal ni bilo mogoče posloviti se od vseh številnih prijateljev ln znancev, zato se jim tem potom zahvaljujem za vso naklonjenost in prijateljstvo, ki so ml ga izkazovali Posebno se tudi zahvaljujem upravi Sokolskega druStva, ld mi Je priredila nepozabni poslovilni večer, kakor tudi vsem gg govornikom za lepe želje. Zahvaljujem se tudi domačim poročevalcem, ki so v dnevnikih objavili poročila o mojem skromnem delovanja w ftCPERTOAft DRAMA Začetek ob M Nedelja, 18. ob 15.: Žalujofi mM Cene od 24 Dia navzdoL — Ob har v kozarcu. Izven. Ponedeljek, 14.: Praznik Torek, 15.: Zaprto. Sreda. 16.: Waterioo. Četrtek, 17.: 2alajo& ostali. OPEŠA Začetek ob 20. Nedelja, 13. ob 15.: Traviata. od 30 Din navzdoL — Ob 20u ____ grobjani. Izven. Cone od H Dfci na* vzdoL Ponedeljek, 14.: Zaprta. Torek, 15.: Mignon. A. Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Štirje gmkjssi. S—da. Petek, 18.: Zaprto. ^ Nedelja v drami. Ob 15. se ponori ia-vrstna Nušiceva komedija »žalujoči ostali« z g. Potokarjem v glavni vlogi. SodelajeJa dame: Nablocka, Vida Jtrvanova, Medaedo* va, P. Juvanova, Rakarjeva in Marija Vera. ter gg. Lipah, Plut, Kralj, Gregorin in Pianecky. Režiser Bratko Kreft Veljaj* znižane cene od 24 Din aavsdoL — Zvečer bo prva reprisa Brano Frankove komedijo »Vihar v kozarcu«, ki se odlikuje s nsdvsa duhovitimi domisleki Predstava is bmm abonmaja. Nedelja v operi. Ob 16. m poje pa dalj« Sem premora prekrasna Verdijeva opora »Traviata« z go. Gjungjenae, gg. Gostičsas in Jankom v glavnih partijah. Nadalje sodelujejo ga. Spanova, gdč. Ramšakova ter gg.: M. Rus, Petrovčič, Jelnikar, Perko in Bekž. Dirigent Niko Stritof, režiser Bratko Kreft Veljajo znižane eene od 30 Din navzdol. — Zvečer ob 20. ss ponovi Wolft-Ferrari jeva opera »Štirje grobjanic s damami: Kogejevo, Ribičevo, Poliče vo, £u-pevčevo in Ramšakovo ter gg.: Betetto, Primožič, Banovee, Zupan, M. Rus in Marčec. Dirigent dr. Švara, režiser g. Primožič. Ta opera spada med dela svetovnega repertoarja ter se izvaja povsod z največjim uspehom. Veljajo znižane eene od 36 Din navzdoL ŠENTJAKOBSKO GLEDALKO*. Začetek ob 20.15. Nedelja, IS.: Hčerki njene agi. ★ »Hčerki njene ekseeleneec izvrstno veseloigro ponove v Šentjakobskem gledališču dvanajstič in poslednjič v sezoni drevi ob 20.15. Igra j» zelo zabavna m je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Sodeluje ves ansambl odra. Ker sta bili tadi poslednji predstavi razprodani, naj kupi občinstvo vstopnice že v predprodaji. MARIBORSKO GLEDALIŠČ*. Začetek ob 20 Nedelja, 18. ob 15.: Gugalniea. Znatno znižane eene od 15 do 2 Din. _ Ob 30.: Vijolica s Montmartra. Gostovanje Eri ko Druzovičeve. Ponedeljek, 14: Zaprto. Torek, 15.: Uril, grof Celjski. Spominska predstava ob desetletnici smrti sklada- - — - c. »JUTRO« St U ----------------3------- Nedelja, 13. L 1935 Gospodarstvo Razvoj zaposlenosti v lanskem letu Mezdni za&Inžak delavstva v Sloveniji Je lani znašal 537 milijonov Din nasproti 527 milijonom v predlanskem letu Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil statistiko o gibanju zavarovanega članstva v decembru, iz katerega je razvidno, da se je v tem mesecu povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev zaradi običajnih sezonskih razlogov skrčilo od 81.526 v novembru na <7 734 v decembru. V primeri z decembrom 1933 Je bilo v preteklem mesecu število zavarovanih članov za 3529 večje, v primeri z decembrom 1962 pa za 3519 večje, nasproti decembru 1931 pa beležimo primanjkljaj v višini 3917 članov, nasproti decembru 1930 primanjkljaj v višini 15 592 članov in končno nasproti decembru 1929. ko je bila konjunktura na viŠKu, primanjkljaj v višini 17.886 Članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda Je znašala v decembru 22.40 Din, t. j. za 0.44 Din manj nej;o v prejšnjem decembru, za 1.04 Din manj nea je ta padec pri določenih kategorijah de-avstva še precej občutnejši nego pri povprečju. Ker pa je bilo število zaposlenih delavcev lani nižje, je bil skupni dnevni zaslužek delavstva razen v januarju v vseh mesecih za malenkost večji nego lani (povprečno pa le za 2 •■'•). Gornji podatki veljajo eeve- ščenstva. zavarovanega pri TBPD) ie znašal ; mesecu prejšnjega leta. Sezonski maksimum I zaslužek delavstva v Sloveniji (brez rudar-smo dosegli v avgustu, ko je bilo povpreč- | skega in topilniškega delavstva in nam*-no zavarovanih 83.059 članov, najmanjše " število članov pa smo lani zabeležili v januarju, ko je bilo zavarovanih 70.591 članov. v drugi polovici leta je bilo povprečno število zavarovanih članov tudi večje nego pred dvema letoma, ko smo zaznamovali najnižje stanje zaposlenosti Seveda pa napredek še ni velik in se je zadnje mesece gibalo izboljšanje nasproti najnižjemu stanju na višini okrog 5 •/». V decembru zadnjih let smo beležili naslednje število zavarovanih članov in naslednjo višino povprečne zavarovane mez- leta 1923 „ 1926 n 19H0 „ 1931 „ 1982 m 1&33 „ 1934 milijonov Dia 455 507 765 722 568 527 537 Do leta 1930. se je zavarovani mezdni zaslužek z naraščanjem zavarovanih članov stalno dvigal in je v leto 1930. dosegel re kordno višino 765 milijonov. Od tedaj pa je do leta 1933. deloma taradi (manjšanji zaposlenosti, deloma pa saradi nazadovanja mezd padel na 527 milijonov in se je šele lani malenkostno dvignil za 10 milijonov na 537 milijonov Dia. Omeniti je še značilen pojav zadnjih let, t. j. naraščanje ženskih delovnih moči na račun moških. Leta 1923 je bilo ženskih članov le 27*/». Ta delež se je do leta 1926. povzpel na 82*/« in je na tej višini ostal z malimi spremembami do leta 1930.. ko se je pričel nadalej dvigati in je znašal ob koncu leta 1933. že 40. I*/«. Šele v teku lanskega leta opažamo v tem pogledu zopet preokret v korist moških članov, tako da je znašal v decembru lanskega teta odstotek ženskih članov 39.4*/». Lani je namreč predvsem naraščalo število moških članov, ki je bilo v decembru za 0*'» večje nego v decembru 1933, dočim je bflo itevilo ženskih članov le za slaba Z •/• večje. Angleži uspešno eksploatirajo Navzlic padcu cen je Imela družba lani 33 milijonov čistega dobička rudnik v Trepci Rudnik svinčene in cinkove rude v Trepči (Južna Srbija) spada kakor znano, poleg borskega rudnika bakra, ki ga eksploatira pariška družba Mineš de Bor, in Trboveljske premogokopne družbe, med največja rudarska podjetja v naši državi Kakor je »Jutro« že poročalo, je imela družba Trepča Mineš Limited, LonJon, ki eksoloatira rudnik v Trepči, v decembru v Londonu svoj redni letni občn; zbor. Nedavna nesreča ki se je dogodila v tem rudniku, m je zahtevala pet človeških žrtev ter spot, ki je nato nastal med podjerjern in družbo, vse to je ponovno vzbudilo pri naši javnosti zanimanje za to rudarsko velepodjet je. Historijat postanka tega rudnika je »Ju-tro<' objavilo ie lani (8. julija). Rudnik v Trepči je v obratu šele od jeseni leta 1930 in je v štirih letih svojega obstoja pokaza' izredno nagel razvoj Družba Trepča Mineš Limited je dobila koncesijo za ekspioataci-jo svinčenih in cinkovih rudnikov leta 1928., in sicer za dobo 50 let. Delo v rudni ku pa so pričeli leta 1929 z znatnimi investicijami. Istočasno z ustanovitvijo družbe Trepča Mineš so bile ustanovljene še pose strimske družbe Zletovo Mineš, Novo brdo Mineš, Kopaonik Mineš in Janjevo Mineš Vse te družbe je ustanovil Sel^ction Trust v Londonu, ki ima ogromen koncem rudarskih podjetij po vsem svetu. Poleg Se-lection Trusfa so dnaes pri Trepči in njenih posestrimskih družbah udeležene še Central Mining Corporation in Ur.ion Cor-porp.tion, obe v Lor.donu Glede na bogastvo rude je družba Trepča Mineš takoj pričela z eksploatacijo v velikem obsegu. Rarvoj produkcije nam kažejo naslednje številke: leta ton rude 1930. 17.371 19.51 2 56. >49 1932. 397.963 1933. 535.869 1934. 589.081 Iz nakopane rude pridobiva podjetje v svojih napravah svinčen in cinkov koncentrat, ki ga skoro izključno izvaža preko Soluna v zaparino-evropske države. Le majhen del cinkovega koncentrata proda v naši državi za domače potrebe Družba ima rudarsko pravico na površini preko 800 kvadratnih milj m pridobiva poleg svinčene in cinkove rude tudi še pirit. kot postranski proizvod (pirit iz Trepče vsebuje do 50 odst žvepla »n je zaradi te velike vsebi ne žvepla zelo konkurenčen, zlasti na sred n je-evropskem tržišču) Družba Trepča Mineš ima glavnico 1 mili iod 125000 funtov t j okrog 260 milijo nov Din Že v septembru 1931 je družba ahko izkazala p« izvršenih odoisib in do -acijah rezerv 110.000 funtov čistega do Oička. naslednje leto Je znašal čisti dobi ?ek 114.00*• funtov leta 1933. že 221.000 fun *ov leta 1934 (po bilanci od 30 septembra 934) pa izkazuje zmanlšanje čistega do ička na '61000 funtov Navzlic zmanjša iti dobička pa predstavlja lanski dobiček Iru/be v našem dennrju vsoto preko 36 milijonov Din nasproti 50 milijonov v leta 1933. Od kosmatega dobička je v lanski bilanci družba preodkazala za amortizacije investicij in /a davčno rezervo 63-500 funtov, t. j. 14 milijonov Din. Iz bilance je razvidno, da znašajo vse investicije skupaj s stroški za koncesijo okrog 1.1 milijona funtov, t j. nekaj manj kakor četrt milijarde Din; pri tem pa je samo za koncesijo in za raziskovanje družba plačala okrog 150 milijonov Din. Družbi je v štirih letih poleg čistega dobička t višini 136 milijonov Din uspelo rezervirati ia amortizacijo 35 milijonov Din in si ustvariti še rezervne fonde v višini 32 milijono* Din Gornje številke nam kažejo, kak« uspešno se da eksploatirati naše rudno bo gastvo, ki pa pa ial izkorišča tuj kapital, ki pri tem pobere prav mastne dobičke. Druž ba je za lansko leto izplačala od svojega čistega dobička v višini 36 milijonov Din l2*/< dividende, pri tem pa je se 8 ntilijonov Din dobička prenesla na nov račun Tn ugodno rentahilnost je podjetje lani doseg lo, čeprav je cena svincu in cinku v prime ri t letom 1933. precej nazadovala. Ker pa je zelo verjetno, da se bodo cene svincu ir cinku v prihodnjih letih precej dvignile, se bo rentabilnost v bodoče še znatno dvignila. Od skupne vsote produkcijskih dohodkov v višini 156 milijonov Din, je podjetje pustilo v naši državi za mezde 28 milijonov Din, za produkcijska sredstva 33.5 milijo na Din ter za železnico, davke in druge dajatve 32 milijonov Din, skupaj torej le 93 milijonov Din Stanje Narodne banke V najnovejšem Ukazu od 8. januarja zaznamuje Narodna banka povečanje zlate in devizne podlage za 7.8 milijona Din na 1913.3 miljona Din (pri tem je zlati zaklad narastel za 3.7 na 1788.3. valute so se povečale za 0.3 na 0.4, devize pa za 3.7, na 124.6 milijona Din. Devize, k) se vštejejo v podlago so se zmanjšale za 1.7 na 102.7 milijona Din, rezerve kovanega denarja v nik-lju in srebru pa so ee povečale sa 9.3 Aa 215.4. Posojila na menice so nadalje nazadovala za 6.9, na 15219 milijona Din lom-bardna posojila pa za 0.7 na 234.4 milijona Din Obtok bankovcev se Je v prrt četrti«' Januarja zmanjšal za 57.1 na 4326.9 milijona Din obveznosti na pokaš pa ao narasle za 102.5 na 968.3 milijona Din (od tega II-rovni računi za 55.5 na 586.4 milijona Din. razni računi pa za 46.1, na 373.1 milijona Din) Pri obveznostih z rokom beležimo /.manjšanje za 4.6 na 948.3 milijona Din Kritveno razmerje se ni bistveno izpreme nilo in znaša kritje v zlatu In devizah 36.13%. kritje v samem zlatu pa Milit Gospodarske vesti _ Navodila za sestavo občinskih pror čunov. Na podlagi čl 104 zakona o obč nab od 24 marca 1933 tn v sporazumu z s notranjim ministrom le flnančn' minlste odredil, da so navodila za sestavo občin stoih proračunov sa proračunsko leto 193? 1936 lata, kakor ao veljala sa sestavo proračuna sa leto 1934-35 Navodila sa leto 1&35-36 navajajo med dragim, da ae mora pri sestavljanju občinskih proračunov izvesti najstroije varčevanje v vseb smereh da se ne smejo uvajati nova bremena, ona bremena, ki te obstojajo in hudo prizadevajo gospodarstvo, pa se morajo smanjftati Razen tega se ne smejo uvesti nova službena mesta, službe, ki niso izpolnjene p(> proračunskih postavkah pa se morajo 6r tati. s »Tehnika in gospodarstvo« v zadnji številki nam prinaša gornja revija vrsto zan.nrvih razprav, ined drugim tudi daljšo razpravo univ prof. inž Iva Pehamja pod naslovom »Rudarsko gospodarstvo in naša zakonodaja«, kjer pravi pisec med drugim tudi naslednje: Ne zadošča, da je država bogata na nahajališčih rud. potrebno je tudi, da prebivalstvo to bogastvo dobro pozna. ga samostojno odkriva in racionalno izkorišča Če tega ne store domačini odnj» no njihovi gospodarski voditelji, pridt- gotovo tujec, ki odkrije nahajališča predvsem v svojo korist, eventualno pleni in rudarske proizvode izvaža Država pa ostane navzlic bogastvu na rudah v odvisnosti od rehnično in industrijsko razvitih sosedov, če se njeno prebivalstvo ne zdrami in ne rizvije lastnega rudarskega gospodarstva, aakar postane šele država gospodarsko in s tem tudi politično samostojna. Poleg prin-cpielnih pregledov na to važno panogo gospodarstva prinaša piscc skrbno zbrano m bogato statistiko našega rudarskega gospodarstva Dr Joža Lavrič prinaša zanimiv članek »Decentralizacija in )avne finance, dr inž Črtomir Nagode pa nadaljevanje razprave »Naši izhodi na Jadran«, kier nam podaja nove znanstvene poglede na ureditev naših prometnih razmer V beležkah prinaša revija zanimiv rentabilitetni proračun neke ljubjanske trinadstropne hiše s posebnim ozirom na potrebo davčnih olajšav. in članek o organizaciji naše industrije glede na našo industrijsko politiko. (Uprava revije je v Ljubljani. Beethovnova 10.) = V trgovinski register se je vpisala nastopna tvrdka: Jugo-Penna Ltd. trgovina z naftinimi derivati, družba z o. z. v Ljubljani. Frankopanska 21 (osnovna glavnica 300.000 Din; poslovodja Karlo Znidarčič, trgovski potnik v Ljubljani). Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.1 milijona Din nasproti 1.6, 1.9, 3.7 in 3.3 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Na efektnem tržišču smo pretekli teden zabeležili precejšnjo okrepitev tečajev državnih papirjev Vojna škoda, ki se je ob koncu preteklega leta gibala na višini okrog V36. se je povzpela na 352 do 353. Precej so se dvignili tudi dolarski papirji, in sicer 8 odst. Blairovo posojilo od 65 (ob koncu leta) na 70 in 7 odst. Blairovo posojilo od 56.50 na 62-50 do 63. Dvignile ao ae tudi 6 odst begluške obveznice, in sicer od 56-50 na 61 Na svobodnem deviznem trgu je bil dinar nadalje čvrst in so devizni tečaji v prostem prometu ponovno nekoliko popustili Sedaj se gibljejo, kakor poroča »Narodno blagostanje«, na bazi 14.70 do 14.75 dinarjev za švicarski frank, tako da notira francoski frank 2.96 do 3.01, italijanska lira 3.86 do 3.90. dolar 45, angleški funt 223, nemška marka 1835 in češkoslovaška krona 1A5 Din. Napoleondori, ki ao se prejšnji teden privatno trgovali še po 315. ae sedaj trgujejo po 310. dočim olača Narodna banka 303. Deviz«. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.37626. London 15.14, Newyork 31 >8.50, Bruselj 72.30, Milan 26.40. Madrid 42.2260, Amsterdam 208.7260, Berlin 123.90, Dunaj 57.45, Stock-holm 78.05 Oslo 76.05. Kobenhavn 67.60. Praga 12.90. Varšava 58.30. Atene 2.90, Bukarešta 306. Dunaj ('lecau v priv Kliringu.) Beograd 12.29, London 26.44, Milan 46, Newyork 537.19. Pariz 35.58, Praga 21X4. Curih l74-'^8, ,00 S v zlatu 128 S pau. Efekti Dunaj. Državne železnice 21.10. Trboveli-ka 14.48, Alpine-Montan. 11.15 Blagovna tržiiča HMELJ. -t- 2atee. 12. januarja Nemška sekcija tateškega hmeljarskega združenja poroča, da je bilo pretekli teden živahno povpraševanje po hmelju in so se cene hmelju srednje kakovosti dvignile za 10fi Kč. Okvir cen se je zelo zožil in so se ob koncu tedna pri Čvrsti tendenci cene gibale med 2150 do J2SO Kč ta 50 ka ŽITO. + Chieago, 12 januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 98.75. za julij 91.1250; koruza: za maj 88.3750. za Julij' 83.50. + Winnipeg. 12. januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 8325. za julij 83.1250 Knvosadska blagovna borza (12. L m.) Tendenca ie bila čvrsta Promet srednji Pšenica: baška in sremska 115 — 117; ba-natska 112 - 14. baška potiska 120—122.50 ladja Begej 118 — 120. — Koruza, baška in sremska 64 — 66; sušena 68 — 70; ba-natska 61—63, sušena 66 — 08. _ Oves: baški in sremski 76 — 78; slavonski 81 - 83. - Ri. baška 112.30 - 115 Ječmen: baški in sremski, 65/06 kg 107.50 do 110, jari 67/68 kg 125 - 127.50 . Moka: baška in banatska (v oklepajih srem ska in slavonska): >0g< In .Oggt 180—200 (177.50 - 18750); >2« 160 - 180 (157.50 do 167.50) »5« 140 _ 160 (137.50 - 147.50); .6* 122.50 - 132.50 (120 - 130); »7« 105 do 110 (105 - 110). »8« KO - 85 (80 -85) _ Otrobi; baški in sremski 71 — 72; ba- natski 70 - 72. — Fižol: baški in sremski bpli 130 . 132.50 BOMBAŽ. + Liverpool. U. januarja Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za januar 6.91 (6.92) ra mai 6.87 (6 87) + Newvnrk 11 januarja. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za ianuar 12.42 (12.54) za maj 12.57 (12.60) VINO Vinsko trtitte v dravski banovini ih drugod (12 t m.) V drugI polovici pretf klega meseca |e vinska kupčija v drav>tn banovini nekoliko oživela ker -e |e kou zum zaradi praznikov nekoliko poveča. One so pa ostale nelzprem^njen* ter •.«• gibljejo od 4 do 5 Din z« navadna med B do 6 Din za «redn|a In med 6 do 7 Din za boljša kvalitetna vina Izjemno zahtevajo produeenti 'tudi 8 do 9 Dio za močnejša prvovrstna sortna vina. Pri vinskih trgovcih ae največ kupujejo vina, katerih cenm ce presega 5 Din. Zato doslej ormoško-Ijutomerska nova vina, ki ao kot znano močna ln aromatična med vsemi najvišja v ceni, doslej niso bila deležna znatnega odjema. Se vedno imajo dalmatinska in banatska vina prednost glede na nizke cene 1.50 do 2 Din za 8 do 10 */• in 2.25 do 8 Din za 11 do IS */«. Izrazita vina s 18 do 14 '/• na otokih so pa tudi dražja. Sreut ska in mostarska vina ao viija v ceni: po alkoholni moči in kvaliteti 4 do 6 Din, pa tudi 7 Din za liter od odhodne postaje Skupni izvoz v inozemstvo je minimalen. Izvozilo se je okrog 2000 hI (največ dalmatinskega), od tega preko tisoč hektolitrov v Italija Iz življenja na deželi JAVOR Od naše šole. ki ima sa seboj šele eno šolsko leto, se je poslovil učitelj g Emil Hameršak Kot prvi učitelj naše šole je imel mnogo težkih nalog, ki jih je pa vse rešil z najboljšimi uspehi in v veliko zadovoljstvo staršev in mladine Vzorno je uredil tudi šolsko knjižnico Ko je 22 decembra zadnjič poučeval na naši šoh, so plakali vsi šolarji, ko so se poslavljali od njega Na novem službenem mestu mu želijo občani vso srečo In zadovoljstvo. KRTINA. (Spominska lipa.) Zadnjo nedeljo pred Božičem je bila na Krtini velika patrlotična svečanost. Na pobudo kr šolskega odbora ae je na šolskem zemljišču ob banovinski cesti Moravče-2elodnlk zasadila ob navzočnosti šolske mladine ln velike množice ostalega občinstva lipa v spomin Viteškemu kralju. Spominski govor je Imel g šolski upravitelj Chvatal ki je obenem pozdravil zastopnike oblasti Govoril je tudi predsednik dobske občine g. Detela, sledile so deklamacije. Istočasno so se vsi navzoči podpisovali na pergament. ki so ga zapečatenega v steklenico položili med korenine Slovesnost, ki je napravila na vse globok vtis. se je zaključila s »Hej Slova-nit Spominska lipa je zavarovana s 3 koli v drž barvah obdana z mrežo ln ima obliko nekakega spomenika ln je v okras vsej okolici KRTTNA-DOB. Agilna čebel, podružnica Je imela v nedeljo 6. t. m. svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo okrog 30 članov. Področje podružnice Je zelo obsežno, kajti v podružnici so včlanjeni čebelarji iz Črnega grabna, Moravške doline in Peč. Zbor je otvoril g. predsednik So-klič iz Zaloga, nakar je podal tajniško in blagajniško poročilo g. Julij Mayer, šolski upravitelj iz Doba. Iz poročil posnemamo, da . podružnica 40 članov, a denarnega prometa je bilo 13.400 Din. Pri volitvah je bil izvoljen z majhnimi izpremembami stari odbor z g. Sokličem na čelu. Sledilo je predavanje g Mayerja »Sladkor ln pitanje čebel*, ki je povzročilo živahno in koristno debato. Pri slučajnostih so čebelarji Izrazili željo, da bi tudi viSje oblasti bile čebelarjem bolj naklonjene, predvsem v pravočasni dostavi pitalnega sladkorja in popusta pri železnici ob priliki važnih čebelarskih prireditev G Soklič Je nato zaključil uspelo zborovanje z željo, da bi bilo po dolgem presledku letošnje leto sladko ln medeno. MEKINJE. Naša strelska družina je izmed najjačjih in najboljših, saj je na okrožnih strelskih tekmah njena ekipa zasedla četrto mesto. V njenih vrstah je včlanjenih tudi precej Kamničanov Te dni je imela družina redni občni zbor, na katerem se je pred sednik šolski upravitelj g Ivan Primožič v lopem govoru spominjal pokrovitelja strelcev. blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I Uedinitelja. ki mu bodo strelci ohranili trajen spomin. Zbrani strelci so nato obljubili vdanost, ljubezen In zvestobo mlademu kralju Petru II. Tajnlkovo in so epodarjevo poročilo je pokazalo živahno de- Vremenski pregled Dobili smo končno zimo. pravo zimo z burjo, snegom in mrazom. Pa ne le naši kraji, vsa Evropa je je deležna, od vzhoda do Oceana, od skrajnega severa pa tja čez Sredozemsko morje In sicer je to tipična importirana zima. zakaj v vse predele kan tinenta se je razprostrl mraz iz enega in istega vina, iz Rusije, kamor ga ie zaneslo malo poprej iz Sibirije ter iz arktičnih predelov ob sibirski obali Seveda se je na dolgi poti od neizmernih planjav onstran Urala zrak vendarle znatno segrel. Dočim je imel v se verno vzhodni Rusiji še — 30 do _40" C, se je v Ukrajini uveljavljal še a temperaturami 25 — 30° pod ničlo, a v srednji Evropi komaj še 10 — 15 pod ledi-ščem Prav dobro se je pokazalo, kako krepko oviro zoper enakomerno širjenje mrzle poplave predstavlja Karpatsko gorovje. Onstran, v Ukrajini ter vzhodni Poljski, je zavladala še temperatura okrog — 25° C, ali tostran Karpatov le okrog — 10" Rumunijo. ki je odprta proti Ukrajini, je še zasegel tamkajšnji mraz, a že v Srbiji je postalo le zmerno mrzlo Zato pa je s tako silovitostjo vzhodni zrak na niš jih vrzelih v gorskih pregrajah silil na na šo stran in Beograd s Pomoravjem ter Voj vodino je imel dovolj prilike, da ie izkušal silovitost košave. Na nadaljnjem prodira nju se je vzhodni zrak zajezil še ob Dinav-&kem gorovju, pa dosegel na nižjih oddel kih preko gorskih planot Jadransko pri-morje s posebno silovitostjo, povsod pa povzročil temeljito ohladitev, kakor je je naše primorje deležno vendarle bolj pora«!-ko. Preko Jadranskega morja je mrzla invazija dosegla še Italijo ter jo ohladila prav občutno Ne le v zgornji, tudi v srednji Italiji se ie temperatura znižala za nekaj stopenj pod ničlo in celo snežilo je ponekod. Tja do Sicilije ae Je čutila ohladitev. Istočasno je mrzli tok preko severnega dela srednje Evrope prodiral proti zapadu. zavzel Nemčijo in češkoslovaške dežele, pa tudi še vso I* ranoijo. dasi se je tamkaj uveljavljal le z nekaj stopnjami pod ničlo Mraz se ie razprostrl še do atlantske obale. a na jugu do sredozemskega obrežja, kjer se je celo na privilegirano topli rivieri živo srebro znižalo pod ničlo Najmileiši je bil mrzli tok. ki je po velikem ovinki' čez Skandinavijo ter Severno morje dosegel Velikobritansko otočje a se po tem toplejšem potu toliko ogrel, da je dovedel samo zmerno hladnejši zrak Zima je potemtakem zajela vao Evropo, preko Črnega morja pa tudi šr Mak) Azijo kjer »e le v turški prestolnic- \nkar mraz stopnjeval blizu do — 20* C Mnogi o-ed« • v> dobili «rdatne množine »nega slast-ia Blikdnskem polotoku »n v severnsiših letih srednie Evrope isoblto • nevernih Mpah Stare nravilr i«r d« takrat kad»# fobito «evernr Mne *e» vzh«%ina «trs» na e države ihib «"ega nri na« ni ka* prid* oadavln kei v VraH v takrt* «ltu*ei jah nekako v zatišju za gorami Povsem ▼ sklada • tem je dejstva, da sp dobili bolj lo vanje družine v preteklem letu. Družina si je uredila lepo strelišče in /gradila strelno lopo. Največ dohodkov je imela od dveh prireditev ki sta zelo lepo uspeli. Družina je darovala okrožni zastavi srebrn žebelj. pri nagradnem streljanju pa je dosegla četrto mesto, kar je gotovo le puspeh. Ekipa pa brez dvoma po pomoti ni prejela nobene nagrade, medtem ko jo je dobila družina, ki se Je plasirala na peto mesto. Vzrok bo že pojasnilo strelsko okrožje. Na občnem zboru je bil sprejet sklep, da se mekinjski etreUki družini priključijo tudi strelci iz Stranj, s čimer se bo število članov znatno povečalo Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom g. Primožičpm Spr«»-jetih je bilo več sklepov: Okrožju se predlaga, naj vnese v pravilnik, da more pri nagredneni streljanju dobiti posameznik le eno nagrado, ker odnesejo drugače trije ali štirje strelci vse nagrade. Dal«" •• nii-poroča okrožju, da posveti pri nagradnem streljanju večjo pažnjo ekipam in določi zanje več nagrad, ker je namen strelskih družin, vzgojiti na splošno dobre strelce, ne pa forsirati posamezne dobre strelce. Nasvetu je se upravi strelskega okrožja, da izda več vrst umetniško izdelanih diplom za dobre strelce. Rtlii.MOA. Zvočna kino Sokol predvaja dane« v nedeljo 13. januarja ob 15.15 ln 20. uri komično opero »Fra DiavoJo«. Dodatek: Nov Fozov zvočni tednik. SRBDI&CE OB DRAVI. Podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva je imela 6. t. m. občni zbor, pri katerem ata poročala predsednik g. Kosi in tajnik g. Tkalec o delovanju podružnice v minilem letu. Pri volitvah je bil izvoljen doeedanji ot'-bor; le namesto odstopivšega g. Vctiniger-bclza je bil izvoljen g. gavora. ki Je p«e-vzel tudi posle blagajnika, medtem ko Lo vodil v tekočem letu tajniške posle g. J ar-jaševič, ker 6ta dosedanja funkcionarja po lOletnem vestnem poslovanju svoji mesti odložila. Na sporedu je bilo tudi predavanje našega domačina kmetijskega referenta g. 2nidariča o raznih vprašanjih sadjarstva Po predavanju se je razvil med g referentom ln navzočnimi sadjarji živahen razgovor — dokaz, a kakim zanimanjem so r.borovalci sledili izvajanjem. Podružnica je imela ob koncu leta 41 članov, od katerih se je udeležilo občnega zbora 23. O* bor Je na s^ri še istega dne med drugam sklenil, da priredi pomladi poučn^ Izlet v bližnje Vukanovce. da si offieda oadi vzorne nasade tamkajšnje sadjarske ln rin^r ske fi^l« VOJMIK. V nedeljo 6. t. m )e »»riredila gospodinjska nadaljevalna šola Zakrajško-vo i aro »IV kanelici«. Snov ie v^eta iz kmečkega življenja, zato so gospodinje, kmečka dekleta, prav dobro in naravuo rešile s vole v'oge. Največ aplavza pa je bil deležen Jur^ek (Gorenšek Valdi) v vlosi vaškega črednika. Gostje «o se vabilu gospodinjske šole odzvali v lepem števil« ter omogočili z vstopnino šoli nakup nekaterih prepotrebnih reči. Vsem lepa hvala, po?eb no učitelju %. Zorku. ki -'e odprti vzhodni in severnovzhodni slovenski predeli več snega nego naše ALdc. Kadar bo nosil poglavitno vlago zračni tok od jugozapada dočim bo nižine obvladoval miruioči mrzli zrak. takrat bomo kakor je normalno, mi dobili obilo snega dočim bodo ostale severne Alpe z notranjimi deli naše kraljevine v zatišju »r zato brez znatnejših padavin. Da se je mogel »ibirsko-ruski mraz tak« silno na široko razprostreti, k temu je pripomogel izredno ugodni razvoj barične «i-tuacije Ruski anticiklon se je kot mogočna trdnjava držal nepremagljivo; atlantska depresija, ki se je ob zaključku prejšnjega tedna preko Skandinavije pomikala proti njemu, je kmalu obnemogla popolnoma. a njeni ostanki so se mogli umakniH na Sredozemsko morje ter stvoriti s tamkajšnjo depresijo majhen ciklonski sistem, ki je vlekel nase zrak s celinskih predelov. Tak razplet vremenske situacije ni posebno pogosten. 0»b zaključku tedna «e nam pripravljalo nove spremembe. Prinašajo jih nove oceanske depresije Ena je že med tednom daleč na severu prodrla na Ledeno morje ter zagnala oceanski zrak na ruski sever, ki je postal spričo tega toplejši od osredja m celo od juga. Ta čas, ko je vladal na Črnem morju mraz z —10 do —20* C, se te ob Belem morju gibala toplina okrog ničle. Pač poradoksna razporedba temperature! Večjo spremembo prinaša nova. še krepkejša depresija, ki je sprožila krepke vetrove od juga v zapadni hi severnozapad-ni Evropi ter preti, da odplavi ruski mraz nazaj proti vzhodu. Pri nas se ob koncu tedna uveljavlja z izredno naglim padanjem barometra Ce pa se bo nova oceanska depresija v polni meri uveljavila tudi pri nas, zavisi od tega. kako daleč na jug zaokrene njena pot Morda nam zavali novega snega Vsekakor pa z mirnim mrazom še ne moremo računati. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1 Ca« opazovanja. 2 stanje barometra 3 tempe raturo 4 relativne vlago » odstotkih 5 smer tn brzino' vetra. 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm 8 vrsto padavin — Temperatura prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižje temperaturo 12. januarja Ljubljana 7. 766.3, —7.0, 8?, 8W1, 10. —, — LJubljana 13, 763.3. —5.4, 80. SSW1. 6. — Maribor 7, 7S5.0, —8.0, 90. N2. 10. sneg 2.0 Zagreb 7. 755.7, —«.0, 90. W1. 10. sneg 3 # Beograd 7. 765.2, —6.0 70. SSE1. 10. sneg 14.0; Sarajevo 7. 767.4. —13 0; 90 n ». me* • 0; Skopije 7. 76R.6. —S o n. 10. — ..umbor 7. 763.5. 5.0. 50. N2. 10. dež. 17 0 SpHt 7, 762.5. 1.0. 90, NT52. 6. dež. 10 tab 7. 764 8. —10. 00 vf*« 10. — —; Ro~ «»*t1n» 7 —. —70 M vi 10 «ne* 0" Temperatura: Ljubljana —3 8. —7.4 1 arlbor -2.0 -8.0- Zarre* —? 0 —«' ^eoeraf« —4.0 —7.0 Sarafevn —7 0. —1« SkonVe 0.0. —4 0: Knn»>wir 9 0 j o: gri 2 0. 0.0: Rab 1.0, —4.0; Rog. Slatina —3 r —7.0. »JUTRO« At U - Nedelja, 13. L i»3o Kraljestvo mode 1 Obleka s kazakom Kdor ima priiiKo opj vati modno pred-/ajanje v velemestnem modnem salonu, lahko po obnašanju občinstva najbolj sigurno ipozna. katera izmed modnih linij spada k »favoritom« letošnje mode. Ce torej presojamo modo po tem, kako ačinkuje na občinstvo, se kai hitro prepri-iamo, da je letos najbolj priljubljena oblika kazaka. In to je povsem razumljivo, če pomislimo, da v tem primeru ne gre za negotov poizkus, temveč za modo. ki so jo mod-ai krogi že več let skrbno pripravljali. Prvi sačetki kazaka so se namreč kazali že v bluzah, ki so se pred približno štirimi leti tako nenadno zopet pojavile na modnem poprlšču. Bluze pa so postajale vedno daljše tn daljše, dokler se niso prelevile v dolge tunike, ki v letošnji modi pod imenom ka-xaka igrajo najbolj važno vlogo. Najnovejši kazaki pa niso več oblačilo za-sie in neodvisno od krila, temveč so del enotne obleke, ki učinkuje kot celota, četudi je v nekaterih primerih sestavljena iz različnega tvoriva. Gladki m ravni kazaki so še prav posebno primerni za bolj polne postave, bolj okrašene in nenavadno ukrojene kazake pa (ri smejo privoščiti seveda le jako vitke dame. Bidcnnajerski motivi v večerni modi Kdor je pazljivo zasledoval modni razvoj Badnjih let, je mogel ugotoviti, da je nova moda nrevzela iz starih časov mnoge moti- ve Ui d« jin je tudi znala nad vse učinkovito uporabiti. Posebno pogosto vidimo značilno bidermajersko vrtnico, izdelano v mič-nih pastelnih barvah. Krasne so črne večerne rokavice, okrašene z vrtnico v aplikacijski tehniki. Bidermajerski slog takih rokavic poudarjajo tudi drobno nabrani volan-čki. ki učinkovito obrobljajo temno usnje rokavice. Sem spada tudi črna torbica z enako izdelanim motivom vrtnice in z zaporo v obliki slonokoščene vrtnice. Oblika jahalne kravate se izraža v najnovejših krznenih ovratnikih, ki krasijo zimske in prehodne volnene obleke. Ovratnik je že sam po sebi tako učin- kovit. da je ooieKa lahko povsem preprosta. Kaglanski kroj. široki, z robčki prešiti žepi n takisto okrašene maršete ki imajo obliko starinskih okrajcev vse to se kar najbolj »klada z lepo dolg.; kravato ki ie navadno zdelana iz posebno učinkovitega krzna leopardova koža ali mene imitaciie) Blago izberemo v lepi modni barvi, v tem primeru bo najbolje, če se odločimo za mahovnato zeleno, krvav* rdečo ali slivo«to modro. Okrašena večerna obleka s kazakom je torej mišljena za vitko postavo. Krilo takšne obleke je iz črne bleščeče svile ali iz črnega svilnatega baržuna in je zvončasto ukrojeno. Kombiniramo ga s čipkastim kazakom. ka je spodaj obrobljen z dolgodlakim krznom. Kazak je izdelan iz vijoličastega ali zelenega čipkastega tvoriva, velik šopek umetnih cvetlic, ki ga pripnemo ob izrez in široki, nabrani pas pa sta iz enakega tvoriva, kakor krilo (zadnja skica). Pravo nasprotje tega »fantastičnega« večernega modela je športna obleka s kazakom, ki jo predočuje naša druga skica. Jasni obrisi in poudarjena preprostost so značilni motivi tega modela. Krilo si zamišljamo iz rjavega blaga, kazak pa iz peščeno-barvno in rjavo karirastega tvoriva. Veliki, ploščati žepi so ukrojeni v drugačni smeri vzorca, kakor obleka Po en velik, lesen gumb zapenja rokave in pas Izpod triče-trtinskih karirastih rokavov oklepajo zapestje gladki rjavi rokavi, enobarven rjav šal pa nadomestuje ovratnik (2. skica). Prva skica kaže obleko s kazakom, ki »e razlikuje od vseh običajnih modelov Velik pentlji zapenjata vratni izrez in spodnji del kazaka, čigar rob je uktojen v loku, ki se ponavlja v zaokroženi črti na životu. Tričetrtlnski rokavi te obleke so izredno bogato nabrani (1. skica). Zadnja novost so v obliki predpasnika prepeti kazaki, ki tvorijo zadaj lahko serpentino. K tej obleki si zamišljamo počez nagubane rokave, ki so učinkoviti in originalni (3. skica). Rob kazaka ni vedno raven, temveč je često spredaj ali zadaj podaljšan. Zanimivi so rokavi v obliki trobente, ki so obrobljeni s plisirano svetlo modro progo, iz enakega plisiranega tvoriva pa je originalni stopničasti »fjchu« pod vTatom (predzadnja skica). •NCJimPUEN atut-sooiMv L J U t LJ Q N Levstikova ulica na vrtači Zdravniška posvetovalnica Z. M. Pravilno je, da je odstranjevanje dlak z Rontgenom nevarno in sicer zara di tega, ker ostanejo lahko težke brazgotl ne. Samo izkušen strokovnjak ima tu lah ko lepe uspehe, posebno če obseva tudi hi-pofizo. ki, kakor se zdi, igTa pri rašči dlak važno vlogo. O metodi, katero omenjate, nam ni ničesar znano; Eitner na Dunaju priporoča oslabljeno diatermijo Poskusite z žveplenlm barjumom, pomešanim • cinkovim oksidom in škrobom — B. T. Preizkušnjo krvi po Wassermanu vrši v LJubljani proti mali odškodnini Higienski zavod; aa rezultat je pa treba ne kaj dni počakati. Vsak zdravnik Vam pa lahko vzame kri m Jo pošlje u« preiskavo. — lila«. Za ičlas je veliko zdravil tn načinov zdravljenja; že to je dokaz, da ni niti eno zdravljenje v vsakem primeru zanesljivo. Tako je tudi s Injekcijami Za enkrat obeta še največ fizikalna terapija (diatennija itd.) Neznosno 24. Ker je osla belost verjetno v vzročni zvezi > oroenje nim katarjem, morate predvsem tega zdra riti po predptsib zdravnika Brezdvomno je pa oslabelost tudi živčnega izvora tn z ozirom na Vašo starost samo prehodna V poštev pridejo pomirjevalna sredstva. — Nesr. mladost Neredno perilo in s tem združene bolečine Izvirajo lahko od kake organske napake maternice ali Jajčnikov aH pa od nepravilne funkcije žlez z notrs njim Izločevanjem Poskusite vaak veče* tople sedeče kopeljl Zdravniška preiskava Je na vsak način priporočljiv* — Erna Prav verjetno Je. da ste i ollem zamašil slnhovod ln se je tsko slnh poslabšal Pojdite k specljallstn ca ušesne boiezn: — C. K. B. Stnd tn hladnoet k» se Vas lo revata v odločlln'h trenutkih le v Va« narosti in v počet.ku razvoja prav pojav In ob«toV v tem da 1e *-eb» nrem sati Se arotove duševne zadržke Vse to j» popolnoma naravni razvoj — pnstlte mv njegov normalni tek ln čim manj se boste sami vnMiavaU vanj. teaa botfe k« aa Vas Prav nobenega zadržka at. da as M pili v zakon, katerega v Vašem slučaja še priporočamo — Cirila Normalni ciklna, ki se odigrava v zrelem ženskem organizmu, obvladajo hormoni hipofize ln jajčni kov, ln sicer: Na konca normalnega perila ae nahajajo v jajčnika nezreli folikll, ki se pod vplivom hipotiznegs hormona razvijajo Ta razvoj Je v 12 do 14. dneva po peri 'n končan Folikel poči ln zrelo Jajčece nje v maternico Med tem časom Je pa likel stvorll posebni hormon, ki deluje .a sluznico maternic« iz počenega folikla se stvori pod vplivom hipofize rameno telesce Hormon tega telesca nadalje dela Je na spremembo sluznice maternice v tem smislu, da Jo pripravi na sprejem jajčeca, če se to ne oplodi, rumeno telesce razpa de, hormon* prednjega dela hlpoflse pa po vzroče da se sluznica maternice omehča In odpade, to Je da nastopi krvavitev, zad nji de' h!pofize pa pri tem pomaes s tem da kr* maternico — Kakor vidite, je de lovnn;e Pet z notranjo sekrecljo prece' komnl c rano Zdravljenje motenj v perilu ibetMa torej v tem. da se tem Me taormom 1ot'čn!b *'ez od katerih se misli, da sla t,e»e fiehMelo To velja seveda samo. če se !>ihl:o l7V»W1o druri vzroki motenja pe rila nre^vcem ore-anske napake ali pa. kar je pa redko, če »leze premočno delujejo. MlfHIIIIH^ ii i! i Nedelja IS. januarja LT^LJANA 7.30: Pomen in potreba kmet knjigovodstva (Jamnik Alojzi — 8: Narodne napitnice na ploščah — 8.30. Poročila — 8.50: Plošče — 9: Versko predavanje (p dr G. Ftanti — 9.18: Prenos iz franč cerkve — 9.45: Kino orgle na ploščah — 10: Javna higiena (Zajc-Boškovl-čevai — 10.20 Zunanjepolitični pregled (dr Jug) — 10.50: >^dč Cankarleva in g Franci pojeta s spremljevanjem Radio orkestra vmes radio orkester — U 40 Mla-din 'ta ura (Mirko Kunčič) — 12 Cas Radio orkester (po željah) — 16: Parma: »Ksenija« (na ploščah) — 17: Radio orkester — 19.30: Nacionalna ura: Očuvanje naših narodnih plesov (iz Beograda) — 20: Cas. jedilni list program za ponedeljek — 20.10: Cornelius Peter- Božične pesmi poje ga Vera Adlešič-Popovlčeva vmes Radio orkester — 21.30: Cas. poročila — 21.50 Sramel kvartet »Erika«, vmes klavirska harmonika ln plošče. BEOGRAD 15 Zbor ln orkester — 20.20 Igra — 21: Godba kraljeve garde — 22.45 Lahka glasba - ZAGREB 12: Plošče — 17.15: Godalni trio — 20.15. Operetna glasba — 22.15: Narodne pesmi — PRAGA 19.55: Reporterjevi doživljaji — 21: Orkester Češke filharmonije — 22.30: Iz Brna — BRNO 19.55: Program iz Prage — 22.30: Sramel kvartet — VARŠAVA 20: Orkester — 21: Zabaven program — 22: Lahka glasba — DUNAJ 11.20: Dunajski simfoniki — 17: Ples — 19.05: Komorni koncert — 20.05: Veseloigra — 21.40: Pesmi — 22.05: Orkester — 23.45: Jazz — BERLIN 20: Orkestralen ln pevski koncert — 22: Lahka glasba — 23: Simfonični orkester — 24: Iz Stuttgarta — KONIGSBERG 20: Program kakor V Berlinu — STUTT-GART 20: Program iz Berlina — 24: Lahka in plesna glasba — RIM 17: Simfoničen koncert — 20.45: Igra — 21.13: Lahka glasba. Ponedeljek 14. januarja LJUBLJANA 12.15: Plošče - 12.50: Poročila — 13: Cas. plošče — 18: Spomini s poti (Maša Slavčeva) — 18.20: Charpen-tier: Impressions d' Italie (plošče) — 18.40: Slovenščina (dr. Kolarič) — 19.10: Zdravniška ura (dr. Magajna) — 19.30: Nacionalna ura: Prva tiskarna ln prvi tisk v Črni gori (iz Beograda) — 20: Prenos opere lz Beograda, v odmoru čas. poročila jedilni list. program za torek. BEOGRAD 16.30: Orkestralen koncert — 17: Narodne pesmi — 20: Prenos opere iz Zagreba — ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Operetna glasba — 20: Prenos opere Iz gledališča — PRAGA 19.30: Prenoa iz Brna — 21: Slušna igra — 22.15: Plošče — BRNO 19.30: Pevski ln plesni večer — 21: Program kakor r Pragi — VARŠAVA 20: Lahka glasba — 21: Corellljev »Božični koncert« — 22: Lahka in plesna muzika — DUNAJ 12: Orkester — 16.10: Slavni umetniki na ploščah — 16.50: Klavirski koncert — 17.35: Koncertna ura — 19.20: Program po napovedi — 20: Koncert dunajskih fil-harmonlkov — 21.50: Lahka glasba — 23.45: Plošče — BERLIN 20.10: Nemški skladatelji — 22.20: Zabaven program na ploščah — KONIGSBERG 19.15: Slušna Igra — 20.15: Program iz Berlina — 22.45: Koncert solistov — STUTTGART 19.15: Godba na pihala — 20.10: Prenoa iz Berlina — 22.30: Plesna glasba — 24: Orkestralne skladbe na ploščah — Torek 15. januarja LJUBLJANA 11: Šolska ura: Na meji večnega ledu (dr. O. Reya) — 12: Plošče — 12.50: Poročila — 13: Cas. plošče — 18: Otroški kotiček: Otroške pesmi (Vida Ju-vanova) — 18.20: Nevesta — bodoča gospodinja (ga. Vika Kraigherjeva) — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič) — 19.10: Richard Tauber poje na ploščah — 19.20: Cas. Jedilni list. program za sredo — 19.30- Nacionalna ura: Kolo srbskih sester (lz Beograda) — 20: Vokalni koncert ge. Pavle Lovšetove. vmes Radio orkester — 21.30: Cas. poročila — 21.50: Citre solo (g. Mes-.ollts) vmer plošče — 22.20: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Orkestralen koncert — 19 Plošče — 20: Godalni kvintet — 21 15: Prenos z Dunaja — 22.20: Narodne pesmi s spremljevanjem orkestra - ZAGREB 12.10: Plošče — 17.15: Pevski kvartet — 20.30: Koncert solistov - 22.15: Kvartet Sever - PRAGA 19.10: Trobente — 19.50: Prenos lz Brna — 20.50: Violinski koncert — 21.40: Klavirske skladbe — 22.15: Plošče — BRNO 19-50: Dialog z glasbo -20.50: Koncert godalnega orkestra — 21.20: Moderna ruska glasba — 22.15: Plošče -VARŠAVA 19.30 Lahka glasba - 20: Plošče — 21: Pastourelle — narodni misterij — 22.30: Lahka ln plesna muzika — DUNAJ 12 Koncert orkestra - 15.45: Violinske ln klavirske skladbe - 16.10: Uverture - 17.25- Koncert švedske glasbe — 19.30 Produkcije na dveh klavirjih - 20.05 Večer nabožne glasbe - 21.15 Dunajske melodije - 23- Plošče — BERLIN 20 10 Večer lahke glasbe — 21: Drobna umet nost ns ploščah — 22.20 Mozartov kon ■ert 23 Iz KBnlesberga - K0NIG8 ^RG 19 Godalni kvartet - 2015 Hu mor na ploščah 21 10 Narodna srlasbs — 22.35 Orkestralen koncert - STUTTGART 19: Večer med smučarji — SOJO: Komorna glasba — 21; Igra — POZOR! NOVI ROMAN »JUTRA« POZOB! V NEDELJO, ONE 20. JANUARJA PRVIKRAT (fio&onci gCavo! Napet sijajno pisan roman nenavadnih ljubezenskih usod iz povojnega življenja izpod Istega peresa kakor »Garragan«, ki so ga bralke ln bralci »Jutra« tako hvalili! Začetek novega romana Je HsU »primerni trenutek«, ki ste ga čakali, da naročite »Jntro«I PODOBI — NE ZAMUDITE! — NAROČITE »JUTRO«! — POZOR! S A Hastingb 1934-35 e * 3 a •o 1 L. ■C o tu Thomaa | Capablanca I Botvlnnik j Lllienthal ] i r C S « w „ 3 s i g C S •s « £ c 2 3 B c S S S fc .Si B K O C o a o Ui Mesto dr. Euwe — '/ti :/t i v. i IV, 1 Vi 6',, I.- lil. Flohr /, -V, 7,'V, /21 1 1 1 1 1 6'/, i.—ni. Thomas 0 4z lii 1 0 1 1 i 6 /g i.- m Capablanca /f v. 0 7, 0 l 1 1 i 5 s IV. Botvinnik 0 »'j 0 v3 V, Vi t 1 i 5 V.—VI. Lllienthal 7 7. 0 1 Vi — 1 /1 /g • 7, 1 /, 5 V,—Vi. Michell 0 0 1 0 0 — 1 4 VII. Miss Menchlk Milner-Barry v8 (1 0 0 0 1 /l — 1 3 v ni. 0 0 0 0 0 /* 0 0 1 17, IX.—X. Norman 7, 0 0 0 0 Vi 0 1/ 0 _ 17, IX.—X. Turnir v Hastingsu. ki je bil tako poln najrazličnejših presenečenj, je s presenečenjem tudi končal. Ko je že izgledalo, da bo Thomas po zmagah nad Capablanco, Botvin-nikom ln Lilienthalom res sam prvi. je v zadnjem kolu izgubil z Michelom m tako sta ga Euwe to Flohr le še dohitela ter delila z njim prvo nagrado Zaslužila tega menda nista v polni meri. čeprav sta iz turnirja izšla edina neporažena. Flohr ni proti nobenemu izmed močnejših mojstrov dobil partije, samo slabše je porazil, dr. Euwe pa je sicer porazil Thomasa ln Botvinnika, pokazal pa drugod precej nes.goir-nostL Moralni zmagovalec turnirja ostane tako le angleški prvak Sir George Thomas. Delitev prve nagrade na tako močnem turnirju je vsekakor največji uspeh kar jih je Thomas doslej ImeL m bo najbrž to tudi ostal. Thomas (rojen i 18811 se že nad 25 let udeležuje turnirjev z zelo menjajo-čimi se rezultati Na manjših turnirjih v Tunbridge Wellsu l 1927 in v Spaa l 1926 je sicer osvojil prve nagrade po Yatesovi smrti je tudi stalno angleški prvak drugače pa je bi) na mednarodnih turnirjih navadno med zadnjimi Temu pa je bil res kriv predvsem stil njegove tgre: igra na zmago proti vsakomur tudi proti najmočnejšemu V nekaterih otvoritvah, ki jih posebno dobro pozna, se je ponovno izkazal Izvrstnega napadalca ln Je dal že mnogo zelo 'epih partij Omeniti Je Se treba, da Je dosegel Thomas svojčas tudi v — tentsu Irreden uspeh L. 1919 je osvojil v VVim-bledonu svetovno prvenstvo v double-u. Bivši svetovni prvak Capablanca se je moral zadovoljiti s četrto nagrado Po triletni odsotnosti s turnirjev je bilo sicer pričakovati, da bo imel v Hastingsu težko stališče kljub temu pa je le nekoliko preveč razočaral in bo moral na prihodnjih turnirjih zelo paziti, da zopet utrdi svoj sloves Peto in šesto mesto delita Botvlnnik m Lllienthal Botvlnnik Je v turnirju zelo slabo začel in pozneje ni moral več prav nadomestiti izgubljenih točk Tudi okoinost da Je prvič igral na turnirju v Evropi, je gotovo vplivala nanj. Lllienthal pa je dal proti pričakovanju odlično Igro in da ni proti koncu nekoliko popustil, bi bil resen favorit za prvo mesto. Zmaga nad Capablanco, popolnoma dobljene pozicije s Flohrom in Euwejem kažejo, da ima Lllienthal z ozirom na svojo mladost (r. L 1911) Ae velike razvojne možnosti. — Zadnja mesta so kakor Je bilo pričakovati, zavzeli angleški zastopniki. med njimi tudi svetovna prvakinja gdč. Menšikova Vsi so se hrabro borili, vsak izmed njih Je dosegel proti velemojstrom po kakšen remia. K tabeli je še pripomniti, da je bilo končno stanje za Botvinnika v nekaterih poročilih napačno navedeno Pomota je nastala na ta način, da je bila partija Botvinnik-Michell iz 7. kola. ki je končala remia. v čeških časopisih javljena kot dobljena za Botvinnika • Turnir sa prvenstvo sovjetske Rusije je končal z nepričakovanim uspehom starejših mojstrov, ki so v zadnjih kolih zelo popravili svoje pozicije Prvo ln drugo mesto delita L6wenfisch m Rabinovič s 12 (iz 191 tretje m četrto Bogati rčuk in mladi Rjumln z 11H Zadnjo nagrado si dele Alatorcev, Cehover. Ragozin ln Lisičin. • Začetek mednarodnega turnirja v Moskvi je definitivno določen zs 15. februar Po poročilih angleških listov se bo tudi Capa- blanea turnirja sigurno udeležil. • Prvenstvo Letake se je zaključilo s zmago Apšeeneka in Petrova ki sta dosegla vsak po 13 točk (lz 151 O naslovu prvaka bo odloči) mateh med njima Prvenstv Manhstan r"hess Cluba v New Yorku sts osvoHls skupno Kashdan tn Kup- chik s 11 točkam) truplom strojepiske. Preiskava je še ugotovila, da je bil črnec, ki je stregel Robbersu, brezmočno orodje v rokah gospodarja, ki je slednjem« poma- »Ce ne bo« nikoli rti ponovil te grd« besede, ta dam dinar.« »Trtica, poenam Se gzfo besedo, ki je eo* P O R T Hcckey na ledu V liiaeiier ; SK lUrija — danes ob 10. Danes od 10 odigra &k Ilirija revanžno teKir.o z devetonco Villacner SV — Med LjuuljanCaiu je vladalo za včerajšnjo nočno tekmo zelo veliko zanimanje. Kljub precejšnjemu mrazai se je zDraio veliko števi-,o gledalcev, kar je donaz. da si je tudi pn nas ta panoga športa pridobila mnogo pristašev Ker bo zimska sezona najbrž kratica naj nihče ne zamudi ogledati si to tekmo O gostih smo že poročali, da so renomirano moštvo in eden najstarejših klubov Koroške, ki gojijo ta šport Od Tll-rije pa oričakujemo. da se bo častno odrezala. Predprodaja vstopnic bo v kavarni Evropi danes od 8 30 do 9 30. Vstopnina 10 Din. člani in dijaki proti Izkaznici 6 Dia. Prvenstvena podsavezna tekma v kombinaciji razpisuje gorenjski zimsKo-sportni podsa-vez na Jesenicah 19. in 20. t. m. v Lescah, obenem bo to izbirno tekmovanje za vse-slovansko prvenstvo. V soboto 19. t. m. ob 15. bo smučarski tek na 18 km a stai^m ln ciljem pred restavracijo »Olimp«. Tek bo ocenjen za kombinacijo in posamezno za prvenstvo v teku. V nedeljo 20. t. m. ob 9. bodo skoki za kombinacijo ln posamezno za prvenstvo v skokih, popoldne ob 14.30 pa propagandni skoki. Splošna določila Vsa tekmovanja se vrše po pravilih in pravilnikih JZSS ter je dovoljena udeležba vsem verificiranim tekmovalcem JZSS, ki so stari nad 18 let. Za tekmovalce GZSP velja poleg tega še odredba oprave, po kateri imajo pravico do starta samo člani klubov, ki so poravnali vse obveznosti do podsaveza. Vsak tekmovalec se mora izkazati z verdikacijsko izkaznico. Prijav-nina znaša 5 Din za tekmovalca katero je .skupno s prijavnico poslati na predpisanih prijavnicah najkasneje do 17. t. m na naslov Jože Cinkovic, Jesenice (Gorenjsko) Na zakasnele prijave se pod nobenim pogojem ne bo oziralo. prija\e, ki bodo dojele po 17. t m more vodstvo tekme upoštevati le tedaj, ako jih more še uvTstiti T žrebanje in ako je za vsako prijavo in disciplino priložena zamudna taksa 10 dinarjev. — Klubi naj prijavijo samo tiste tekmovalce, ki bodo na tekmovanju res nastopili. Za tekmovalce, ki jih bo klub prijavil, a ne bodo brez zadostne opravičbe na dan tekmovanja nastopili, bo podsavez obremenil vsak klub za vsakega tekmovalca in za vsako prijavljeno disciplino z globo 20 Din. Na prijavnici je treba navesti, v kateri disciplini starta dotični, t. s. pr. da je treba pri tekmovalcu, ki tekmuje samo v teku ali skokih napisati: »solo tek« oz. >solo skoki«, pri tekmovalcu, ki tekmuje v kombinaciji pa; »tekmuje v kombinaciji« žrebanje bo za kombinacijo, solo tek, solo skoke in propagandne skoke v četrtek 17. t m ob 20 v restavraciji g. Legata na Je-ivj^,r»u£. tTuii/^jo uedeijo ob 14. priredi mlada Hermesova motociklistična sekcija aa Viču pn Dolgem mostu prvo svojo zonsko prireditev, motoskikjoring, t. j. tekmovanje smučarjev z motociklastninim vodstvom Proga, a startom pri Brezovici in ciljem pred Kušarjevo gostilno, je dolga približno dva in pol kilometra. Za prvoplasirane tekmovalce ao določene lepe nagrade, ki bodo še pravočasno oojav-ljene. Predvidena Je dokaj močna konkurenca, zlasti ker nastopi kot vodja razen drugih tudi naš znani »leteči Kranjec« Sta-rič. v primeru neustrezajočega terena, se tekmovanje prenese ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Redni gimnastični treningi se vrše odslej redno vsak torek in četrtek od 19.30 na prej v telovadnici učiteljišča na Resljevi cesti. Obisk gimnastičnih treningov je obvezen za ve verificirane lahkoatlete. Novi člani se sprejemajo istotam pri vodji treningov g. Kermavnerju. Orustvo za dograditev in upravljanje športnih prostorov At»K Primorja ima svoj ustanovni občni zbor v ponedeljek ob 20. pri Rebcu. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Načel-stvo smučarske sekcije opozarja ponovno na plenarni članski sestanek v ponedeljek 14. t m ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa Sestanku morajo prisostvovati vsi aktivni člani m članice smučarske sekcije. Na sestanku se bodo obravnavale važne i sekcijske zadeve. Neupravičeno odsotni se ne bodo upoštevali pn določevanju naših j tekmovalcev za bližnje tekme in tečaje. — Sekcijsko vodstvo apelira na vse članice, člane in prijatelje kluba, da se udeležijo današnjega izleta v Šmarje na Dolenjskem. Odhod z glavnega kolodvora ob 7.32. Voe-ne listke kupite do Škofljice. — (Lahkoatletska sekcija). Jutri zvečer ob 19. redni gimnastični trening, obvezen za vsa lahko atletske sckcije. K treningu se pozivajo zlasti vsi. ki so bili v četrtek imenoma nozvani oa se r»ozivu niso odzvali. SK Reka. Redni občni zbor bo v četrtek ob 20. v telovadnici osnovne šole. Eventuelne predloge naj se izroči do 20. L m. odboru. JASO Članom ln tekmovalcem javljamo, da so zaradi neugodnih snežnih razmer tekme v skokih preložene na poznejši termin Tekme v tekih in slalomu pa se bodo vršile, kakor napovedano v torek tn sredo 15. in 16. t m. Kraj (predvidoma na Polževem) bo natančno j a vi Jen jutri na društveni deski. — Danes izlet na Polževo Vlak odhhja ob 7 30 is Ljubljana SK Zagorje sklicuje občni zbor v soboto 36. t m. ob 19. v klubovem lokalu pri g. Korbarju v Zagorju. Poziva se vse članstvo, Ja se občnega zbora gotovo ude'e-j ži. V soboto 19. L m. ob 19. sestanek vas-; ga članstva. SK Tržič prekiicuje zaradi s!sMh vremenskih prilik L medklubsko sankaško tekmo. Id M se morala vršiti danes. Termin tekme se bo določil pozneje. Motosekcija Peran v Mariboru ima danes ob 9. v kavarni Jadran svoj ni- letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ker je občni zbor velikega pomena za nadaljnji razvoj motoeekdje, naj se ga člani po' nofiteviilno udeleže. Ako bo občni zbor ob določenem času nesklepčen, se vrft^pol ure kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu prisotnih članov. znamk na smuških skakalnicah. Zanimivo Je, kaj pravijo sami o tem! Naš slavni znanec iz Planice, svetovni prvak in rekorder Sigmund Ruud je o tem vprašanju izrekel zanimivo sodbo, Id Jo je nedavno objavil nemški list »LNU« ln Jo v izvlečku prinašamo tudi ml: »Vzrok, da se smuški skoki razvijalo od leta do leta navzgor, so predvsem velike skakalnice, ki so postale že kar vsakdanje. Glede opreme (smuči stremen ln ma*> ie ostalo prav za prav vse pri starem. Spremenil in nanovo razvil pa se je slog v skakanju. ki je popolnoma drugačen od starega tkzv. Telemarkovega. Skakalnice bi lahko delili: v skakalnice za trening (25 do 30 m), male (do 40 m), srednje (do 50 m), večje (do 60 m), velike (od 75 do 80 m), mamutne (80 do 100 m) in skakalnice za polete (od 105 do 130 m). Za povečanje skakalnic so bili predvsem Srednjeevropci in Američani. Vse važnejše mednarodne skakalne tekme so se vršile na velikih skakalnicah ki so bile po dimen zi jah vse več le kot nordllske Toda na.1-boMše uspehe so tudi tod dosee-b Norvež* ni ki so onravlll naltemeHItelšI trenlns? n* »volih skakalnicah 7a trenine »H tnk«-ršiča - Tržič- —7 mirno 5 cm pršiča »muka neugodna. — Kotee: —0. jaans, X cm pršiča smuka dobra - Mrzlica: —12. pooblačeno. oa 70 cm stare podlage 10 cm novega pršiča - Pohorje Koča na Pesku -13, na 80 cm stare podlage 20 cm pršiča nmuka izborna - Seniorje\ dom«. -10 po tblačeno. mirno, na I m stare podlage V n noveoa pršiča smuka izborna — Sodra ca (10 lanuarja): —9 oblačno drobn. nede. severovzhodnik 45 pršiča smuka c^ bra Polževo: —6 jasno »nega 40 cm. smuko prav dobra izgled' za nede'K; naibol>ši Na Voglu nad Bohinjem je po novo zapadlem snegu najidealnejša smuka. Zadnje vremensko poročilo se glasi, da Je vreme popolnoma jasno, mraza pa 10 stopinj pod ničlo. Sedaj Je najudobnejši čas, da v lepem pršiču ln srežu preživite dneve na Voglu, kjer boste v Skalaškem domu imel! vse udobnosti. Prostora Je dovc'' K o k o I Sokolski dom kralja Aleksandra v Beli Krajini Semič, 12. januarja Semiški Sokol, ki Obstoja že 20 let, pa še nima lastnega doma, Je znan kot eden najmarljivejših na našem podeželju. Vsaka njegova prireditev nam ponovno dokaže, kako visoko Je tod razvita nacionalna in sokolska zavest in kako krepke mišice so moralo dolga leta orati ne ravno mehko ledino v naših krajih. Pod vodstom sedanjega semiškega župana so se že leta 1909. pričeli zbirati mladi fantje Ln začeli sistematične telovaditi. Društvo Je bilo ustanovljeno dve leti kasneje, a prvi javni na stop, ki je nadvse uspei in pridobil sokolski ideji mnogo novih pristašev, se je vršil naslednje leto. Vrli Sokoli so iz političnih in drugih vzrokov morali seveda premagati nešteto ovir, dokler niso okrepili svojega društva do današnje njegove moči. Stremljenje, da si semiški Sokoli z grade dom, je začelo šele lani dobivati konkretno obliko, še leto dni prej je društvo pokre-nilo potrebno akcijo, k čemur je v izdatni meri pripomogel tudi sedanji občinski odbor, a zaradi raznih ovir ni moglo uporabiti ie od občine za majhno odškodnino danega zemljišča, nego si je moralo iskati novo. Kupilo Je prav pripraven prostor v velikost* 5035 kvadratnih metrov, ki bo za vse potrebe docela zadoščal. Društvo je doslej zbralo že nad 70.000 Din, kar pa Je vendar še malenkost, ter bo sedaj najprej postavilo vsaj zasilno telovadno dvorano, a kasneje bo z delom marljivo nadaljevalo. Po predlogu agilnega semiškega javnega delavca g. Antona Severja in po sklepu izrednega sokolakega občnega zbora z dne 18. novembra lani bo novi sokolski dom, ki bo po številu drugi v Bell Krajini, nosil Lme blagopokojnega kralja Aleksandra ln mu bo tako najlepši spomenik. Vsi člani so se tedaj obvezali, da bodo delali popolnoma brezplačno po tri dni, in tako bo skupno 225 delovnih dni. V prvi polovici decembra je društvo z delom £e pričelo in Sokoli kar tekmujejo, zato gre vse precej hitro od rok. Da U kolikor toliko zfcral potrebnih sredstev za gradbo novega sokolakega doma kralja Aleksandra je odbor te dni razposlal vsem rodoljubom in belim rojakom prošnjo, naj po svojih močeh podpro gradbo *ega važnega kulturnega doma v Beli Krajini. Gotovo se bodo vsi prav radi odzvali. Semiški Sokol bo imel občni zbor 20. t m. in je udeležba obvezna Želimo, da M na tem občnem zboru odbor Sokol-Skega društva že lahko poročal o uspehih nabiralne akcije za novi dom, ki ga gobovo vsa naša sokolska javnost pozdravlja kalnice in že začetniki se kmalu spuste na večjih. Posledica je, da pri tem prej dosežejo večje daljave, zato pa doskoku ne posvečajo zadostne pozornosti. Res je, da se pri tem navadijo pravilno izrabljati zrečm odpor in predklon, na doskoku (ali finishu) pa jim manjka zadostne sigurnosti, kar jih redno velja dragocene dele točk. Za skoke na večjih skakalnicah pa je potrebna še posebna tehnika, aerodinamična Pri prejšnjem skakalnem slogu ao se skakalci borili z zračnim odporom, zdaj pa ga izrabljajo sebi v prid. Pri tem uporabljajo smuči kot višinsko krmilo; drže jih vspo-redno ln tesno skupaj, da lažje »režejo« zrak. Roki sta stranski krmili, zato med poletom tudi krožijo ž njima. Telo pa je treba nagniti naprej. Ce je zračni odpor dovolj močan, sta lahko glava in noge v isti višini; z vleknjenjem boka se da dobivati ravnotežje. Tik pred doskokom se skakalec zravna tako da tvori telo v hipu. ko se smuči dotaknejo doskočišča, pravi kot s strmino. Poudariti je treba da ao za krepak odskok najboljše male. za izboljšanje zračne tehnike pa velike skakalnice Prizadevanja da bi se preprečila gradnja velikih skakalnic in prepovedalo skakanje na taksnih niso imela os^ehn ker se le r^ka ialo da '»k^k 'do HOmi na takšnih skn kai«i«r"h iV •»<"> nrr»vOno lohrr vzdrževane niso n»»vnrneift1 m t«»?1l kot n^onm« ^olp-' ak^kl na ***«v-'n11b skakal-ntnh Zda1 le na vrati '00 metrski akok vwire • tiki so izračunali, da so izvedljivi skoki do Revija ŽIVLJENJE IN SVET fOSAMi£ZM A ST K VILKA 2 Din SECiAJlE PO LKJBKEM SlIVU! funkcionarjev je razvidno, da se manjši del članstva sicer neumorno trudi, pendai bi lahko dosegalo društvo še vse lepče uspehe, ako ne bi slonelo de.lo preveč na ramah poedincev. Prednjaški zbor je opravljal svojo nalogo vestno tn marljivo. Telovadne vrste so se udeležile okrožn<*gj zieua v Cerknici in društvenih nastopov v žireh. Gorenjem Logatcu lu v Rovtah. Telovadni oddelki so glede na število članstva prešibki Zlasti premajhno je število telovadeče dece Društvo 6i je nabavilo lani novo zvoCno aparaturo za kino. Poset predstav je prilično dober. Huda reč je velik dolg na domu. Zadevo bi bilo treba radikalno rešiti. V novo društveno upravo s« bili Izbrani in predlagani župni upravi v potrditev: starosta Petrič Bmsnuel, namestnik staroste Lenarčič Ciril, načelnik Kune Stanko, načelnica Deielova Davorin-ka, I. namestnik načelnika Jernejčič Kan, U. namestnik načelnika Mol.ik Aiojz, J. namestnica načelnice Semnovova Ivanka. II. namestnica Zigon Nada, prosvetar Go-ček Janko, tajnik Vrbovšek Jbže, blagajnik Gogala Vladimir, statlstikar Sartorl Milan, gospodar Lederer EiHart; člani uprave; Anžiček Anton, Korenčan FVanc, Legat Uroš, Mislejeva Ema, Mlslej Gvi-don; namestniki: Hodnik Ivan, Jerman Re. migij, vet Pavšič Marjan, Tešar Vladimir, Vidmarjeva Frančiška; nadzorni odbor; De Gleria Anton, Tršar Gregor, Petkovšek Anton. Jereb Boris; namestniki: Plečnik Franc star., Lnkančič Jakob, Podlogar Alojzij; častno razsodišče: predsednik dr. Gregorin Alojzij, člani: Sebenik Janez, Mi-hevc Franc, žitko Stanko; namestniki: Malovrh JerneJ, Jerina Franc, žibert Pranj' Sofcoiako društvo v Rogatca Je priredilo od 27. decembra do 6. januarja v svrho izobrazbe vodnikov društveni vaditeljsko-idejni tečaj pod vodstvom načelnika br. Curina ▼ telovadnici osnovne šole v Rogatcu. Tečaj Je redno obiskovalo 16 sester in bratov, ki so se poleg teoretične in praktične telovadbe vzgajali tudi idejno, saj so tu predavali naši najboljši predavatelji. Tečaj je ©tvoril v zastopstvu zadržanega starešine podatarešina br. Ivane. Med tečajem so predavali br. dr. Leskovec (O sokolski Ideji in Sokolstvo pred ln po vojni z odrom na nacionalno vzgojo), br. dr. Ogorevc (Somatologija ln pomen telo- { vadbe za telo), starešina br. Stefancioea (Sokolsko poslovanje in organizacija), prosvetar br. železnik (Sokolstvo v prosvetnem oziru), br. Stvoš iz uprave Sok. župe Zagreb (Sokolstvo na selu), br. Cu-rin (Administracija Sokolstva, Zgodovina Sokolstva). Dne 6. januarja je br. starešina z zbranimi besedami zaključil tečaj, ki Je bil prvi svoje vrste v Rogatcu in Je tako v tehničnem kakor idejnem tniru prav dobro uspel. — 20. t m ob pol 14. bo v gostilni br. Martnca redni letni občni zbor. Porivamo vse brate in sestre, da se ga polnoštevilno udeleže. Sokol v Dolenjem Logatcu je imel 6. t. m. letno slavno skupščino. Skupščine s* Je udeležil kot odposlanec župne uprav* br. Smole Albia. Is poročil društvenih 130 m. kar se sliši sicer kot v pravljici, toda če pojde po metodi zadnjih let, ne bomo smeli biti presenečeni, če se bo naš naraščaj zabaval s skakanjem na 110 ali 120 m daleč. Za dolžino smuškega skoka so odločilni važni faktorji, in sicer profil in velikost skakalnice ter hitrost skakalca v trenutku, ko odskoči Potem pa Je treba sile, pogu- , ma prisebnosti, ter obvladanja telesa in I smuči. Skoki v Villarsu ln Planici so po- ! kazali, da je zračni polet na takšne daljave razmeroma lahek, želodec je bil v redu in tudi višino smo čutili šele pred koncem, tik pred doskokom. Ko bo aerodinamična tehnika popolnoma izdelana, ne bo treba imeti pred takšnim poletom nobenega straha; da celo nepopisen užitek je za skakalca in krasen prizor za gledalca. Kakšen bo napredek na teh ogromnih skakalnicah, se ne da reči v naprej. Vsekakor ni brez pomena da imajo takšne skakalnice tudi svoje slabe strani. Naprava stane ogromne denarje, vzdrževanje »žre« spet vsote, naraščaja med skakalci Je zmerom manj in prireditelj za prireditve ne more dobit* konkurence Razen tega je treba vse bolj natančno paziti na tekmovalce vreme Itd kar Je vse združeno spet samo s stroški Tako se pač dodaja da novzročp takšna rekordna skakalna naprava lastniku mnopo flk*-bi In leze zato pa lahko aamc ena uspela prlr»»'4,**r na ponese gla* o nlej po vsem sveto in »vržet na vstopnini, da je vse poravnano.« Za enotni slovanski sokolski kroj V sega uvaževanja vredno iniciativno misel ima kratka notica v eni izmed zadnjih številk brnskih »Lidovih novin« v svoji sokolski razpredelnici. Brat Kr. registrira tamkaj na kratko pojav, ki je v zadnjih mesecih lanskega leta sprožil že mnogo razpravljanja po raznih sokolskih listih in dnevnikih. Je to vprašanje novega slavnostnega kroja sa člane in članice v Cocš. Pif.ec omenja mimogrede tudi težnje ameriških ČsL Sokolov po enotnem kroju ter tudi pričetek razmotrivanja o spremembi kroja med jugoslovenskimi Sokoli. V zvezi z vprašanjem izmene jugoslovenskega so-kolskega kroja naglaša br. Kr., da ee ja tedaj iz vrst jugosL Sokolov porodila misel za poenotenje slavnostnega kroja pri vseh slovanskih sokolskih organizacijah vobče. Res je, da je danea seio težko in skoraj bi rekli nekoliko opasno načenjati vprašanje poenotenja sokolakega kroja Danes, ko ima v COS nad 75.000 članov, v SKJ okroglo 12.000 bratov ter v poljskem Sokolu in Junakih mnogo tisoč članov že svoj kroj je dokaj neoportuno nekaj spreminjati zlasti z ozirora na sedanje težka gospodarske prilike, ki vladajo vsepovsod. Mogoče je, da bi se dalo polagoma poleg že enotnega telovadnega kroja postopoma uvesti tudi enoten slavnostni kroj, toda težkoče, ki bi se pojavile, ne bi bile majhne niti maloštevilne. Nočemo jih tukaj bližje navajati, ker to ne spada v okvir tega poročila. Vendar pa sodimo, da ae bi bilo napačno, ako bi se načelništva poedi-nih savezov in nalo tudi starešinstva ter skupščine pričele vsaj načelno pečati s to zadevo. Iniciativno pa bi imel prvo besedo SSS. Preosnova telesne vzgoj« v Šolah na Madžarskem. Madžarski prosvetni minister Homan Je izdal pred kratkim nared-bo, ki nvaja na vseh državnih ln zasebnih srednjih šolah po štiri telovadne are na teden ter povrh za višje razrede 6o tedensko dve nri športnih iger, ki ae jih morajo gojenci obvezno udeleževati, razen onih, ki se že udeležujejo vežbanja v dijaški športni organizaciji KiSog. Bleiweisova cesta 15 Otvorll sem TRGOVINO S ŠPECERIJO IN DELIKATESC Za cenjeni obisk se vljudno priporočam Stanko Novak« Z S0.000 do 40.000 dinarjev gotovtoe bi prevzel tovarniško skladišče m mesto Zagreb. Imam lokal v lastni hiši. Po potrebi Jamčim za skladišče s hišo, vredno 500.000 Din. Ponudbe pod šL 39364 na Publlcitas d. d, Zagreb, Ilica 9. 1087 Sodna dražba gostilne in trgovine V četrtek, dne 17. t. m. ob Vfc9. uri se bo vršila v sobi štev. 16 sreskega sodišča v Ljubljani dražba hiše štev. 21 v Udmatu ob Ljubljanici, ki je na prometnem kraju, tik tramvajske postaje. V hiši sta dobro vpeljana trgovina ln gostilna Cenllna vrednost Din 354.325. Najmanjši ponudek Din 177.162.50. varščina Din 35.432. Informacije v pisarni dr. Lokarja, odvetnika v Ljubljani, Kralja Petra trg ,2. 990 Inteligentnega zastopnika Uče zelo dobro vpeHana tovarna živil za LJubHano in okolico. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar 3S44«. 01000102010201020201010001010000025301010101000200 C £ M e MALIM OGLASOM »'o ott |nu mm DeMeUu, ljw d.— davna tt vsa« jgiaa ut enkratne pri stojbioc uui s,- u iitn ali dajanje aaalovo* piafajt mu, Kl iMcjt k u tokratni objav* oglaits IMs SO.— v si ohCiUi »kImm «e uiraruiiaji pr llln l.— ca itettedo, Din 2.— davka 2» vsait oglas In enKratnc pristojbine Din 6.-» za «*rc> ali dajanje ■v*Mlr*vm> NatnrmnlAi mrmeh rs mkntn«' objavo nglium fttn 17.— Ponudbam na iitre ne prflaeatte znamk' l*e. ee samevate oo Oelasneea oddelka »Jutra« n«M m _ _______.._«. odenvor nriio«»e JUHO jm ▼ znamKan. Vse pristojbine za male oglase )e plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po podtni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11842. sicei se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam 6e manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Lfnblfana. J Oib lavek t Uio M Mir« tli lajanje ia»lova 9 Dia Naimamš' utMk 17 Oio Perfektnega modelerja ■fnjat tvor niča čevljev. Prednost oni z inozemsko prakso. — Ponudbe pod 39.339 na Publioitas, Za jreb. 54(1-1 Natakarico ■ »»koliko kavcije, v sta rosti do 36 let, sprejmem. Ponndbe ■ sliko na restavracijo Hodnik. Logatec 7-J7-1 Usnjarski pomočnik dober škarjevčar (S e r a r) dobi takoj stalno službo. Zglasi naj se osebno v to varni usnja Pave! Franc Knaflič. Šmartno pri Litiji W4-l Inženjer kemik ariad, dobi aameSčenje ▼ tovarniškem podjetju. Ponudb« s popolnim euricu-hm ritae na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna ■hiba«. 9E-1 Prvovrstno kuharico polet- dragega osobja sprejmem. — Ponudbe na •glas. oddelek »Jntra« pod »Sava«. 587-1 Gospodinjo možno ženskih ročnih de!, •dravo, mlajšo, i S č e go-•pod. Ponudbe s osebnimi podatki na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Dobra« 648-1 Služkinjo kuhe in šivanja ter vseh gospodinjskih del pridao m zanesljivo, najraje Kranjico, preko 30 let •iaro sprejmem. Naslov v vaeh poslovalnicah »Jutra« 680-1 Tražhn naučnicu Sjepu, m dobrim glasom tta pjevanje, za bolju dam-uka kapeln. Ponude sa sli-kom na: Mara R a p a t a, kapelnica, Ljubljana, Kapiteljska S. «70-1 Strokovnjaka za semensko trgovino •prejme« pod ugodnimi pogoji. Prednost neoženje-»i. potrebna delavnost in 80.000—130.000 Di« glavni-<*. — Pismene prijave na •glas. oddelek »Jutra« pod afiemena«. 7176-1 Služkinjo pridno, pošteno, zdravo to skromno, vajeno vseh h'amh deL sprejme bolite družina. Ponudbe z navedbo znanja ln zahtev na ogl. odd. »Ju-Bm pod »Skrajno zanesljiva*. 772-1 Samostojne poslovodje S primerno kavcijo tn dobrimi referencami ^M-eJmem za podružnice natega podjetja za Beo-grad, Zagreb. Novi Sad, Bubotlco, Osljek, Sarajevo. Karlov ac, Maribor, Bu£ak. Split ln Dubrovnik- VpraSanJa naslovite pod »Hermes«. po&tnl predal 157, Ljubljana. 834-1 Mlado dekle 6edne zunanjosti, kl bi malo Šivala, poleg tega M bila tudi kot nataka-Elca, Iščem. Predpogoj Čednost ln poštenost. — Ponudbe nasloviti na potoni predal St. 43. — Kranj. 300-1 4 natakarice w slovenskih narodnih noAnjah za prvovrstno nočno restavracijo sprejmem. Zajamčen mesečni zaslužek 1200 Din po apoBObnc>6ti in Inteligenci ln več. Nujne ponudbe s sUko pod K-2891 na Interreki&m, Zagreb, Mae»rykova 26. 762-1 Gospodično • perfekt. znanjem fran-eokiie, popolnoma zdravo sprejmem k 7letni deklici. Ponadbe ■ eurriculum ritae zahtevki b sliko na oglat, oddelek »Jutra« pod Imtsi Ljubljajie«. ToO-1 Brivski pomočnik prvovrsten in soliden delavec, nekadilec, dobi slaibo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro »Prvovrstna moč«. 8*4-1 Natakarico zmoto o kavcije, sprejmemo za manj® lokal, vendar ooljfce goste. Ponudbe na Pogačnik, — poštne ležeče Ljubi Janš. 888-1 Prodajalko V trgovino sprejme Šimenc — Selenburgova 892-1 Mlajšo prodajalko ca trgovino sadja in bon bonjero sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod »Nastop ta koj«. »1-1 Perfektno korespondentinjo sprejme takoj tovarna v Ljubljani. Zglasiti se je osebno z lastnoročno ptsa no ponudbo in spričevali med 10. ia 12. aro dop. Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 863-1 Več krojaških pomočnikov sprejmem za fino dam-sko delo. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Dober zaslužek«. 930-1 Dekle z večletnim spričevalom, zdravo in pošteno, ki zna dobro kuhati in druga biš na dela opravljati išče službo za takoj ali s 1. februarjem, liici Bortolj, vas Vesela gora — pošta St. Rupert, Dolenjsko 708-2 Kuharico pošteno , ki razume vsa gospodinjska dela, sprejme F. Drofenik v Poljčanah. 908-1 Beseda 1 Din davek 2 Din. za Šifro ali daiaojt naslova 5 Din Najmanjši znesek t7 Din. Učenca s primerno šolsko izobrazbo, poštenega in agilne-ga, ki ima res veselje do večje trgovine z mešanim blagom, sprejmem 8 hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slovenj-gradec«. 605-44 Zobotehn. učenca sprejme zobozdravnik. Pogoj 4 razredne srednje šole ali meščanske. Re. flektira se samo z dežele. Hrano ln stanovanje v hiši. — Ponudbe pod »Zobotehnik« na oglasni odd. »Jutra«. 801-44 Krojaškega vajenca sprejme Avberšek, Maribor — Državna cesta štev. 34. 931-H Beseda t Din, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Di«. Nalmanjšl zaesek 17 Din. Potnika vestnega, izurjenega, v Sloveniji dobro vpeljanega Išče dobro poznana Industrija čepic (kap). Le prvovrstne ponudbe, opremljene s »pričevali se upoštevajo. Dopisi pod »Kape« na ogl. odd. »Jutra«. 384-5 Potnika kl bi obiskal trgovine z elektrotehničnimi predmeti. takoj Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Elektrotehnični strokovnjak«. 913.5 Beteda 1 Din. davek 2 Dtn. za iifro aH dajanje naslova i Da. Najmanjši zneaek 17 Di*. Ollakt 12 Ola Instruiram vse predmete nižje gimnazije po nizki ceni. Ponudbe na oglašal oddelek »Jutra« pod značko »Ma-turantinja«. 813-4 Odličen inštruktor akademik v višjih semestrih, iostruira tudi proti stanovanju. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh«. 7HM Engtish oonversafioa gram umu- 10 Dta per hour, jour home. Otto Ibseher, Za gradom V. 791-4 Klavir za vežbanje dam po nizki ceni na razpolago. 9rr. Petra nasip št. m. 7BS-4 Boljše dekle Iščem k otroku za dopol-ianske ure prednost ima jo t znanjem nemščine \a*lnv o i>3»Jnv»lni rab »Jutra < ^ 1 Priložnosten zaslužek dobi lekle lepe postave, kot maneqmn Zglasiti so Je takoj v trgovini Paulin ■a Kongresne« trga 6 8B64 Šoferska šola L Gaberščik brv« ko«.'f*.r za aipite, Lj"fbijama. 8!«>mSko-va urim Mbv 6 — gasača Stopica. Vožnje ob vsakem vremena v zaprtem avtomobilu. 904-4 Sluf.be išče Beeeda M para, davek 2 Ola. ta Hfro al) dajanj* laalova S Ola Najmantši ssesek 12 Dia Pomočniško mesto t trgorM i meiaaiai bla ;om, po mogočnosti ob tnem s l e s » o trgovino iSče B. r»rk. Novi kot, Preild. 18V2 Prodajalka verairana » »pecerijeki m nanufaktnrni stroki, prosi lameičeoje T Ljubljani, >lju tli Maribora. Cenj. lopise prooi na oglasni >ddelek »Jutra« pod iifro > Kuljša a»oč«. 7^1-8 Krojaški pomočnik i.i mojstrskim izpitom vešč krojenja išče kakršnokoli orimerno službo Ponudbe •ia »glasni oddelek Jutra imd »Kjerkoli« M2-2 Prodajalka mešane stroke, poštena in prijazna, s prav dobrimi spričevali, vajena gostilne in gospodinjstva, želi pre-meniti službo takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 655-2 Trgovski pomočnik železninar in špecerist. I lepimi spričevali, ki go-i vori slovensko in nemško, išče službo za takoj ali pozneje. Dopise pod Šifro »Zanesljiv in pošten so-trudnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 606-2 Kmetsk] fant vojaščine prost star 9B let. želi kakršnokoli zaposlitev v mestu Nastopi lahko takoj Ponudbe na .plai.. oddelek »Jut'*- pod »Prideii >p poMon« ^ * Prodajalka mešan* stroke sedaj na meščena kot poslovodinia išče mesto radi opustitve trgovine. Ponudbe prosi: Zeseer, 2agreb, Zronoml-rora rilca W7-S Trgovski pomočnik špecerijske stroke, vajen tudi pisarniških del in potovanja, s šoferskim izpitom, želi službo. A. Hlupič — Ptuj. 545-2 Kuharica gospodinjska in hotelska, išče službo v restavraciji ali pri graščinski družini. Naslov v vseb poslovalnicah »Jutra«. 583-2 Slaščičarski pomočnik išče slaibo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. m-! Gospodična absolventka drž. trgovske akademije išče mesto ko-respondentke ali kaj slič-nega. Zmožna je hrvatske, nemške in deloma italijanske korespondence, hrvatske stenografije, knjigovodstva itd. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva ha resna«. «1(1-3 Ključavničar in mehanik s svojim obrtem, dobro izurjen, vešč popravljanja motorjev, avtomobilov in lokomotiv, išče zaposlenje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mojster 88«. 6.M-2 Sestra i večletno prakso, perfekt- aa v nemščini, išče službo k enem« otroka. Ponudbe pod »Sestra« na podružnico »Jutra« v Maribora. 083-2 Trgovski pomočnik pošten ln marljiv, star 31 let, žeK vstopiti v službo s 16. februarjem. Dopise na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Zanesljiv«. 661-2 Natakarica pridna in poštena, čedne zunanjosti, išče slnžbo izven mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »16. januar«. 789-3 Mladenič ki gorori tudi perfektno nemško ln francosko, išče kakršnokoli nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Priden mladenič«. 760-2 Mesto hišnice Oče vdova s 2 hčerkama. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišnica«. 8084 Dekle vajeno vseh gospodinjskHt del, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šKro »Rada delam«. 816-! Vreče in plahte ia vozove, sprejmem v šivanje. Naslov oddati v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Vreče«. 806-2 Absolventinja mešč. šole teli dobiti službo ▼ pisarni aR pri boljgi družini k otrokom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 7GB-2 Natakarica z večletnim spričevalom — išče mesto v boljšem lokalu v Ljubljani. Pisati na oflasni oddelek Jutra pod »Natakarica«. Sili Dobra kuharica izurjena tudi v vseb hišnih delih, išče mesto pri boljši rodbini. Pisati na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Takoj kuharica«. 818-3 Gospodična mlada in simpatična, leli meato samostojne gospodinje pri samostojnem gospodu. Nastop 1. februarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna 2T7«. 780-Ž 1000 Din dam onemu, ki ml preakrbt etaluo mesto sluge ali v večjo čevljarsko ueiav-nico, tudi v trgovino. Zmožen kavcije. Ponudbe na ogi. odd »Jutra« pod »Karkoli« 88c-2 Perfektna kuharica zmožna vsake večje gostilniške kuhe. išče službo. Gre tudi v menzo — tudi izven mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Samostojna«. 890-2 Natakarica izvežbana tudi v kuhanju, išče kjerkoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena natakarica«. 8BT-2 Trgovski pomočnik ln šofer želi premeni«, službo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Trezen in po. šten«. 894-2 Urna strojepiska išče delo Prevzame tudi prepisovanje na dom. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Izvežbana«. 916-2 Gospodična gospodinjsko ln trgovsko naobražena simpatična, išče mesto v pisarni, trgovini ali za gospodinjo k boljšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Marljiva 22«. 917-2 Dekle z večletnimi spričevali, srednjih let, želi premeni ti službo s 15. januarjem ali 1. februarjem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pridno dekle«. 931-2 Trgovski pomočnik star 33 let, Išče službo kjerkoli, zmožen kavcije. Prevzame tudi male trgovino ali gostilno na račun. Dopise na po-družnloo »Jutra« v Mariboru pod »10.000«. 926-« Lokalna kuharica 2 večletno prakso, per-fefetna, želi mesto. Na. »lov v ogl. Odd. »Jutra«. 912-2 Pekovski pomočnik išče kjerkoli shižbo. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven«. ««»-9 GospodKna trgovsko naobražena, želi kakršnokoli zaposlitev takoj ali pozneje. Gre v mesto ali na deželo. Ponudbe na naslov: Marija Valenčak. Oplotnica-Konji- ce. 8M-® Mladenič 23 let star. vojaščino odslužil priden ln zanesljiv, vešč slovenske, ga hrvatskega ln nemškega Jezika sprejme kakršnokoli službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Zanesljiv 23« 841-2 Fina šivilja gre takoj na dom po zelo nizki ceni. - Ponudbe na ■iglas «dd«lek »Jutra« pod »Okus«. Jl-2 Natakarica pridna in poštena, išče nameščenje. Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod »Najraj« m Gorenjskem«. ms Postrežnlca stan 94 let, Išče poatrei-bo od 1. are naprej s 18. januarjem. Od ponedeljka naprej vprašati pri hišnici Novi trg it. 5. »R-3 Mesarski pomočnik f mojstrskim izpitom — vešč prekajevalee, samski, star 38 let, išče primerne namestitev. Ponudbe pod »Sekač« na podruž. Jutra v Mariboru. Radio Beseda 1 Din, davek 2 Dia, aa šifro aH dajan)« naslova 5 Din. Najmanjši znesek n Din. Radio-aparat 330 izmenični, proti gotovini kupim. Ponadbe a označbo tvornice žarnic ta cen« aa oglasni oddelek »Jatra« pod »Radio«. IBM Kolesa Beeeda 1 Din, davek 2 Dia, aa šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši zoeoek 17 Dia. Žensko kolo in šivalni stro) dobro ohranjen, kuphn takoj. Naslov ▼ vaeh pi>-slovalnieah »Jatra«. 879-lil Prthru /i« Beaeda 1 Din, davek 2 Din, aa iifr« aH dajaoje naslova 5 Dta. Najmanjši aaeeek n Dia. Otroka ni m si v rejo * popoln« oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. Prodam 8oa*fla l Dm, davek t Ota m IIIro aH dajanj« naslovi i Ota Nalmaaitl Msttk n Dta Pred sobno omaro veliko, zložljivo, za oble k«, ia lepo pisalno miao t nastavkom prodam. Po nudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Nizka cena« S91-6 UPRAVA: LJLBLJAJNA, Knafljcva ul. 5 Fotoparat plošče, radi odpotova-nja po ugodni ceni pro-iam. Naslov v vsen poslovalnicah »Jutra«. 688-6 Zelo ugodno naprodaj (za tretjino m-nllne vrednosti) pisalni stroj, velika zelena preproga, pisalna miza, — kompletna s plišem tapecirana salonska gar-nlt"-v sestoječa lz dvo-sedeSnega kanapeja, 4 fo. teljev. eiažera za knjige, medena karniža z zaveso lz brokata, mizi-za za kadilce s priborom Itd. — Interesent Je naj prijavijo svole na-clove takoj ogl. oddelku »Jutra« pod »St. 2317 32 836-6 Kdor še ne ve? Kaj pride takoj po volnene angleške fttofe sa posamesine obleke po sme&no nizki ceni. Velika izbira drsalk od 25 dinarjev naprej. Naprodaj lepa samska soba, plišasta o to man a, pisalni stroj, smuči, daljnogledi, fotoaparati na plošče ln film, peči, štedilniki, razno pi edsobno pohištvo, »Matador«, — servisi od 28 Din. Nujno Iščemo več dobro ohranjenih spalnic. »PRILIKA«, Kersnikova ulica 7, poleg Slamtča. 879-« Površniae lbieke. perilo itd., dobre ia eenene kapite najbolje pri Preskerjn UaMtaaa. Sv Petra e. M SI-6 Salonsko opravo rokoko, jesenovo, nad 100 let staro, v brezhibnem stanju, primerna za prvovrsten salon, s rdečo svilo tapecirano, kakor tudi razne starinske predmete, slike, narodne noše itd. prodam. Ponadbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Rokoko«. 702-6 Nov fotoaparat « X 9 (1:4,5'» ugodno pro dam Ponudb* na nflasni oddelek »Jutru« pod *ifr» »»•fleksboks 9V«. <»M Moška suknja dobro ohranjena prav n rod no naprodaj v Ilirski ulici M. 90, pritličje desno Dobre smuške obleke modre in rjave, ta gospode i^ dame po M6 Din pri Preakarj«, Sv. Petra cesta 14. »1-6 Kože divjačine kakor lisice, kune, podlasice, dehurje, veverice, polhe in krte po najvišjih dnevnih cenah kupuje Eligij B b e r v Ljubljani, Kongresni trg 7. &17-7 Elektroštevec istosmer. tok 320 V., 160 Ara p., rabljen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober števec«. 7H6-7 Frize rovere, večjo množino, kupi italijanska tvrdka. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Dobra kupčija«. 896 Kompletne smuči in sanke kupite najceneje pri Izdelovalcu Fajferjn v Trnovski ulici 35, telefon M-10. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo spalnico 17 komadov, trd les, ze-brano, malo rabljeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 631 -ce Šperano spalnico (psiha z ogledalom) za Din 3JOO proda I. Bitenc, Gosposka ulica 10. 703-13 Enovprežne sani » ngodni ceni naprodaj v Slomškovi uffei štev. 6. 7B64 Več gosdMSdh mit in stolov, kredenoo, točilno mizo In kuhinjsko kredenoo, dobro ohranjeno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jatra«. Rabljeno pohištvo Ja spalnico in kuhinjo, kupim. Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Malo rabljo-~ t. H81-16 Kuhinjsko kredenco veliko omaro, mizo in 4 ttole, skupaj ta 3N) Din in suknjo ta 100 Dtn prodam. Bleiweiaova c. 1/1 d, vrata 8. 749-6 Salonsko garnituro starinsko, prvovrstno ohranjeno, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. T.iA-6 Prodajne mize (pulte) z javorjevo ploščo s police, v brezhibnem stanju zelo ogodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. TB8-6 Oblačila Beseda 1 Dia. davek 2 Din. za Mfre *H dajan]« naslova 5 Dta. Najmanjši soeaek n Dta. Vaša garderoba bo elegantna ia bo trajala leta, 6e jo daste v likanje, čiščenje tn popravo paro-likalnici, modnemu ateljeju Josipa Bocu, Kolodvorska al. 6. Najboljša in najcenejša obnovljalniea oblačil »17-18 Lepo moško suknjo črno, poceni prodam. Na ogled pri sobarici v hotelu »Uojrd«. 875-Ki Moško obleko novo, črno, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 814-18 Dam ski plašč ižrebetlna) velikost I dobro ohranjen, za 1100 dinarjev naprodaj. — Iz prl aznoti na ogled v trgovin. Emil Dobrlč, — Prešernova. 787-13 Kupim Beseda I Din. davek 2 Dia ta iifro ali dajanle naslova f Dia Najmsnjil znesek IT Dia. Wertheim blagajno v dobrem stanja,, težko 3.VV—400 kg kupim. Cenj. ponudbe na hotel »Slavi-ja«, Split. ftH-7 Električno pečico kupim Ponudbe t ceno aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Pečica«. 959-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen kopi Penne, Rožna dolina cesta IV/5. 878-7 Spalnica in kuhinja poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta Vl/36. 7W-1« Pohištvo Na ohrofce in na branim ktviižice. — 9perame orehov« epalaiee, ftrffojeve šf n*r*ne ......2300 Dta pieakaae ..... J80O „ otrare ....... 400 „ posteljo ......300 „ Dofme omari«e . . 130 „ kahimjfik« oorare . 860 „ kuhinj, kredemee . 4(S> „ vlo-Skii . ...... 90 „ nuul rael ...... 830 „ Sprejemaj« s« vMJbuvra:ua popravil« po torakureoSnjli ceosuh. Vse dTu^o poIitškt« dobit« najceneje »nno pri m'«n«tn-« »S A V A«, Kolodvorska ulica 18, MifcUAi-če-va oeeta 6. Tetefoti 37?»). 903-12 Za prašiča (»peharja) ali 70 kg svete slanine zamenjam spalno ali kuhinjsko opremo. — Avgust Cerne, Zg. Šiška št. 1at 776-JŽ Hrastovo jedilnico po izredno nizki ceni proda D. Lancoš, Wolfova 16 8WWfi Staro skrinjo i« trdega lesa ali furnirano kupim. Ponndbe s ceno na ogl. oddelek Jutra pod »Skrinja«. S5»-lB Pohištvo v najmodernejši izdelavi lz trdega, mehkega tn vezanega lesa vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova 6. tudi na hranilne knjižice Mestne, Ljudske ln Banovinske hranilnice. 851-12 Moderne spalnice i« orehove korenine ter pleskane v najnovejši orehovi imitaciji, in kuhinjske oprave priporoča najceneje Andlovic, Komen-skega ulica SI. 870-12 vau Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Motorno kolo s prikolico, dobro ohranjeno kupim. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 588-10 Kupimo lokomobilo od 70—100 UP, rabljeno ali dobro ohranjeno, t vsemi pritiklinami. — Ponndbe na ogl^ni oddelek »Jutra« pod »Lokomr.bila« 604-10 Motor dofcro ohranjen, t največ 3000 km, kupim. Ponudbe t navedbo znamke, knba-ture in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezhiben«. 716-10 Žensko kolo to šivalni stroj dobro ohranjeno, kupim takoj. Naslov v vaeh poslovalnicah »Jutra«. Avto BMW dvoeedežen, v dobrem stanju, ugodno prodam. Poraba bencina 6 L Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljivo ln ekonomično vodilo«. 839-10 AvtomobH znamke DKW, dvosede-žen, v najboljšem stanju, z enoletnim trlptl-kom za Avstrijo ln Italijo prodam. Vprašanja na naslov »Avto«, pošta Turjak. 840-10 Motorno kolo dobre znamke, novejS model, nekaj faea vofeoo, 960 eem, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 893-10 Opremo za 1 sobico sestoječo U postelje, omara, nočne omarice in drugo, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra* Spalnice imitacija orelKrvlh korenin in kavkaški oreh, poceni r o d s mizarstvo Josip ifatjar. Ooeposvctska e. 13 850-de Majhen avto b malo porabo bencina, kupim. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »10.030« 907-10 Kapital i tfeseda l Otn. davek 2 Ota ta Ufr* afl dajanj* aaalrvs i Dta Najmaajil saesek IT Ota Družabnika z am-^00.000 Din išče« u dobičkanosno podjetje. «30 % čisti zaslužek zajamčen. Ponudbe na Aloma Companj d. z o. t., Ljubljana, pod »Industrija«. 50T7-16 50.000 Dki posojila iščem proti prvomestni vknjižbi na krasno vinogradniško posestvo, vTed-no pol milijona. Obresti in vračilo po dogovora. — Ponndbe na ogla«, oddelek šifro »Jutra« pod naložba«. »Varna (PM6 Poverenlke (ce) traž mu za s v ako mesto u Jugoslaviji. — Poslovi bankarski 1 otplatnl. — Zarada odlična. — Samo pismeno Javiti ae sa markom za odgovor: Depozitnoj banel. Beograd. pošt. fab 437. 268-16 Posredujem denar na hranitne knjižice vseb denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana Gledaliika 10. telefon 88-10 Š5-16 Bančne vL knjižice kupujemo, prodajamo, lom-bardiramo najkulantneje. — Izplačila takoj v gotovini. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6/n, tel. int. 9rU*l. Za odgovor priložiti 3 Din v znamkah. — Gen. zastopstvo za Ljubljano in dravsko banovino »Menjalnica« — Ljubljana, Tjrševa (Dunajska) c. 91. 58-16 Prodam knjižico z vlogo 30.000 Din Celj ske mestne hranilnice za 17.000 Din v gotovini. — Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod značko »Gotovina«. 370-16 12.000 Din vlogo Ljubljanske kredit, banke prodam ta lflfl % vrednosti. na mesečne obroke po 1601» Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. THPt-16 100.000 Din posojila v gotovini »e išče po ugodni obrestni meri z zasiguranjem na prvo mesto neobremenjene hiše v centru Ljubljane, katere vrednost presega posojilo nad 15 krat. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Privatno«. 784-16 Hranilne knjižice podeželskih, okrajnih posojilnic ln tudi drugih zavodov, večje ln manjše zneske kupimo. Ponudbe na poštni predal 150 »Pekar slad«. 791-16 Kompangona za Izredno dobičkanosno novo iznajdbo Iščem — Kje 9e ogleda iznajdba se Izve v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Aparat«. Prednost Imajo stavbena podjetja ln večje banke. 810-16 Kupim knjižice od Mestne, Kmetske ln Ljudtke, majhne vsote do 20.000 po najvišji tržni ceni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kupim«. 773-16 Hranilno knjižico tudi podeželskega zavoda z vlogo do 5000 Din kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačam«. 77V-M Ureditev dolgov potom sodnih tn izvensodnih poravnav, Nasveti v konkursnJh zadevah ln vseb drugih trgovsko-obrtnlh poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje Istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesljonIrana komereijalna pisarna: Lojze Zaic Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. 808-16 Vložne knjižice Kmetske posojilnice IJohlJ. kupim do 300.000 Din. — Hotel Lioyd, Sv. Petra e. št. 7, soba 3. 806-16 Več vtof Mestne hranilnice ljubljanske pe 16 in 90 tisoč Din prodam. — Ponudbe pod šifro »Takojšnje plačilo« aa oglasni oddelek Jutra. 8BM6 Vložilo knjižico Kmetske posojilnice ljublj. prodam tudi na obroke — ali zamenjam za knjižico Mestne, ozir. odkupim do 1UO.OOO Din. Hotel Llojd, Sv. Petra cesta 7, soba lil 804-16 Hranilno knjižico Ljubljanske kredit, banke kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na pošt-ui predal št. lfl, Kranj. 7E-5-16 Kompanjona z 200.000 Din sprejmem. Udeležencu Jamčim najmanj 60.000 Din letnega dohodka. Ponudbe pod »Industrija« na > Aloma Company d. z o. z., Ljubljana. 825-16 Ugodna prilika Za nakup večjega obse. ga zemljišča rabimo knjižice sledečih ljubljansikih denarnih zavodov: Kmetske, Ljudske. Banske ln Mestne hranilnice ter Kmečki hranilni ln posojilni dom. Vzame se vsak znesek ln plača takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ftlfro »Družba 12«. 876-16 Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, z vlogo do !800 Din kupim proti polni vrednosti. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mestna«. 89K-1« Knjižice Mestna LJubljana. 100 tisoč, Kmetska 41.000 8000 ln 2000, LiJudsškA Ljubljana 10.000, Kreditna banka 20 000 prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Triglav«. 885-16 Kupim knjižice vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov. Sporočite zavod, znesek in ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Vsaka vloga«. 886-16 Hranilne knjižice različnih domačih zavodov prodamo — tudi proti mesečnemu odplačevanju. — Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta 6. 934-16 Hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke ln viestne hranilnice LJubljana kupim proti gotovini takoj. — Ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor, pod »Graščina«. 923-16 Hranilne knjižice In državne vrednostne papirje kupujemo ln prodajamo po najugodnejših cenah. — Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor 3 Din znamk. 924-16 Knjižice Mestne hranilnice ljubljanske za 30.000 Din ali poroka proti vknjižbi ln še sigurni garanciji iščem takoj. M. S. Ljubljana, Opekarska 31. 906-16 Družabnike z vlogo od 30.000 do 300 tisoč dinarjev, tudi vložne knjižice. Išče več dobro uvedenih tr govskih ln industrijskih podjetij samo za povečanje. — Vloga se uaigura, sodelovanje bonorlra. Prometna pisarna MartOor, Aleksandrova 30. 16 Kupimo knjižice Mestne hranilniee ta manjši ali večji znesek, proti takojšnjemu plačilu. Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta 6. 933-16 Kupim vlogo Kmetske posojilnic« ljubil, (okrog 100.are*»-na mesta« na ogl. odd, »Jutra«. 798-1» Lokal v palači aa Maaarvkovi c. št. 12 oddamo s 3, februarjem v Daj«m. Inform-v cije med uradnimi uranrf vsuk dan od 8. do H. ure Vzaj '-rana zavarovalnica ▼ Ljubljani. 7B6-1» Večjo gostilno dobro vpeljano, braz dolga. takoj prodam. — p». nudbe na podruž. »JntnMi v Mariboru pod »Gostilna broK. 7*1.18 Vmotoč dobro vpeljan, na prometni točki, takoj oddam. Prodam bufet, dobro vpeljan, na prometni točki Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 858-19 Trgovski loka] odda sa 1 nuvre v svoji palači Aleksandrova cesta — Beethovnova ul. zavarovalnica »Dima v«. Informacije letotam v družbeni pisarni. 834-19 STANDARD SUPER 35 4+2-ELEKTRONKE, 20—2000 MB-TROV, OPTIČNI INDIKATOR, POPOLNA LOČLJIVOST, &-WATTNA KONČNA PENTODA Din 5820.— sa gotovino Din 6000.— na 6 obrokov Din 6250.— na 12 obrokov MIG1MON SUPEIR 20-2000 METROV, MODERNA SKALA Z IMENI POSTAJ, POPOLNA LOČLJIVOST, FIN DINAMIČNI ZVOČNIK, 9-WATTNA KONČNA PENTODA Din 4230.— za gotovino Din 4360.— na 6 mesecev Din 4500.— na 12 mesecev ZAHTEVAJTE PREDVAJANJA OD »RADIO* f reg. s. s •. m. ▼ LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 7 >JUTROc £t. Dva lokala d-n; eveak a sa- fjcco na Seieuourgovo U..00 odda »Venus« na-gy.au poAt«. 862-19 Trgovski lokal M Napoleonovem trgu. sil adiA4« aH delavnico, jv.toono »tono anje — »v .:«irado - takoj po c.jni xMJai Poizvedb« p- aitelcl B m.-ka 2. 848-19 6f«a» i Oia. davek I Oia ta tifro ali dajanj« aaslova S Oio SalBiaoiiJ toesek 17 Oio Gostilno pri Mraku na Minuta i cesti itev. 5 oJJam za t leto t najem 0 c=iu. ki um u to po- 1 .«, nudi najvišjo najem--.Lo, »prejme pogoj« io kavcijo i» 3 mesece v toUivini. pismene ponadbe lo SI- januarja 1903 OaalOV P.OIK3D Ivan. T. uN aaa. Poljanska eetta ia vm« 6:i-iT Pekarno Txa:n*n> takoj ali potneje v ua.em. Naslov poštno 1« ječe. Kamnik T3&-17 Trgovino na deželi dnbro id""-o, v biilini Mi-r. &ora »vidam v aa;«m t 1. aprilom 19-Vv Reflek trnti saj se javijo pod »: -»fočcost« as podružnico •Jntra« v Maribora. OO-U Gostilno j bro idoio. na pronei-o a kraja viamem v »i jem Cenjene ponudbe ca 'ar odi»lek »Jutra« r>o>? r.a os'. ~dd;4ek Jutra« - Ljubljani pod r.tra •Pegama« 833-IT Posestvo ▼ itmeri .cfe oralov, ta okrozeno, ajiva, travniki, rLno^radi, sadoaoaaiki in gotd, l lepimi stanovanj etimi m gospodarskimi po alopji, i vinitarijami, * bogatim inventarjem, tivi ao itd., 10 km oddaljeno od Maribora prodam po ugodni ceni. Posestvo »e tudi lahko raideli aa tri ali vei delov. Informacije daje advokat dr. Leo Go zani, Maribor, Go«poska ulica JS. MO-3) Posestvo obstoječe ii reaovirane hI-i«, hleva ia kozolca, t vodovodom, vrtom in njivami pri hiši. prodam za 18.000 Din. R a h n e. Pod pora S. Dol pri Ljubljani. 723-20 Poslopje primerno u ureditev »ta novanja ali indastr. obrat, s tekočo vodo. prodam v mesta. 5 minut od telet niče. Ponudb? na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kamnik«. 7T-30 Manjše posestvo in posamezne parcele prodam. Poiive se v trgovini Ivaa Sajovic. Is. Pirniče-Medvode. 7'Jl-3C' Hiio nvv aH dvo«tiBovan*!ko ali maihno parcelo V si*ki kapia. Ponadbe t atanfnim orisom ia c»ao na oc'a». oddelek »Jntra« pod šifro »SUka«. 7.^8-30 Novo hiso i J »ob^mi. kuhinjo, kletjo ii vrtom ra 7".'T111 Din pro-ia Antonija Ivaa Sko {•r, Celjcr-ZavMES St. 6-V Vile. hiše, parcele ter poaestva prodaja in P.eaiitetna pisarna v Lj«b!;ani, Wc.lfova al. 1 8SJ-* Emvlružmsko hi?ico z rrton. v oi_-aju B«- JT.gra^a aH S'-iSe kupim P^nuibe i apliorrf h:4e prosim na o§!. ci »HlSl^a«. S45-.« Kmetijo pri Mariboru prodam, ali zamenjam ia hišo v Avstriji. Pojasnila da;« Leitgeb. F.1m*>aeb pn Vo;Wberg pri Gradcu. 74*. -35 Trtrovska ht«!5 dO 807.000, rila do 250 000 ve; manJS-h stanovan)-si:h hiS aH vU kup'Jn. V n*'«® se lSCe »ei jlh ln r.anjiih popest^v. Naprodaj vei goef.ln ln Prometna P'--sarr.a. Maribor, A!eki«ii-drova 31» 928-20 Hiia t ro«r>od»rskiBi poelopjem. Md-rno»rikom in ! orali :»ai!je aarrodaj. Je?»aca st. to. blizu ro*taje Ra5? -eda t 01» 1avek ? 0»e t t ft> ali jataa^ sa lova Di» S'1'i^'nii' 17 Oio Mlin naprodaj » tednnrijskem mestu. --■cnudbe aa oglaa oddelek -Jat-a« iifro »Mlin« Sre^i Maribora Mlitiaka 8~< prodam renovi ra-H' ail« t lokalom in i •'»aovanjl Potrebne tto van. fr r^tovtne. lrn*<- u« injiiie* S5506-3 >te««aa Oio davek 2 Oia. iifro aH dajanje aaslova ^ Dia Na'man|»> saeaek 17 Oia Za 400 Din mesečno I oddam opremi 'eno sobo. elektriko, pranjem perila, a hrano aH brez I aH ? prlpr?»tf.m so rodom ali gospodičnama. Soltili, Kar lovska 23 777-23 Lepe parcele •o!n»ne v Koleriji Oer b;^eva «!ira' is Linhartovi eesti sa prodaj Pojasnila daje Rarol Jarman optik freieabu-r^a a!ica. kch-SP Irvrstna naložba denarja v tTgrvsko hišo t j trgovino, na zelo pr»-r.etai tik Ljubljana se t aakupoa hi^e. sal^re i« inreiiUrja. Pla-CTnl poeoji asodnL — Everrt. odiam trjovino tn-d: v aajem. Informarije v fxr!a«reic oddelka »Jntra« »'j pa p^aalbe pod šifre »T-k mesta« aa oglas, od-delek »Jutra«. tt-SP Reaiitetna p>sama ADAMIČ MBTN LfuMJana Votajaiova 4 j proda' BISO. n voeldano, »tiri i*.-isoona stanovan 'v i '=tal doooe 30.000 dl- i narjer Csn« 230.000. j pv.ov.es len .'lil ce. ^"SO noTOzld&no. — ; •.r*ranovan'sfco. do- ; 306 18 000 Er.n letno. C in* 225 000 Din — I ^.'ubljana .130 novozid&no. dvo- j stanovanjsko. — c«na i 105 000 D:n. Zgornja Slika HISO norozicaBO, dvo- s anovar.;sko — cema ; 10 "OO D.n Hipoteke "OC Ollnc* PARCELA tik banske up ave ra vilo. razne 1 ure parcele. aiSe, posestva oo ugodrs'.h cenah ta plačilnih 20 Manjše posestvo • »« manj I orali arondi 'an»ra «v»ta lo dosti pro- ftorro bot'«o hi!o v bil ?:il Lhtbljane kap'm pro ti r •■vrini — Ponudbe t o*na*bo Ipje In cene pod li'ro dom« aa o?;a«nl Mdelek »Jatra«. fK-fr s trcovlno rk fa-ne cerkve na Do- lent.*k«m prooam fUl ramenjam ? »r.odruiin-«ko ntSo 7 oko lc: Ljub Jane Popravno /a obrtni ka npoliciencs Po'iv«-c a pr" Pe*ov tka orl ■^»'a^^lct -20 Sobe iš i e U »ara «av«k i Dia u (Uri; ab laiani» sasiev* I 04» NaisiaaU' 1? 0*a Mirno, ndobno sobo ■ posebnim vhodom in po možnoeti s hrano. iš'em. Ponudbe aa ogias. oddelek »Jutra« ood šiire »Febr.« Za drugošolca !V»m stanovanje t v a o oatrbo. Ponudbe a e*no aa o^lai. oddel»V »Jatrs« pod »ifr« »V biilini klasične mmcazija«. a Opremljeno sobo toplo bi miru«, i »oupo-rai>o kopalnic« ia aeparat-niin vhodom, H'em. Po sfldb« na ogiasai oddelek »Ji:tra« pod »Center mesta«. 557-23 a Opremljeno sobo z ia;trko». iiien. Ponadbe na eslaani odde!fk »Jntra« pod taaJko »Me-blovaaa«. »19-»a »l/l I (. i na^»'st»a — ■ , ■» a« t, » ve»IVIw IroH "•K H> rrSo*n pf t pravna •• . <■ t »(i tvjovra 1" s'--»n!V» n?odi»o s»rro.1a' ^'a.rita da'e Mi^o T^ '»r. hran. tajnik. Br»«r». UP' ' 1 3es*4a 1 0 aH «a)aaj» aaalova •> Dia Na1!*-aoitf n dw Novoporočenca iffeta komfortno dvoaobno staaovanje — najraje aa Mrju. ponudbe aa ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro •Točna-miraa«. čM-S.i* Dvosob. stanovanie ali sobo in kabinet t kopalnico, iifeta za W! dve mirni osebi, v sredini mesta. Pritličja likijnieco Ponudbe aa ogia*. oddelek »Jutra« pod »^taien ia to-?eo plačnik«. 7«^ja Enosob. stanovanje s pritiklinami, i.»?em. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iiir« »ftiho stanovanje«. TO-St/a Enosob. stanovanje ra i o»»b> ii?pin-be na ogl. oddelek pod Šifro »141.no?s. 910-91'* •iiiVii;^ 1 Oia davek I Oio '» iifro m dajanje aaslova t Dia *a>Ka«ii* taeaet •7 Oia Dvosob. stanovanje »o.nC&o a Eopaimeo Ln uporabe rrta nasproti ban=ke uprave oddam Pjcudoe na ogl. oade-lefc »Jutra« pod »L«t?o« 433-21 SUrisob. stanovanje Komfortno a knpolnioo t originalno kmttako sobo v bLi m nove tol« TyrSeva cesta, poeebno ugodno za zdravnika, oddam takoj Lsto tam oddam separlrano sobo. Ponudbe &a ogl. oddelek »Jutra« pod >Tyr6eva« _434-21 Dvosob. stanovanie podpritlifao — oddam v Ljubljani, Detel o va al. 4 (deano ii Linhartov« uliee) flftl?! Enosob. stanovanie i vrtom oddam v Zeleni jami. Ljubljanska ulica 57 Vpraiati hišnika. «0-31 2 stanovan?? dvo«obno ia veliko trisobno • kopalnico, oddam t majem C»-ta v Rotno do lino 10. ©O-* Enosob. stanovanje leoo. oddam v vili »Liaia« ob konca MiMčeve ceste. 8:5-31 Dvosob. stanovanje ta februar orit'.kUne tftVoJ MJam ▼ osi. odd »J*Ttra« K7-21 a komlortom oddam • 1. februarjem t novi hlAl. Vodnikova 17. Slika. Najemnina 400 Din. «3.21 Samsko stanovanje leipo, oddam • 1. bruarjetn ▼ sredini mosta Polzv« se pri administraciji palače »Dana v«. 826-21 Pritlično stanovanje z lokalom aa Dunajski cesti poleg je«harne Produkta oddam. Pojaazila daje Fi^ar, Voš-njakov* nlica 4. 8EM-31 VeHko sobo ta maihno ktrfrinjo oddam atarejši eaebi. Naslov t v*eb poalovalnicab •Jntra«. 804-21 Stanovanje S—6«obno, t vaemi pritiklinami. ta ma:ski termie — Na:emrina nizka proti plaMla eneea leta naprej. Vzamem tn-ii vloge ljubil, tavodov. Ponndb« na oei. oddolek »J»tr»« pod Iifro »Februar '&V-. Sobo odda a*s*da t Oia. davek 7 Dia u šifro ali dajaait aaslova 1 Dia Naimanjil iaes«k 17 Ois Prazno sobo lepo. prostorno ia svetlo a parketom ia elektriko oddam. — Naalov v v»«h poslovalnicah »Jntra«. 749-28 Sobo opr»mi >e«o ali praino. • štedilnikom ali bret, « po-»ebnim vhodom in elek triko od lam na Vifn 14R — ob eesti na Brdo. Oprerrl;eno sobo takoj od lam. — Ljubljana 'Šiška'. Lepodvorsk« V- 770-?? Sobico stroco srrarirano. ra Ta boru oddam ta 1^0 Din Naslov v vseh poelovalni eai »Jntra«. 1W1B Opremljeno sobo • poMbcun vhodom in 2 posteljama oddana. Naslov v vneh poslovain. »Jutra« 7cl2-33 Sostanovalko »prejmem. Naalov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 786-» Sobo ▼ L nadstropja, ta pisar ao takoj poceni odda dro-gerija Hermet, Miklošičeva cesta 30. 831-25 Prazno sobico s 2 okni na cesto in ao-uporabo kopalnic« takoj oddam na Erjavčevi oeati št. 4a ft. S. 819-38 Lepo sobo stroso separirano. takoj odda Kuitrin v Nunski nI. It. S. ao6-3£ Separirano sobo v sredini mesta oddam takoj g-iapodn. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 812-33 Sobo z balkonom lepo in »olnfno, s soupo rabo kopalnice oddam na Taboru, Miistrova nI. Iftl Solidnemu 'talnemu gns[todu oddam kabinet s koralr.ico. Po nudbe na oglasni od lekk »Jutra« pod »Lepa « Ha«. SS7-55 Sobo lepo opremljeno, v »tro-g>;m centru mesta oddam samo boljšemu sospoda. Naslov v vseh poslovalni .-ah »Jutra«. 9M-3S Pra7no soho lepa. svetlo, z malo pred-eooo ln po ebn:m vto-d.m oddam tak j.. In Isto tam sprejmem 2 d»«aka ?li diiakfnf aa stanovan'e m lahko všO ofekrbe po ugoon: cen: Gospoevetska 12. IL nadstropje. 8T3--3 Kabinet v »redici mesta oddam. — Naaiov v vsea poslovalnicah »Jr.tra«. Sobico s posebnim vbo :om, parketom in elektriko poceni oddam mirni stalni urad-aici. Naslov v vseh po slovalnicab »Jutra«. 3S70S Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od-dam po zmerni ceni 1 ali 2 osebama na M i r j n — Marmontova ul. iS Zvoniti dvakrat) 881-28 VeGko zračno sobo z 2 posteljama, kjer se lahko kuha. poceni oddam v Mali dolna-ski ulici 3. 81T-33 Lepo sobo opremljeno — a posebnim vhodom oddam na Starem trgu lil/H. 830-23 Dve prazni sobi event. kuhinjo, pripravno tudi za. poslovni lokal. oddam v I. nadstropju. Ponudbe na ogl. odd Jutra« pod »Poleg posteč. 8 9 2o Lepo sobo oddam solidnemu goapodn v biilini Siamiia. poseben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. aoe-ir Separirano sobo soln'no ia mimo oddam na Mirjn. VerstovJkova 26 901-.6 Sobico mirno ln gorko, i vso hrano oddam takoj nasproti univerze. Naslov v vaefc poslovalnicah »Jatra«. 88P-2E Sostanovalca t vso dobro ©«krbo aR bret apr^jmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. »29-25 Opremljeno sobo v Dukifevem blokn oddam ta »0 Din. Naslov t vteh poslovalnicah »Jutm«. Sostanovalca «we;mera tako} ▼ Spodnji 5iški, Verovškova al. £'.'11 9.VB Sobo separatno, t vhodom h ?topni«?v oddam na Po-1'anski cesti 13/H desrvo. Ogledati v ponedeljek in torek m»d 1. ia i. uro. VTJP JJ L nsdi t Oia davek 2 Ol« • *fr* ib aaiaaj« s a »♦<>•» • Ma Saiaaaii' «——* » Ort Piske na podruiaieo »Jntra« v Maribor« pod mačko »č»-rusa«. 4-U1-3Š Katera aanoatojna gospa, oziroma gospodična bi financiral« mlajšega gospoda, da te ftp'polni v trgovski izobrazbi. Cenjene dopise aa podružnico »Jatra« v Ma rihoru pod iifro »Popolna diskrecija«. S2!» 34 Tovarniški uradnik simpatičen, teli dopisovati s simpatično gospodično. — Dopise proai na podruinl-c« »Jutra« v Celju r>od »Sreča«. 25 let star gospod trgovaao naooratoo, a Dia 1,000.000 vrednim poao«V vom, teli apoznati naobra-leno gospodično, staro od '.8-26 let. t večjim premoženjem. Ponudb« t sliko na' ogl. oddelek Jutra pod »Tajnost tajamčena«. 596-36 Mlad, šolidan, in-teligentan gospod teli si spoznati mlajSom aamostalnom gospodi čnom bolje porodice. Evetualna ienidba. R^sne dopis« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost«. 734-55 Zenitve — poroke posredujemo najdiskretnej« in najsolidneje. Prospekt« in navodila ratpoSiljamo proti predplačila tO Din v poštnih inamkah. »F1D&S« Zagreb. Tkalčičeva nI. 4. 714-26 Pošteno dekle s so.ono Din, teli »poznati var*npja mota v stilni slnfbi. srednjih !»t. bliža Novega n-esta. Resre po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« P'vi »leritev« 7M-35 Gospod;čna sre.iniih let. s 50.™ Din. bi poročila 3'—1-5 let »ta-re^a d-Javneci uradnika. ^Vin-dbe na «5pa#. od del« »Jatra« pod Šifro 7t» * Osamljena starejša dobra gosrodin:* t gotovino, teli resneea •nan:a s 55-« le* st*rim »n«nodom v drt. — «M uooko:encem. Potv"® ni •>?'a«. o-^detek »Jntra« r^o^ »Miren dom«. 79>1-aB Državni nradnT< H 5" star let. se teli takoj poročiti. Samo resr.e ponudbe s polnim našlo vom in pot-ebnimi podat ki na ojiasni oofolek .Jntra« pod »Zvest »ova-riš«. 73J-35 Seseda 1 Din. davek i Din ca šlf-e ali daiaai« aaslova 5 Oin S'»'n»anUt «ne«»k 17 0*8 Papige krotke, raznobarvna — in kanarčke čistokrvne harcarje, flaht-ne vrvivee. izvrstne pevce, bele. rumene in Seka->te pro^a Ko», Nunska 3. 710-27 Izginila ie pslca airedaiterier, 5 Oia Sa:iraajii X) Din. Nabavna cena 1JW Din. Tušek, Jurčko-va pot 55. 831-ST Harmonika dobro ohranjena, dlatooi! na, navadna, Mjrivrftna. trikrat uglajena, poceni oaproda, v Maribora, Mejna ulica 5. rit: S Klavirji plaokd Kupujte na obroke od Dia 400«— prv« »vetov, fabrikate B6-seadorfer, Etein»ar. F3r-ster, Petrof. HOltf, Stingi original, ki so nesporno najboljši! Lahka precizna mehanika. Prodaja jih i»-ključno le »odni izvedenec in bivU učitelj GL Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova eesta 7 (vogal Beethovnove uliee). 1406 Kratek klavir 'Stutzflflgell, rabljen, proizvod Stingl, proda Karol Florjančii t Celju Dragocen harmonij za: ljubitelje ametnin. na prodaj v Mariboru Krekova 14'HI. Harmonij dobro ohranjen, majbna kuhinj»ka kr»ienca in poster a naprodaj na TjrUvi cesti 131. 732-6 Klavir dobro ohranjen, naprodaj na Miklošičevi ce«ti VI levo. _8TT-26 Pianino dobro ohranjen poceni na prodaj. - Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 748-3* Dražbe Be«eda 1 Dia. davek 2 Din ta Silr« ali dajanje naslova 5 Din Na'manjji znesek 17 Din. Kupci se opozarjajo da bo dne 24. Januarja 1j3o pri soui^u na or-du pri Lukovici d.-aioa ob 9. uri h.4e z gospo-darsk m poa.opjem m vrtom. Hlia Je pr:mema za obrt ali trgovino. Trgovina je olia v h-Ai z« 20 let. Kraj Moravče. 906-3: Elektromotor Siaaans SckackerV vrtilni lok !» V^ M Ka. proda Ivaa B s t i 11, Ljubljana — poštni predal št. 161. 673-29 Stružnico leseno ali telezno. kupim. Ponndbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« l>od tnačko »Dobra strut-nlca«. 838-1S Šivalni stroj dobro ohranjen, prodam po nitki ceni. Aleievčeva 2 IL nadstr. 8T-29 UL ete^ena i Oin. javek t Oin «taro (lato in »rebro k a p n J e rafinerija dragih kovin f Ljubljani. Ilirska ulica »tev 36 - vhod iz Vidovdanske ceat« (pri go stilni Motina). 7C Vsakovrstno zlato kapn'e po najvišjih cenah CERNE - ju veli r LJubljana, Wolfova nlica J Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih dnev nib cen*1- MariV-rska afi nerija zlata — Maribor Orožnova ulica štev R. sao^e Razno Parne pekovske peči in stroje postavlja »Tehna«, LJubljana, Mestni trg 25- Zastopnike sprejme t v a e h krajih. ! _KW7 Kupite — prodajte vsakovrstne še dobro ohranjene predmet«, ka-ter.h več ne rab.te, pri »Promet«. N eprotl kri-i t.-vn^ke cerkve. ___ 835-37 Vsakemu brezplačno se pošlje od ministrstva nar. zdravja pod Sp. br. 611 od 21. IV. 1933 registrirana poučna knjižica St. 14 o zdravljenju vseh vrst i ran. hrast. liSajev. čirov in ostalih kožnih bolezni s pomočjo preizkušenega zdravila »Fitonin«. Pižite karto na »Fiton«, dr. s. o. j. Zagreb 1-78. 9524 Javna sodna dražba v konkureo »Jngolport« se nadaljnje od 15. januarja 1935 naprej dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. ure. Prodaja se vrši v Ljubljani v trgovini na Miklošičevi c. 34 v naslednjem vrstnem redu Gramofonske plošče — velika izbira; OrjaSM gramofoni na električni pogon z dinamičnim zvočnikom za koncertne in društvene dvorane, restavracije, kavarne i. t. d in nekaj manjših gramofonov; Zvočniki dinamični in gramofonski deli; Radio-aparati in radio-potrebščine; Trgovski inventar, praktičen za vsako trgovino, se prodajajo tudi posamezni komadi. NAZNANILO! Cenj. občinstvu in dosedanjim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se preselil u Ljubljane VTL, Celovška cesta štev. 44 v LJubljano, Gosposvetska cesta štev. 10 (nasproti evangelske cerkve) Zahvaljujem se vsem svojim dosedanjim cenjenim odjemalcem za izkazano zaupanje in vljudno vabim, da me posetijo v novih prostorih, kjer bodo prepričani o solidni in točni postrežbi. Za obilen obisk odjemalcev se najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem MARTIN MAHKOTA strojno pletilstvo Javna zahvala« Moj nenadoma preminuli mož Josip Je bil zavarovan za primer smrti pri naši domači VZAJEMNI ZAVAROVALNICI Čeprav je zavarovanje trajalo komaj nekaj mesecev in Je tudi zaradi okolnosti. v katerih je smrt nastopila, bilo sporno, če je zavarovalnica sploh dolžna kaj izplačati, mi je Vzajemna zavarovalnica nad vse kulantno izplačala celo zavarovano vsoto v gotovini. , Vzajemni zavarovalnici sem zato dolžna javno zahvalo. Nikdar ne bom pozabila kulantnosti in naklonjenosti, ki sera Jo bila ob tragičnem dogodku deležna s strani Vzajemne zavarovalnice. LJubljana, dne 9. januarja 1935 KORDIŠ G IT A. ZAHVALA 8«*eda l Oia. davek I Dia u.oc v Ljubi »nt. | st ogo soudec -:mpat Jen oop nomi zdrav želi po o lit! dobro sit Iran gospod' in o s de ž-^le. Ponfdbe spro'err. in dale informacije >R-»cr- Z^-eb. poi-a 3 najdl-kretnejc. 797-25 i v- •• , . i t v r ■-. . J* ■ :i>> ■ v ; rr < ' ' carinski posrednik T soboto, dne 12. t. m. ob 14.30 uri v Beogradu po dolgotrajni raukepobri bolezni, previden s tolažili sv. vere, bogu vdano pre-minuL Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrsfl v ponedeljek, dne 14. Januarja ob 14. url na pokopališče v Beogradu. Beograd - Maribor, dne 13. Januarja 1935. Globoko žalujoča soproga Danica in hčerka Ljubica JUtmU« llnajrei 109 Upornica ttomao Jozana sc ni ganila. Rekla je le< »Ne dovolim ... Pojasnila vam niaem dolžna ... .Nobene pravice nimate do Claudea ... Pustite me, pustite naju pri miru!.. .< »Odpustili ete mi ... Obljubili ste mi.. .< >Ne spominjajte me tega!... Bila sem blazna!... fc>ama nieetn vedela, v kaj sem se zavezala... Oh, zdaj sem popolnoma ozdravljena! Zdaj ni v meni več mehkega čuvBtva do vas!... Osvobodila sem se vas ... Kaj išce-te tu? ... Idite ... Brez jeze, brez sovraštva vam pravim... Med nama je vse končano... popolnoma.. .< >Med nama — dobro!... A Claude!... Zakonite pravice nimam do njega... tudi nravstvene ne, vse kar je res... A moj sin je vendarle . Oh, če bi ' edeli!... 2* nekaj mesecev sem toliko mislil nanj... Nikoli, nikoli ne bom imel drugega otroka, Jozana!... Ia nehote me je obšla najprej radovednost, nato pa vroča žalja, videti tega otroka... To se vam zdi čudno? Smešen sem v vaših očeh ?... Ne verjamete mi ?< >Pač, verjamem vam!... Zakaj bi se mi lagali?... A prepozno je... Opustite vsako upanje... Oba sva imela vsak svoj delež gorja... Zdaj sva bot... Ne sovražim vas... Nič hudega vam na želim. Želim vam celo, da bi postali srečni... Samo nečesa se morate zavedati: tujca sva, neznanca drug drugemu... Moj Bog, »H ne čutite, da sem postala druga? Gledam vas, poslušam vas in vm več ne spoznam ... Idite! Tega mora biti konec... Ljudje prihajajo. Prosim vas .. .< >Prav!< je zajecljal Maurice. »Odhajam, z veliko žalostjo v srcu... in ne razumom ... Nikoli vač se ne bova videla, Jozana...« Odprl je vrata ... »Ostanite zdravi.« Vrata so se zaprla. Jozana je sedla ob Claudeovo posteljo ... Živčen trepet je stresal njeno telo; tla 30 se ji zibala pod nogami... >No8l...« je mislila. >No81... Oe bi bil mM tega Oorefca pri menil... In ko bo zvedel... zakaj zvedeti mora... aama mu povem ... Oh, naj me raaume, naj čuti, da mi ne pomeni oni ničesar več, r ičesar več...« In glasno je ponovila: »Ničesar... ničesar!.. .< Mislila je na tistega Maurica, ki ga je bila danes videla in ki je bil toli različen od slike v njenem spominu... Ali je bil mož, ki se ji je zdel pravkar še tako tuj in daljnji, res ljubi njenih mladih let in oče njenega Claudea?... Ne, ni ga sovražila... Ničesar ni čutila zanj. Bilo ji je, kakor da ga ni na svetu... Vzela je sinkovo roko, ki je ležala na odeji, in jo rahlo, rahlo poljubila... »Gospa,c je rekla Tourette, »doktor Bfanchet prihaja... ia spodaj stoji voz — gospod Delysle je r njem in še dva zdravnika .. .< Med pripravami za operacijo, med operacijo s4mo in vso naslednjo uro je mislila Jozana samo na sina Njo in NoSla so bili izgnali v salon. Toliko da sta izpregovorila drug z drugim nekaj besed... Ko je bila operacija končana in so zdravniki odšli in je sedela pri Claudeu bolniška strežnica in bedela nad njegovim spanjem in je bilo v malem stanovanju mahoma spet vse po starem, Jozana pa rešena svojega materinskega straha in skrbi — tedaj je spet postala ljubeča žena... Studenec radosti v njeni duši j« spet privrel na dan... Nič več se ni bala razgovora, ti je moral No51a mučno vznemiriti... Ker sta bila zgradila svojo ljubezen na neomajni podlagi zaupanja in odkritosrčnosti, sta morala biti vsak trenutek pripravljena, da drug drugemu vse povesta in drug drugega v vsem razumeta. Med njima ni bilo treba priprav in opreznih ovinkov ... In tako je Jozana krepko prijela No51a sa roke ter mu kratko in jasno povedala, da je bil Maurioe pri njej in kaj je hotel. Med tem, ko je govorila, so se zrcalila na njegovem obrazu najrazličnejša, na j protislovnega čuvstva: nemir, nestrpnost, radost, ki se spričo nepričakovane, dolgo zaželene sreče ni upala na beli dan... >ln to je vse?< je vprašal. »To je vse.« »Odšel je, ne da bi te bil razumel... ln ta, Jozana, ali nisi čutiila na dnu srca nekoliko sočutja... nekakšne rahle otožno-sti?...< »Ne... ničesar ne... V tem trenutku se mi zdi, kakor da bi ti pripovedovala o nekem drugem možu ki o neki drugi ženski... Zgodbo, ki sem jo slišala sam Bog si ga vedi, kdaj... In ta mož ni on, in ta ženska nisem jaz... Jezna nisem bila, samo mučno mi jo bilo, in tako nenavadno, tako neverjetno se mi je zdelo, da stoji ta človek pred menoj!... < Solnce je pilo iskreče se kapljice na šipah. Tanka zavesa, ki jo je presevala solnčna svetloba, je razvjal živo sinjino in svežo zelen svoje pravljične cvetane. Cestna železnica je ropotala mimo, in biserovinasti srčki mesečnih vijolic so se o6ipali okoli rumene vaze... Ta šum, te reči na okrog, ta jasna svetloba, odprta knjiga na mizi, V6e to je zbujalo v Noelovem duhu na pol pozabljene slike.., Videl je somračno uro v prvi pomladi, videl gibe Jozanine roke, ko je zadrgavaal zaveso ali si držala kipec pred oči... Vidal je samega sebe, kako je obračal v rokah knjigo v višnjevi safijanaeti vezbi... Tisti dan je njegovo prijateljstvo, ki ni bilo več daleč od ljubezni, prvikrat pomislilo na minulost. Od tistega dne — kak neusmiljen, nepretrgan boj! In danes, po poslednjem spopadu, je bila mhrolost samo še prah ki pepel. Kakor takrat v Cernavu, na vrtu, je vzel No€l prfjateljičfmo ljubljeno glavo med dlani. Vroče je poljubil lepo, pametno čelo, za katerim so se porajale misli, enake njegovim mislim; zveste oči, ki so se na njihovem dnu zrcalile njegove oči, ustnice, ki so bile njegovim ustnicam tako vdano na voljo in ki je vedel o njih, da ee mu ne bodo nikoli lagale... Hotel je govoriti, hotel je z eno samo besedo izraziti vse svoje zaupanje, vso svojo nežnost in vso gorečo ljubezen — pa ni našel druge kakor to, ki jo je zašepotad: »Moja ljubljena... moja žena!...< Ljubezen je bila zmagala. Ljubezen, ki ni nikoK ornaborala. nikoli izgubila poguma — ljubezen, močna kakor življenje. KONEC GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET—VINO Črnino Iz Fruške gore. T sodOdh od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARENKOV Sremaki Karlovci, Fruška gora. Samo ML 5012, kovlnasta Anker-reraontotr, lep« ohišje, pravi švicarski stroj Dtn 36._. et. 5013, ista s radio svetlobnim kazalnikom ta kazalci . . Din 45._ •C 5030, zelo fina, posebno tanka Anker-»emontoir, chronometer AXO, točno ldoča, •legantna. ohišje lz krom-nikla Din 135._ H. SUTTNER Ljubljana 5 tantua protokolirana tovarna ur v ftvtaL Cenik zastonj In poštnine prosto. Kdor je malokrven, bled ta »labega idr»vja, naj uporablja 1»)- novejio idravilao jpecijaliteto, ki te imenuj« »FERBODO VIM< — Zanesljivo sredstvo in ie!o dobro fdravilo poleg kinioa ta vse one. ki stana j njo po nezdravih, močvirnih krajih, kjer trpi mlado in staro na malariji in dni-jna infekcijtkih boloinih. — »FERRODOV1.M-. dela izreden »petit (dobro voljo io jedi) in kaj aajlo posveži osebo, kt Ji je kaka bfv leien namSila idravje. Za dober uspeh ta-dostnjejo dve do tri steklenic« »F E R R O-DOVIKi Bogdanoriea, ki jih razpošilja po poŠti mr. ph- A. Mrknši^, lastnik lekarne Bogdancrvil r Mostarju. — Cena 1 steklenioi 49 Din fraak« poštnina. Izbira t?. v lekarnah OgL mc- ped 9BR 9T0P& KOR KAKO DIVNO BELE IMATE? ZOBE Pnpri«a]te m —mi, s Uko popolnostjo CM KOL Y NOS tiet rijaj. Samo aa poaksa ki vnete k starta nemaostv eohn Znanost ne poena aot> enega dragega M dal taka mglo temnim te Mm ta • mm Ii Jim de- belino la te ■jaj ie ket KOLY NOS. daaec KOLVNOS KOLYNOS pasta za zoee Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs< motorji od Din 5000 naprej pri »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovika oeata it. 4 Ceniki franko! Ceniki franko! „21 MA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) Zimo za žimnlce (madrace) najboljše kvalitete, in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdkl FRANC JE S E, tovarna žime, Stražišče pri Vzorci franko! Ustanovljeno 1788. Cene nizke! TREPALNICE — OBRVI dobe bnjao rast • pomot jo preparata »AZIJSKI SOK« Obrvi postanejo goste, trepalnice dolge in svilene. Tfin 40.—. »WIHRA« ima iste lastnosti, obenem pa jih potemni. Dia 50.—. »BLISKI SJAJ« daje o«em ognjevitost, rvežost in polnost iirata pa »MAJtAMT« Zajamčeno neškodljivol Din 50.—. Za rast las ia proti prhljaju je nenadkriljiv »BALZAM«. Din 35.— Orig. 9CHRODBB-SCHENKE razpošilja »Omnia«, oddelek 1/7, Zagreb, Gaodalideva *L »L PoStnina pri plačila v naprej Din 7.—, pri povtetjo pa M dinarjev. zahtevajte brezplačen ilustriran cenik! Kupimo vagonske pošiljke Ia STROJNO LITINO C I v komadih, M se daje lahko rasbtti, po 90 par aa kg. ta moški to ženske jemljejo » zdravljenje seksualni« slabosti nerazpoloženja, motnje J r^Tn^osIi* neM- k =h najnovwsi izde-fS^J^ve hormonske Cvi - HA - GE4< I moške (rjave), xa ženske (roza). ____ ^STSL lekarnah. glavni depot- lAharnar mr. pharm. B SS kem. p Srfj »Visvit«, Za«reb 6 Jut. Varšavska nlica 11. Cene pisarn za moške (rjave) I« za ženske (roza) so iste. in 251 svotiica 30 komad. -- »oe.prt. i« Odobreno KOMERČNO LITINO po 60 par m kg, vas franko vagon Ljabljaaa STROJNE TOVARNE IN LIVARNE a a LJUBLJANA ZAHVALA. Ob izgubi nade dobre, nepozabne soprog« ta mice, gospe šeber roj, Cvek HIŠNE POSESTNICE nam je dofilo toliko dokazov sožalja, vencev ta cvetja, da nam je nemogoče se zahvaliti vsakemu posebej. Zato izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni zboru »Glasbene Matice« za v srce segajoče petje, g. dr. Kačarju za skrbno nego za časa njene bolezni, veleč. g. župniku Barletu za tolažilni obisk in uradništvu »Vzajemne zavarovalnice« za udeležbo, kakor tudi vsem drugim, ki so jo kljub neugodnemu vremenu v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 16. januarja 1935 ob >/£ 8. zjutraj v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. V Ljubljani, dne 13. januarja 1935 VATO v tablah la aa odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 29 Velika inventurna proda]a! Rasne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljniki itd. — po Izredno nizkih eenah. SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA!! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg Prodano ca 2.500 kg ROBNIH ODREZKOV barvanega bombažnega blaga za obleke v Urini 10 do 15 cm ter dolžini od 70 do 140 cm samo v večjih množinah. Hrfbernik & Contp. Ljubljana, poštni predal 357. d. s » o. z flEINEtttfROUKi ZA..TMOC6LA5M I lAMORitioL toLcN\ Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje brezplačno gl. zastopnik za JugosL "Hie Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17. PERJE l Je, farje, gosje, iaCja i ■ strojen ta fehaM. ae poUlJajo aa ia franka. Dobavlja n v L Vajda, Cakovec 89, M, >. 4 CEKR PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTETVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! Globoko žalujoči PRSNE BOLEZNL KAŠELJ, HRIPAVOST m navadno posledic« p ehlada. v tem slučaju takoj drgnit« pral vrat tn tilnik s BU8KD4 oblizem la takoj se bost« prepričali. da M m bolesea razvijala dalje Ravno tako postopaJt« s svojimi otroci Po lova, po kakj vožnji b voaom aU avtom ali po kakem plesu sil športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnite ta mesta s rnsktm obutem ln m tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obUt Je te dolgo snan kot odlično sredstvo proti revmatls-mu. bolečinah ▼ kosteh glavobola, tshlasn ta protlnu. Dobiva se v lekarnah tn drogerijah Po poitl stane: I Škatlica 33 dinarjev. 2 Škatlici 55 dl narjev 4 »katllee 100 Din. Kraljevsko dvorna Bogo jevf6a. Skoplje. Odobr «d M. S. P. tn H. br. 30112 z. a. [GLASBIL^ iSjhriBuSen ppiznona cSo odo ^ r______qto_ NAJPOPOLNEJŠA in cenejša KRALJEVNI DVOftNI DOBAVTT&1J NAJVEČ3A DOHAC~ BAZPOSILJALNA TVROKA F. SSHKEiD^ IZDELOVANJE- tiLAiSIL IM GLAiitM -i pritgkun ZAGREB .llikclitcva^.lO/c Violine_od Din ^Itttcnzsop Kitare_• -148.- Mandoline_- • 9S.-Harmonike--75.- Ha vojska Kiare. k ^nrtntičre hcrmcK..<«.Hi)€, soksofori mtd. najce. 3je. ZRHTEVRJF& "ŽŠ3UKIK ako želite, da bo vaš otrok zdrav in vesel dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetlt, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po mato ZUčlco okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v potil t rs ki h steklenicah. 1 steklenica Din 35.—. (Reg. S. br. 4787-32» Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje. entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 128 Velika zavarovalna družba elementarne stroke i S č e za ustanovitev v Ljubljan" vodečega uradni kol Stroke vešči gospodje z dokazljivimi uspehi v organizaciji in akviziciji naj naslovijo svoje oferte na PROPAGANDA d. d., Zagreb, Jelačicev trg 5, pod šifro »ZUKUNFT«. 1040 £oCSat na£rc&e1 vrat je obolenje Mttne žleza, ki pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti stri!j."m vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko nastopijo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi Zdravniška znanost je dognala da so soli, ld vsebujejo jod, pri raznih oblikah golše Izredno učinkovite. fttevilnl bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domačega zdravljenja a pitjem nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo. U je bolan na godi, ima nabrekel vrat, otečene iteze, naj zahteva nate knjižico, ki jo vsakomur POPOLNOMA BREZPLAČNO pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: Geerg Fulgner, Berila - Neukolln, Ringbahnstrasse 24, Abt. P 115. 9799 Urafcije Davorin Ravljem. — Iadaja aa konzorcij »Jetra« Adolf Rlbnlkar. — Za Narodno tiskamo d. d, taat JkcerMu — Sa M je Alojz Novak. LfctblM.