Študij ska Mirana o Sovo m b Dnevu vstaj LETO II. - št. 30 V KOČEVJU, DNE 20. JULIJA 1957 Cena 10 din PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Občinskega ljudskega odbora Dobrepolje Po dcBedanjih podatkih Zveznega zavoda za staitisko je naša industrijska! proizvodnja v minulih pci.i'ih mesecih porasla za 21 odst. v primerjavi z istim obdobjem la- nik—Gc-rnji" grad. V občini Dobrepolje predvideva- razveseljivo, da si tudi industrija jo v letu 1957 zvišanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka. V primerjavi z letom 1955 se bo skupni družbeni proizvod dvignil za 4 odst., narodni dohodek pa za 3,4 odst. Ce primerjamo letošnji pred- v tej občini počasi utira pot. Izgleda, da se bo v letu 1957 kmetijska proizvodnja povečala za 42 odst. v primerjavi z letom 1956. Kmetijska proizvodnja se bo dvignila predvsem -v poljedelstvu in viden porast družbenega proizvoda ‘travništvu. Večji pridelek pričaku- z letom 1956, vidimo, da se bo povečal družbeni proizvod v industriji za 7,3 odist., v obrti za 24 odst., v kmetijstvu in gozdarstvu za 1,4 odst., v gostinstvu pa za 0,7 odst. Skupni družbeni proizvod v letu 1957 bo 'znašal v dobrepoljski občini 174,752.000 din. Največji delež odpade na kmetijstvo in trgovino in sicer 136,121.000 din, na obrt 14.316.000 din itd. Skupni narodni dohodek bo predvidoma znašal 159,089.000 din. Največji dohodki bodo v kmetijstvu in gozdarstvu, in sicer 123 mllaj. 971.000 din, v obrti 13 mili j. 551.000 din, v industriji 7,094.000 din itd. Iz navedenih številk vidimo, da gospodarstvo tudi v občini Dobrepolje napreduje. Predvsem pa je jejo v po vrtninah in krompirju. Na kmetijsko proizvodnjo bo zelo vplivala preskrba z dobrimi semeni. živinoreja je na najboljši poti. V občini imajo 770 rodovniških krav in telic. V letu 1956 je znašala povprečna moizncst rodovniških krav 2814 litrov mleka in 3.56 tolšče. v privatnem sektorju predvideno za čiščenje 17 ha in za redčenje 18 ha gozdov. Stroški za ta dela bodo znašali nad 500.000 din. Družbeni plan govori tudi o trgovini. V tem letu se bo družbeni proizvod v trgovini zmanjšal na-praim lanskemu letu za 7,6 odst. Padec družbenega proizvoda se predvideva predvsem v trgovini zadružnega sektorja, dočim bo družbeni proizvod v trgovini državnega sektorja delno višji. Na zmanjšanje družbenega proizvoda v trgovini zadružnega sektorja bo vplival predvsem promet z lesom, ki ni. Najbolj je porasla na Hrvat-Kketm (22 odst.). V Srbiji ter Bosni in Hercegovini je porasla za 21 odst., v Sloveniji za 19 odst., v črni gori za 17 odst., v Makedoniji za 12 odl:t. Slovenci smo majhen narod, zato pa so tem večje zasluge naših junaških sinov-partiza nov v minuli vojni. Od začetka upora, to je od 22. julija 1941, do konca vojne v maju leta 1945, je bilo prikazanega veliko junaštva, ki bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v knjigi zgodovine. Goloroko in brez izkušenj se je ljudstvo uprlo številno močnejšemu sovražniku in — zmagalo. Ta zmaga pa je bila težko priborjena. Gorele so vasi, padali so talci, po 'taboriščih v Italiji, Nemčiji in drugih krajih Evrope so umirali tisoči internirancev. 22. julija 1941 je bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo partizanskih čet Slovenije. Tega dne so se začele večje oborožene akcije. Kamniška četa je minirala cesto Kam-Domžalska četa je porušila mostove na Bistrici, v Trbovljah je bilo izpraznjeno mu-nicijsko skladišče. Plamen upora je vzplamtel in se širil. Vse to je bilo pred 16 lelti, takrat ko je vsa Evropa ječala pod jarmom Hitlerjevih in Mussolinijevih vojščakov. Svobodoljubni slovenski narod' se je skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi odločno uprl nasilnemu tujcu in dejal: »Nočemo biti sužnji nikomur in nikdar!« 22. julij je za vse Slovence velik praznik. Na ta dan bomo obujali spomine na slavno epopejo NOB, ki je popolnoma spremenila obraz nsše domovine. Iz naroda hlapcev smo postali narod junakov. Ne bi 'bilo prav, če se ob tem velikem prazniku ne bi spomnili padlih borcev in.žrtev fašističnega terorja. Njim smo dolžni veliko hvalo, ker so s svojo krvjo priborili svobodo. Ob prazniku 22. juliju se bomo spomnili tudi naporov pri obnovi in napredku gospodarstva v letih po osvoboditvi. Lahko trdimo, da je delo že obrodilo sadove — boljši življenjski standard delovnega človeka. 22. julij bomo letos proslavljali v zavesti, da je najtežji del poti socialistične izgradnje že za nami. še bolj bodo skrbeli za krmno ba- .ga je prevzela Gospodarska poslov- zo. Nadaljevali bodo z gradnjo gnojišč in gnojničnih jam ter silosov. Na področju Strug nameravajo urediti skupni pašnik. Za investicije in pospeševanje kmetijstva bo na razpolago 510.000 din. Tudi za. gozdarstvo ibodo poskrbeli. V privatnem sektorju bodo pogozdili 18 ha gozdnih površin, posadili bodo 33.500 smrekovih sadik, 30.500 sadik rdečega bora in 2200 macesnovih sadik. Nadalje je Združitev odborov SZDL OBČIN KOČEVJE IN PREDGRAD 16. julija je bila v Kočevju združitev obeh občinskih odborov skupna seja občinskega odbora SZDL, razširitev odbora SZDL, iz-Secialistične Zveze delovnih ljudi volitev sekretariata in poročila Kočevje in občinskega odbora obeh predsednikov občinskih odbo-SZDL Predgrad (iz tistega dela rov Socialistične zveze, občine Predgrad, ki se priključi kočevski občini). Udeležba je bila zelo lepa. Dnevni red je obsegal Uontentnk VOLITVE ODBORNIKOV Kakor je znano, je bil naš okraj ukinjen. Kočevski okraj je '»1 najmanjši v LRS in ni imel Perspektive za samostojni raz-VoJ- Z izjemo štirih katastrskih °hčin v občini Predgrad, ki se Priključijo novomeškemu okraju, ?e vse območje kočevskega okra-lo JWa ljubljanskemu okra-' , 'pravijo se tudi občine Dra-o'i’Ioslii potok in Predgrad. Odpravo dosedanjega stanja in zakona o spremembah , T "®katerih Občin in okra-f” L?S Jo “redil poseben zakon o izvedbi priključitve odpravljenih občin in okrajev, ki ga je prav tako sprejela Ljudska skupščina na svojem zadnjem zasedanju. V zvezi z njegovo izvršitvijo nastanejo nekatera vprašanja, ki jih je treba pravočasno pojasniti. Ker se okraju Ljubljana samo priključi območje odpravljenega okraja Kočevje, se bo novi začasni okrajni ljudski odbor okraja Ljubljana oblikoval tako, da bodo vsi odborniki dosedanjega okraja Ljubljana avtomatično postali njegovi člani, vanj pa se “° vključil tudi del odbornikov okraja Kočevje. Neposrednih vo-itev v okrajni ljudski odbor ne sim • so predvidene letošnjo je-;‘a>< splošne volitve v vse loki i e vil , J'b.S bo glede na ste-prebivalcev okrajni ljudski tip .ovje volil iz svoje sre- T ,I0V' 0,u'ajni ljudski odbor LjuWjana n (l(Iborl'likov (g v i Zbor’ 3 v prvi proizvajal- jalsk-tUs|lni /” 1 v iiri/-.c.;v« a ^.1;t— WWW ESEil ” _ 311 'Mj!. - Made na kmečko dohodnino itd. Za pošto dobivam v Rogati hrib št. 1. negospodarske investicije — za Na ta dom se le redko vračam, gradnjo šole v Dolenji vasi, je do-ker moj dom ob lepo dišeči ko- ločeno 10,000.000 din. J ==* »rsKs. ss ferji ki-jub mimo vozeci s0~ stveni dom Ribnica in sicer za šol- nikakršnega zaključka, čeprav je sti.<< 3 obljubi pozabijo prine- sko splošno ambulanto 1,568.000 še pred štirinajstimi dnevi kazalo, Posneta = ______ i j „„„šolsko zobno ambulanto da omejen sporazum med njimi ni in žp om Jkamero, lep pozdrav 520.000 din, za otroški dispanzer tako daleč. “gkSaT U 0(1 pnjaznega din Xd- ®kupn° je^lcče- V angleškem Spodnjem domu je potrebe zdravstva 2,826.000 začela razprava o angleški upravi goslavijo na partijskem in državnem področju. Razorožitveni razgovori potekajo v Londonu zelo počasi in v znamenju pesimizma. Kljub številnim izmenjanim predlogom in proti-predlogom za razorožitev, niso za- Rudi Pertonač dovati v odnosih med Anglijo in Egiptom, ker se po sueški krizi vezi le počasi obnavljajo. V Jugoslaviji se je mudil ugledni gost iz Indonezije dr. Sasttro-amidjojo, ki je na institutu za mednarodno politiko in gospodarstvo predaval jb politiki Indonezije in njenem gospodarstvu. V Italiji je Zasedal plenum Centralnega komiteja KP Italije, kije razpravljal tudi o spremembah v Sovjetski zvezi in toplo pozdavil odločnost vodstva Sovjetskega CK, ker vztraja na izpolnitvah programa in zaključkov XX. kongresa. Štev. 30 ZmaniepaCiticni kamenta* ~ Socialisti Pred kratkim je na Dunaju zaključil delo peti povojni kongres socialistične internacionale, ki združuje socialno demokratske stranke. Za ta kongres je zlasti med tremi velikimi socialističnimi strankami — francosko, nemško in angleško laburistično — vladalo zelo veliko zanimanje. Angleži so se namreč pripravili, da v razpravi na kongresu ostro obsodijo francosko »socialistično« politiko v Alžiru. Še pred kongresom je izgledalo, da se bodo na kongresu social-demokratske stranke razšle in da bodo Francozi po vsej verjetnosti kongres zapustili. Dogodki v Moskvi — ko so po plenarnem zasedanju CK KP SZ odstranili iz vodstva Molotova in druge — pa so dali kongresu milejši ton. Na kongresu je prišlo jasno do izraza, da vsaka od socialističnih strank zagovarja svoj program in da se med seboj močno razlikujejo. Nemški social-de-mokrati so odločno proti udeležbi Nemčije v atlantskem paktu. Po njihovem mnenju je mogoče združiti Nemčijo le, ako bo ta nevtralna in neoborožena. Zastopniki francoskih socialistov se odločno zavzemajo za sodelovanje v atlantskem paktu in za oborožitev Zahodne Nemčije. Pokazalo se je tudi, da pravzaprav v celoti sprovajajo ameriško politiko v Evropi, Prav francoskim socialistom se ima predsednik nemških social-demokratov zahvaliti, da mu ni uspelo vriniti v resolucijo kongresa ugotovitve, da mora biti Nemčija nevtralna, neoborožena in združena. Na kongresu so sicer razpravljali glede francoske politike v Alžiru, vendar ta razprava ni zavzela nikakršnih ostrih oblik in se je končala s tem, da je kongres poslal v Al žir posebno komisijo, ki naj bi proučila tamkajšnji položaj. Kongres pa ni obsodil ravnanja francoskih socialistov v Alžiru, kar dovolj pove o velikih nasprotjih med po-edinimi socialističnimi strankami in še posebno o nasprotjih, ki vladajo med strankami, Iti so v svojih deželah na oblasti in onimi, ki so v opoziciji. Na kongresu so sodelovali tudi zastopniki azijskih socialističnih strank. Kljub številnim pobudam zastopnice izraelskih socialistov niso hoteli z njo zastopniki arabskih social, strank vzpostaviti najmanjšega stika. Za kongres je Vadi značilno, da je zelo medlo odgovoril na Eisenhowerjevo doktrino in da se ni izjasnil o njenem značaju in njeni vrednosti za narode .Bližnjega vzhoda in za mir na tem področju. Na kongresu se je jasno izrazilo, da je tudi med azijskimi socialisti zelo malo sodelovanja in da je še to pogostokrat zelo slabo. Čeprav so bile na tem kongresu zastopane zelo močne politične stranke, saj angleški laburisti in nemški social-demokrati predstavljajo glavno opozicijsko moč v svojih deželah, je kljub temu prišlo do izraza različno gledanje dežel, iz katerih so bili ti zastopniki, na poedina mednarodna vprašanja in probleme. Splošen vtis o kongresu je, da skuša vsaka stranka braniti svoje interese in da na splošno social-demokratske stranke v Zahodni Evropi ne morejo vzpostaviti enotne politične fronte ali vsaj tesnejšega političnega sodelovanja, ld bi moglo vplivati v neki meri na potek političnih dogodkov in na politični razvoj v teh deželah. B. Mikoš Za naše Še nekaj o koloradarju kmetovalce ŠE O »KOLORADSKEM« PROBLEMU V zvezi s člankom »Koloradski hrošč nam bo pred nosom uničil NAD 70 HA PAŠNIKOV družbeni proizvod 228,757.000 din. Zadružni pašniki na Travni gori prj tem bo ' nosilo največji delež merijo nad 70 ha skupne površine, kmetijstvo in gozdarstvo s 189 mi-staie težave, ker škropiva povsod KZ je po osvoboditvi vložila precej yj_ din družbenega proizvoda. De- primanjkuje. Zadruge se trudijo, sredstev za urejevanje pašnikov, v družbenem proizvodu, ki ga da škropivo preskrbe in pomagajo Kljub temu pa bo potrebno opra- ■ ... ----- kmetovalcem s škropilnicami in viti še veuko dela. Očistiti marajo drugim v borbi proti najVečjemu grmovje in brinje na nekaterih Letos 210 milijonov dinarjev narodnega dohodka v občini Lašče V letu 1957 bo znašal skupni sektorja pa 4,663.000 din. Privatni bo ustvarila trgovina, bo znašal okoli 23 mili j. din in bo približno . . .. -,; 11,: ... i-— —v ■ --v- j. i jaj v jc. alx iv. al, j a llu. L,..-— g odst. manjši od lam. Na to bodo VaJ>r^^T:,Lš naročnik (krompirjevemu škodljivcu, ki^gro- pašnikih ter pašnike gnojiti. Za na- vplivale specifične posebnosti. V občini Lašče bodo ustvarili v tem letu približno 210 din narodnega dohodka sektor ima tudi največjo postavko pri ustvarjanju narodnega dohodka, ki znaša za privatni sektor 179 mili j. 638.000 dan, za zadružni sektor 25,738.000 din in za državni sektor nad 4,560.000 din. vic, nam je poslal naš naročnik M.’ L. iz Starega Kota pri Dragi daljši dopis o vzrokih, zakaj je ■borba proti koloradskemu hrošču neuspešna. Med drugim avtor članka piše o nevarnosti koloradarja, pravilno poudarja težak problem in nevarnost, ki preti -krompirjevim nasadom zaradi hrošča. Moje mnenje je, da zato niso bili doslej doseženi boljši uspehi v boju s kolo-radarjem, iker nas je bilo premalo. Če bi vsak prizadeti priskočil temu boju na pomoč, se ne bi v začaranem krogu. Tudi šolsko mladino bi -lahko koristno uporabili pri zatiranju koloradskega hrošča. Samo z združenimi močmi nam bo uspelo, da bomo krompirjevega škodljivca omejili in enkrat tudi uničili. KOLORADSKEGA HROŠČA VEDNO VEC na r__________^. gnoj zi, dia bo uničil krompirjev pride- Rajanje živine, ki se pase po pašni-lek v naših krajih. kih, imajo urejene cisterne z vodo. Iz omenjenega je razvidno, da je osnovna panoga gospodarske dejavnosti v občini Lašče kmetijstvo in gozdarstvo, ker ima 82,6% milijonov udeležbo V celotnem družbenem in sicer: proizvodu. Letos bogato letina -kmetijstva je V Vojvodini, Sremu in Banatu bo letos zelo -bogata žetev. Žito je v teh krajih obrodilo kolt že dolgo ne. Povprečno so kmetje pridelali na hektar 30 do 35 centov pšeni-_ ce. Dobra letina pa ni samo zara-vrteh dl ugodnega vremena, temveč -tudi zaradi dobro obdelane zemlje, gnojenja in smotrne zbire semen. Re- tarice lepo kažejo, če ne bo toče ali podobnih vremenskih nezgod, se -bodo tudi pri nas kašče napolnile z žitnim zrnjem. DOBER PRIDELEK ŽITA V MAKEDONIJI Po predhodni ocenitvi je povprečni pridelek pšenice v Makedo- EBESEHS ■ y~- , . . . “7 _ l/n rrrt 1 ct" n 1 Tl n-m TUTT7H IHTI O— se bo v primerjavi z letom 1955 povečal v tem letu za 20 odst. Družbeni proizvod na enega prebivalca bo znašal 45.751 din. na- Ugodni trg za živino srvorjave ka za leto 1956 nam pove, da imajo v tej občini 2985 goved, 341 konj itd. živino rodni dohodek pa 41.988 din.’ Oba pasme z dobro organiziranimi sejmi mena in ovsa. kord v višini pridelka ima Kmetij- niji 13 stotov ali- 370 kg več kakor sko posestvo Zeleno polje na Be- lani. Pridelali so tudi več rži, ječ-lju, ki je pridelalo 50,6 q na hektar. Med raznimi vrstami pšenice se je posebno izkazala »Fortunata«, ker je -dala ponekod tudi do 75 metrskih stc-tov pridelka na hektar. Ta vrsta pšenice se je pri nas zelo Obnesla in rodi ravno tako Druga svetovna vojna je tudi v sta -precej višja od lanskega. V gospodarstvu prevladuje privatni sektor. Družbeni proizvod privatnega sektorja bo znašal 196 milij. 630.000 din, zadružnega sektorja 27,464.000 din, državnega in selekcija ugodno vplivata na povečanje živinoreje. Največjo zaslugo, da živinoreja v laški občini Itako lepo napreduje, imajo -tamkajšnje kmetijske zadruge, predvsem pa zadruga v Velikih Laščah. Veliko je bilo storjenega za zdravje ljudi Pred kratkim smo obiskali kra- dobro kot v Italiji, od koder je pri- naših krajih pustila za seboj raz- spoje cevovodov tako, da vodovo- viti pretrese zemlje so zrahljali urejeno gnojišče, iz katerega je bi- je v Ribniški dolini in v velikda- šla k nam. Tudi domače vrste pše-ški in dobrepoljski občini. Ljudje nice so lepo obrodile, celo do 35 -so nam pripovedovali, da se je -le- dejanje, zlasti na komunalnih objektih in napravah. V našem c-kra-stot-ov na hektar. Samo v okraju ju je okupator uničil in požgal Vinkove! računajo, da bodo imeli 9023 stanovanjskih poslopij, 4847 1 eltios za 6000 vagonov trž. viškov, gospodarskih zgradb in 36 kultur- Kot kaže, bo letošnja letina naj- njh m fiakulturnih poslopij oziro- boljša po osvoboditvi. To je razve- ma ustanov, če k temu prištejemo seljivo, saj bomo imčli od tega §e žrtve ljudi, katerih je bilo v piva za uničevanje koloradskega prav vsi korist. okraju 2198 ali 10,8 odst. celotne- htpšča. Zadruge niso računale na Tudi v naših krajih kaže letina ga prebivalstva okraja, si bomo o tolikšen »obisk« koloradarja, zato še kar dobro. Ječmen je V glav- situaciji po osvoboditvi lahko so naročile ile toliko škropiva, ka- nem že požet, in je letos dobro ustvarili kaj jasno podobo, kor lansko leto. Sedaj pa so na- cbr-odil. Tudi pšeenica in ostale ži- tos koloradski hrošč pojavil v zelo velikih množinah, kakor še nikoli doslej. Kmetje ise bore s hroščem kakor vedo in znajo. Zvedeli smo tudi, da primanjkuje šfcro- Stanje komunalnih naprav, zla- No pašnikih Travne gore Ni še tako dolgo tega, kar sem rejena in zdrava. Zadovoljen sem se napotil na Travno goro. Ko sem se poslovil od Travne gore in lepe prišel na vrh Travne gore, sem na živine. I- pašnikih zagledal veliko lepe plemenske ži-vine. Ko sem se razgledoval, sem opazil oskrbnika pašnikov tov. Bregarja. Kmalu sva bila v živahnem razgovoru. Med drugim mi je povedal, da je na paši sedaj 100 glav goveje živine in sicer iz Sodražice ter iz okolice Lašč, Ribnice in Loškega- potoka. Vse živine pa še niso privedli in je bo še nekaj prišlo. živina na Travni gori je pod stalnim nadzorstvom. Če bi živina zbolela, bi takoj obvestili živino-zdravnika in lastnika živine. No, doslej ni obolela še nobena krava. Na Travni gori živina lepo napreduje in je zdrava. Kmetijska zadruga Sodražica je zgradila cisterno za vodo, da je vedno dovolj zdrave, -pitne vode. živino pasejo po navodilih inž. agronoma Fajdige in sicer tako, da se .pase v kolobarju in ima vsakih dva; dni novo, svežo pašo. Po besedah oskrbnika Bregarja je zgod- di niso izgubili samo na svoji izdatnosti — ampak so defektni cevovodi nudili najboljše pogoje za onesnaženje in okuženj-e pitne vode. lato stanje je bilo z ostalimi vodcpreskrhnlmi in napravami za odvajanje fekalnih odpadkov. Ustvarjeni so -bili vsi pogoji za izbruh in nadaljnje širjenje črevesnih nalezljivih bolezni v epidemičnih oblikah. In res. število posameznih primerov črevesnih nalezljivih .bolezni je rastlo iz leta v leto, v me-sti vodovodnih objektov in naprav situ Kočevju pa je kmalu po osvo-še pred vojno ni -bilo zadovoljivo, boditvi izbruhnila epidemija tre-. Majhnemu številu še pred prvo bušnega tifusa, leta 1951 in ponov-svetovno vojno grajenih krajevnih no leta 1953 pa epidemija parati-in vaških vodovodov, katerim je fusa B. Bolezen je povzročila oku-do neke mere prizanesel zob časa, žena voda iz -rešetastega mestne-vojna vihra ni prizanesla. Šunko- ga črpalnega vodovoda, kamor je vdrla onesnažena voda iz neurejene kanalizacije. Zaradi teh epidemij so začeli popolnoma obnavljati mestni vodovod v Kočevju in graditi odvodno kanalizacijo. Pri tem je bil dosežen že lep na,predek, epidemije črevesnih bolezni pa so prenehale. Ker je število črevesnih nalezljivih bolezni na določenem področju do neke mere tudi merilo higien- Svinja s svojim zarodom Tudi v KZ Travnik so delavni la pred ureditvijo možna okužitev krajevnega, vodovoda. V letu 1953 pa je že tudi OLO Kočevje odobril za male asanacije 200.000 din, ostalo pa je prispeval Centralni higienski zavod, da je bilo v -letu 1953 zgrajenih oziroma asaniramh za 779.000 din objektov. V letu 1954 pa se je v našem okraju pričelo z načrtnim delom malih asamacij. Imenovana je bila okrajna komisija za male asanacije, ki ima predvsem naslednje naloge: Zbiranje podatkov o obstoječem higienskem režimu ta nevarnostih izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni, posredovanje gradenj in obnovo vodopreskrtmih naprav in objektov. Zainteresirati mora tudi prebivalstvo posameznih, za asanacije določenih naselij itd. Okrajna komisija za male asanacije je v okviru danih možnosti izpolnila svojo nalogo. 44 MILIJONOV ZA KOČEVSKI VODOVOD Kočevski vodovod bo- kmalu postal resničnost. Te -dni bodo dali dela za vodovod na licitacijo. Računajo, da -bodo najkasneje v avgustu -letos začeli z delom pri vo-skaga režima, .predvsem pa stanja dovodu na relaciji 3800 m od Slo-vodopreskrbnih objektov in ostalih venske vasi, kjer je rezervni rezer-samitarnih naprav, nam padec teh voar že zgrajen, do Kočevja in da bolezni pove, da j-e -bilo treba: pri bodo z vodovodnimi dedi še -letos tem trdo delati, že leta 1952 je zaključili. Vrednost teh del je pre-Centralmi higienski zavod v Ljub- računana na 44 milij. din. Ko bo ljani z lastnimi proračunskimi sred- -vodovod dograjen, bo vprašanje st vi v našem okraju asaniral ne- pitne vode v Kočevju rešeno. Ne pozabimo na NOB Kmetijska zadruga Travnik v nji do-gon živine na pašo uspešnej- Loškem "potoku ima skupaj 164 ši kakor pozni, ker se navadi na članov, od -teh je 132 članov z glav-mlado in okusno pašo. Lastniki ži- deleži, ostali pa so družinski vine so zelo zadovoljni, ker vedo, člani. Pri zadrugi delujejo živino-da je njihova živina v dobri osfcr- rejski, sadjarski, poljedelski, hra-bi. Na jesen se bo vrnila v hleve : ■■■ ~~ 4~~ kur« in »Voran«, ki dajeta boljše pridelke kot prejšnji krompir. Zadruga je imela v lanskem letu ca. 23,000.000 din prometa, pri tem so -ustvarili 161.000 din dobička. V mesecu juliju praznuje slovenski narod dva zgodovinska, dneva, ld nas spominjata na našo slavno preteklost, posebno pa na našo zmagovito’ borbo v drugi svetovni vojni. Tov sta Dan borcev, M smo brigad, zmaga edinic NCG7 nad Italijani v Jelenovem žlebu, zmaga nad Nemci in belogardisti na Hribu in še nešteto slavnih podvigov in zmag. Za, vse te uspehe v času NOB pa Zadruga v Travniku ima gospo- ga praznovali 4. julija in Danvsta- je prebivalstvo Kočevske ogromno ' ° _____ ___ -r A ^ O O -tiiili 4 rzvtf-t TV-vim 1 /-> PLAČE IN ZASLUŽKI SO SE POVEČALI bsEsES&B s± dežev. Zelo delaven je živinorejski škropilnice jn bztona. za ražkuze nrtqek Precei so storili za izbolj- vanje semen itd. 100.000 dm pa je aer nikjer tatae' semenskega taompirja že določeno za ureditev zadružnega " Zro vs^kmetovalci sai> novi pašnika in živinskega napajališča, vrsti semenskega krompirja »Mer- Več političnega dela v organizacijah ZB ureditev zadružnega Zvezni zavod za statistiko je objavil nekaj zanimivih podatkov o gibanju plač delavcev ta uslužbencev. Statistika nam navaja podatke o urnem zaslužku delavcev skupaj z zaslužkom za čezurno delo. Ta umi zaslužek je lani znašal po- ..... . _ „ _ „ . ____ vprečno 49,60 dinarja in se je pi V organizaciji ZB občine Draga- Aktivnost ti-anov Zveze borcev ugotovitvah Zavoda dvignil v apri- Loški potok je približno 150 čla- je vpotoski obrani precej popustila, lu na 55.10 din (lani v aprilu nov. Krajevnih odborov ZB je pet,. -predvsem pa-se opaža zanemarja-4930) sedež občinskega odbora ZB pa je nje potočnega dela pri nekaterih izračunani so tudi podatki za na Hribu. Spomenik v spomin pad- članih,^ flcar ni pravilno. Več volje plače uslužbencev. Povprečni me- lih talcev je v Sodolu, spominske sečni zaslužek uslužbencev sku- plošče pa nia, šoli na Hribu ta v paj z občasnimi prejemki (plačami Dragi. V Dragi nameravajo odkriti ta premijami iz dobička) je znašal veličasten spomenik padlim bor-letos v aprilu 17.490 din (lani cem. Spomenik ,bo stal na vidnem 13.380). mestu. je — 22. julij. Ta dva dneva sta posebno pomembna za prebivalce Kočevske, v Sloveniji ni bila vključena v narodnoosvobodilno borbo tako ogromna večina prebivalstva žrtvovalo. Da ne pozabimo naših uspehov in borb ta da jih ohranimo bodočim pekoljenjem, bo od 24. julija do 15. avgusta letos obiskala Kočevsko skupina zgodovinarjev ta kot tukaj. Prav -tako so se prav patologov. Ti bodo zgodovinsko po- na Kočevskem v času NOB vrstili izredno važni zgodovinski dogodki: drugi zbor aktivistov na Pugledu 28. do 30. aprila 1943, Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 1. do 3. oktobra 1943, ustanovitev treh narodnoosvobodilnih membne kraje slikali, zaznamovali v zemljevide in opisali dogodke. Vse kočevsko prebivalstvo, posebno pa še borci, ki so bili v času zgodovinskega šotni, morajo tem gati. dogajanja pri-ekipam poma- do -dela itoi moral pokazati tudi občinski odbor ZB. Ali je tako prav? PROSVETNO DELO POTOČANOV Kulturno umetniško društvo Vsem občanom čestitajo k 22. juliju Dnevu vstaje slovenskega ljudstva Okrajni ljudski odbor Kočevje Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinski komite LMS ter ostale organizacije Prav rad obiščem -kraje, kjer mi ta da jih plug vznemirja v zem-sem včasih hodil kot partizan. Ne- lji, za katero so dali vse, kar more davno sem prišel v prijazno vasico človek dati. Kolikor vem, so orga^ Lašče pri Dvoru. Takoj sem opa- nizacije Zveze borcev organizirale »Ivm Vrtačnik« * v Loškem “potoku ztt na njivi kmeta Tuška tri na pol prekope padlih tovarišev v skupne ima poleg dragih tudi dramatsko polomljene krize. Ko sem vprašal, grobnice, posebno ce so bili nezna-sekcijo. Ta sekcija je zelo delavna, kaj tisti krizi pomenijo s-o mi od- ni. Mnoge so svojci odpeljali do-J J govorili, da so tam pokopani trije mov ta jih pokopali. Na te tri nase partizani. Torej, tovariši, bivši par- tovariše so pa vsi pozabili, čeprav V nedeljo 30. junija so na odru prosvetnega doma na Hribu že tretjič ponovili igro »Matura«. V pretekli sezoni so igrali še več dramskih del. KUD ima tudi svojo knjižnico, ki ima na zalogi lepo število knjig. Odprta je vsako nedeljo. Ljudje radi posegajo po knjigah. Društvo bi zelo rabilo pevovodjo, ker imajo precej dobrih pevskih talentov. Ker pa nimajo pevovodje, pevski zbor ne more delovati, kar je velika škoda. ti-zani, kaj bomo rekli na to, da še zdaj, leta 1957 leže kosti naših padlih tovarišev tam, kjer so padli ? Edino, kar jim lahko damo, je lep spo-min nanje. Ne bi pa smeli dovoliti, da se krave pasejo- nad nji- so pokopani komaj 10 metrov od ceste. Oče enega od njih je pred par leti -celo prišel in ljudje pravijo, da je doma iz Dan pri Ribnici. Merhar Polde-Francelj Spominska svečanost v Papežih Preteklo nedeljo je bila v Papežih ju. Zasnovali razširjena seja krajevnega odbora ZB, odbora SZDL in Zveze komunistov. Razpravljali so o delu Zveze borcev, zlasti pa so se pomenili o letošnjem praznovanju Dneva borcev ta o Dnevu vstaje. Dan borcev so zelo lepo proslavili. Priredili so sprejem partizan- obširen program-V -nedeljo 21. julija ob 9. uri bodo imeli spominsko zborovanje ta Polaganje vencev v Taborski steni, na partizanskih grobovih v Osilnici in Gerovu ter na spominsko ploščo v Papežih. Pred praznikom, bodo uredili partizanske grobove, vence pa bodo .položile patrulje, 1° jih bodo določili na zborovanj11; KAKO BO Z VREMENOM Spet je teden okoli. Vsi vemo, kakšno vreme smo imeli v tem tednu, ne vemo pa, kakšno vreme se nam obeta v prihodnjem. Vremenski napovedovalci so nam na- skim staršem, vojnim vdovam in v_ ___ povedali za prihodnji teden takole invalidom. Sprejema so se udeležili Zborovanje je združeno s krajšim vreme: Približno med 23. in 24. tudi borci NOB. Sprejem je bil kultumo-presvetnim programom 111 julijem hude nevihte ta padavine z zelo prijeten in prisrčen. Navzoči krajevno razstavo o NOB. neurjem ta z močno ohladitvijo, so zatrjevali, da kaj takega še ni-Potem bo povečini jasno in vroče so po vojni doživeli, vreme, vendar niso izključene kra- Prav tako so se pogovorili o jevne nevihte. proslavi Dneva vstaje — 22. j-uli- Popdldne bo partizansko rajanje. Na predvečer -praznika bo zagorelo več kresov, kar bo še bolj poudarilo praznik Dneva vstaje. Dvojna zmaga na Majerju Ko so spomladi 1941. leta vkorakale v našo domovino čete italijanskih fašistov, je marsikdo vzdihnil: »iSedaj bomo spoznali, kaj je svdboda.« Posebno dobro je fašistično dobroto poznalo trpeče ljudstvo, Od je živelo ob stari jUgo-slovamsko-italijanski meji, saj so od leta 1918 dalje sprejleli marsikaterega Slovenca ali Hrvaita, ki je pobegnil iiz okupirane Istre pred nečloveškim terorjem italijanskega fašizma. Kmalu za kolonami tankov in pehote črnosrajčnikov, je vkorakala tuidi armada v civilnih obleka. Ta je takoj uvedla italijansko oblast, šole in vse uradovanje je bilo v italijanskem jeziku. Kjerkoli je stal stražar, je bila tudi plošča z napisom »Salutare solda-to«. To je bil znak, da mora vsak, ki gre mimo, s fašističnim pozdravom pozdraviti stražarja. Veliko starčkov ni vedelo, da je treba fašiste pozdraviti, zato so bili zavrnjeni in so morali tako dolgo hoditi mimo stražarja, dokler niso pravilno fašistično pozdravili. Mlajši so bili za tak prestopek pretepeni in po več dni zapiti. Takšno ravnanje fašistov je kmalu vzbudilo pri ljudstvu še večje sovraštvo in odpor. Njihov sklep je bil: »Raje smrt, kakor suženjstvo!« kjer je bila stalna italijanska straža, ki ju je pozdravila. Toda karabinjerji, ki sta jih zasledovala, so se poslužili povprečne steze in tako prej prišli v čabar. Partizana sta mirna in nasmejana pred italijansko stražo obrnila motorno kolo in se odpeljala v svojo bazo. Italijani v Gabru so kmalu ugotovili, da se karabinjerja z motornim kolesom in žrtvijo, po katero sta šla, nista' ob času vrnila. Pred mrakom so povpraševali, če je kdo videl motorno kolo s karabinjerjema. Kmalu so dobili podatke, da se je motorno kolo odpeljalo v smeri Tršča. Tako je motorizirana kolona z močnimi patruljami odšla v smer Pang—Tršče—Smrečje— Zamiost—Plešoe in nazaj v Čabar, medtem pa so tovariši Rakeške čete mirno počivali blizu Majerja. Napad na Italijane 18. aprila se je zbrala skupina tovarišev s Kozjega vrha in okolice, med katerimi so bili Pantar Pero, Ožbolt Joško, žagar Jože in Filip, Skednar Franc-Hasan, Turk Tine in Zvone, Turkov Franjo iz Tajčarjev, Matija Kovač tudi iz Tajčarjev, Janeš Filip iz Janežev, Hudolin Franjo iz Tuškov in drugi. Vsi so šli v Novi Kot, kjer kamioni, še ni jih dobro razmestil že se je slišal glas opazovalca: »Gredo, že so pri Mohoriču. Samo štirje kamioni se vidijo-,« itd., itd. Tov. Martin je še dal posamezna navadila. Tov. Pantar je še z enim tovarišem za vsak slučaj postavil gredo čez cesto. Tako je bilo vse pripravljeno, vse na svojih mestih, vse tiho in mimo, kakor da ni nikjer nikogar. Srca borcev so malo močneje in hitreje bila, toda to samo tako dolgo, dokler so morali skriti in pripravljeni čakati. Kmalu so se približali kamioni. Fašisti so bojazljivo gledali na vse strani. Ko se je prvi kamion približal gredi, je tov. Martin dal signal s strelom. Smrt fašistom Naenkrat so bili zasuti vsi kamioni z bombami. Prvi trije kamioni so bili takoj razbiti. Preostali fašisti so se zaklonih za avtomobil in začeli streljati. Slišalo se je tudi jokanje in vpitje »Marama mia.« Partizani so jim odgovorili z jurišem na cesto in so potolkli vse, kar je bilo še živo. Fašistična »hrabrost«,, -ki so jo zelo radi pokazali, ko so ubijali in mučili mirno in neoboroženo prebivalstvo, starčke, matere, otroke, ali zvezane in okovane partizane, je sedaj prišla popolnoma do izraza. Neka- pomlad. Kako si bahava in raz-tari so pred partizansko cevjo vpili s SVojo lepoto, kakor da ho- »Jajz sem tudi komunist, imam ze- z njl0 ygg -zašlepiti in p no in otroke« itd. Partizani so do- Z|vljcnje za seboj s svojo omam- Ijivo opojnostjo. Leta teko, časi se Uspehi Rakeške partizanske čete, okrepljene z novimi borci in divjaško italijansko mučenje in ubijanje mirnega in neoboroženega prebivalstva je kakor velika eksplozija vzdignila vso Loško dolino, del Dolenjske in Gorski Kotar v oboroženo borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Dvignil se je Prezid, Kozji vrh, Novi in Stari Kot, Trava, Draga, Podpreska, deloma Loški potok in vse vasi do Osilnice. K partizanom je prišlo 107 borcev. To je bil zadnji čas, ko se je -bilo treba odločiti za življenje ali smrt. Tedaj so domači izdajalci morali pokazati svoje pravo lice in se počasi zbrati v italijanskih četah zaradi bojazni pred partizani. Akcija na Majerju ni bila ■samo velik vojaški uspeh, ampak je bila največja in najmočnejša politična zmaga nad okupatorjem in domačimi izdajalci ter predstavlja konec ilegalnih priprav in začetek splošne množične oborožene vstaje v tem kraju. Napisala Križ Anton in Pantar Pero. Partizanska edini ca na pohodu. Na desetine kilometrov so prehodili partizani po naši zemlji. Dostikrat lačni v snegu, dežju ali pa v hudi vročini Jm Ma $e fxamiud... šel je. Gozd mu je bil drugi dom, tovariši so mu nadomestili dru-češ z njo vse zašlepiti in potegniti žino. foro vedeli, kakšni komunisti so fašisti, a ko so še slišali besede »ženo in otroke« so se spomnili na otroke in matere, katerim so It:i-lijam pobili očete, oziroma tovari- v najskrivnejše kotičke človeškega Sedemnajst let je imel, ko je . . . ^ , prvič prijel za orožje, ki pa ni bilo spreminjajo^ ti pa ostanes vedno namenjeno samo tujcu pač pa tu-enaka. Tvoj je vsak delček zem- domačim izdajalcem. Ije in s svojo bohotnostjo prodreš E6'-Z^° 111 Z£l življnja. In vendar prinašaš s seboj S četrtega kamnoma, ki je bil bolj .c-g^g spomine, spomine na vse, zadaj, je uspelo dvema skupinama kar g0 pretrpeli naši bratje, sestre Partizani v Ribnici Začetek upora Že jeseni 1941. leta so s-e na iniciativo člano-v ZK začele priprave pobegniti. Ena skupina je bežala proti Kavailiri, a dirnga proti Kozjem vrhu. Skupina, ki je šla proti Kavalir!, se je na hribu zaklenila in vžgala ogenj na partizane, ki so pobirali plen in obračunavali s še živimi fašisti Okoli razbitih kamionov. Partizanski mitraljez in ogenj iz pušk jih je kmalu prisilil, da so se razbežali. Nekateri fašisti so drugi dan prišli v čabar brez kap in brez orožja. V prvem ka- Tistega leta je bila huda zima, pomlad pa je zgodaj stalila sneg. Trobentice in zvončki so pokrili pobočja, le po dolinah je še ležal -pomladi srojčga" žiV- sne»: aMed Partizani je bilo pravo J B pomladno navdušenje. Vendar so „ , .......... , vedeli, da se bo s pomladjo začelo Kakoi nekoč sumlja med skala- vsakodnevno ropotanje sovražniko-mi bister potoček. V njegovem tol- .vih mitraljezov. in sinovi ljemja. munu se zrcalijo breze. Visoko nad njimi je svobodno nebo, v katerega strmi vse, kar si ždli svobode. Tudi v to samoto prihaja pomlad. Ta spokojni mir — motil val vojne in ga oskrunil smrtjo. Tu, v tej samoti je grob, Tudi Ivo je prebil zimo. Rad bi bil obiskal mater, sosedovo Anico, vse, ali bila je vojna. Zavedal se je, da je drobec sile, ki ji je po- ■ nUOnU’ kak0r Ro’^oi6 Ščevanju vseh sinov naše zemlje... 16 T>re- 7 ’ , J A J rimil s treben- ^čen se je kot kurir v snegu prebijal preko dolenjskih gričev. Pred očmi mu je sijalo novo, za oboroženo vstajo. Te priprave so bile še bolj organizacijskega in propagandnega značaja. Na ilegalnih sestankih so zanesljivi in delavskemu 'gibanju naklonjeni ljudje dobili navodila partijskih aktivistov, da skrivaj zbirajo orožje in s političnim prepričevanjem pridobivajo nove ljudi jo za borbo. Ob koncu marca in v začetku aprila 1942. leta so Italijani s pomočjo domačih izdajalcev izvedeli, kaj se pripravlja, zato so začeli z aretacijami vplivnih ljudi. Med prvimi so v Gabim aretirali advokata ki kakor nema r»rira (kriči -rv> mn- '-cv- Jrrcu UUIIU JI1U je KljaiO nov vaS vsTsfmvN5e lepše življenje. Saj je bil še mlad Tudi takrat je bila pomlad. Sem prihaja leto za letom dan Bil je deževen aprilski dan. Komandant mu je zaupal težko na- dnem stara mati. Vele, zgarane .-|e, desdto- roke urejajo bomo rušo, pod ka- nili po razmočenih gozdnih poteh. se jim’ je pridružila skupina iz Novega Kota, v kateri so bili Tihi in mrki so bili ti mladi fant- ostal edino živ mladi fant Baraga, ™ *** v Novem Kotu) Turk M m ga, Italijani ujeli na Mila- ao bile še bolj organizacijskega in dak* ^?awn!n TE!e' Grals Ivaal.in novem vrhu. Italijanov je bilo 134 drugi. Obe skupim sta se prikljiu- mrtvih. V Cafom so jih pokopali cih Rakeški četi, ki je bila v za- 28, ostale so ponoči vozili proti časnem taborišču blizu Novega Reki. Partizani so zaplenili mnogo tero počiva njen sin-pa.rtizan. Ne, 19. aprila zgodaj zjutraj je pre- Mtil^ni™T^Ti^s 3e padel (bog“ve^j™ v^ar^tara ^^so^bm^ iLv^f^t’ *!? pripeljala kolona šti- Kozjega vrha je bil ranjen v nogo. mati čuti, 'da tudi v tem grobu in Tlkl 111 80 Ml tj mladl fant" In iih prifnravlia- kamionov fašistov, sli v vseh grobovih ileže njeaii sinovi. so požigat in ropat v Miilanov vrh. t> v1 n .. , , Kako rad bi se vrnil. In vendar se Tam so našli samo prazne hiše, M Poko1 clvllneSa Prebivalstva je ra<1 ^ svobodo. so jih z velikim veseljem požigali, Da bi fašisti pred javnostjo he roke ji visijo ob telesu, iz ža- a prebivalstvo je bilo vse v gozdu, zmanjšali poraz, ki so ga doživeli lostnih oči ji kane solza. (Zdi se ji, Okoli 12. ure je med partizani Ra- in da bi lahko govoril in pisali, da kakor da iz groba prihaja tih keške čete vzkliknil nekdo: »Gre- so tudi oni pobili nekaj partiza- vzdih: mo hitro na Majer«. Bilo jih je ko- nov, so s pomočjo okrepitve z Re- t-. , .... • , • , __ .. . _ , ... ™aj dvajset. Imeli so en puškomi- ke in Gerova 20. aprila pretaknili ad bi ti napisal pismo, j? *•_ Koritnik Bogdana, učitelja, trtijez, nekaj puškin precej bomb. Majer, Kozji vrh, Novi Kot itd., 'Poslal bi rad vsaj en pozdrav... - °ntnik davkarja Roži- šli so hitro in ni bilo časa niti go- ter streljali na vse, kar so živega Ivo je bil sin delavske družine. voriti, kaj bo na Majerju. Vodil videli. Obkolili so vas Erženi ter Mlad je bil, ko je z očetom prvič Ca, Inž bili ti mladi fantje. Ivo je vedel, da v njih diivja boj, kj ga je sam bojeval, ko je Trud- °d doma; ko je bil prvič pre- močen in lačen. »Naučili se boste, fantje,« si je mislil sam pri sebi in kar sram ga je postalo ob tej misli. Okrog poldneva so prišli do prvega naselja. Ivo je pustil fante na robu gozda, sam pai je krenil v vas. Vprašal je po sovražniku, a nihče ni vedel ničesar povedati. vrhu (pri Mohoriču). Nla sestanku tov- Kovač Slavtoo-Smeli, pXV^rk°toOZbolt Praa*>> Rafel s Prezida m drugi. Tov. Smeli in Ožbolt sta pojasnila politično in vojaško situacijo doma in v svetu. Povedala sta, da so Italijani izvedeli za delni načrt vstaje in da bodo izvajali sankcije. Na sestanku so odločili, dai je treba bolje skriti orožje in vse, kar bi Italijanom prišlo prav pri ropanju. Ljudem so svetovali, naj se v času italijanskih pohodov umaknejo v gozd, ker Italijani nečloveško postopajo z ljudstvom. Na tem sestanku so se itu- .1 J- J'vulv . J—. Ll 1-u vvvjrn uvovvil 1 V lUUČU 1 UHJVOUil lovi V LOV ČU Ulij. VJUUUU.1 J G . i Z,V J ™ šan Zorc-Mairtin. Ko so prišli v vse moške, ki so jih do,bili doma. takratnega režima in izkoriščanje P°ULl, «a^ bi prečkal j železniško Tatinsko drago, jim je tov. Martin Mučili in pretepali so jih ves dan, delavcev. Ostal pa je mlad. Potem Pf0®0" Pocasi 80 se bližali nasipu. ...................... - - Mraik se je zgostil, da so komaj videli drug drugega. Iz teme je Mladena, davkarja Roži agronoma Knežaviča in druge. __________ ___ ________________ _______ ______ ________ _______________________ hoho Z*avk° Tur‘k Je pravočasno jih je po skrivnili potih ’'tov. Du- po svojih starih metodah odvedli prišel v tovamo.J Občutil je ^težo Cakali 50 50 večera, nato so sena-f^Degnh v Novi Kot. Aretacije so - - -- — ---- -- —■” bue tudi v Prezidu, Kozjem vrhu, 'Sfedi aPpila. 1® na hitro pojasnil, da pride italijan- nato pa so jih v Tatinski dragi je prišla vojna. Tovarne ni bilo sestanek na Kozjem ska kolona., ki jo bo treba uničiti, ubili. Ulbili so Zbašnik Toneta z več, oče m-u je umrl. Edina tolaž- ... - - »Začetek napada bo moj strel iz dvema sinovoma,, Zbašnik Milana, ba mu je bila stara mati, ki mu ^ njimi _ vstal železniški nasip, revolverja«, je še na hitro povedal Štimac Franja., ' štimac Antona, je dajala, kar sl je odtrgala od ust. _ .Je ^P0110 skočil preko proge, in razmestil borce po skupinah, ka- Eržen Josipa Eržen Jakoba in Er- Bolelo ga je. »Tako ne more več nenadoma vsula toča kor je predvideval da bodo piišli žen Ceneta. ’ naprej, mati!« je nekoč dejal. Od- ® 12 strojnice m se zarila tik J nad glavami v nasip. »V zaklon!« Fantje so popadali. Kako bi se branih! Puško je imel samo vsak drugi partizan. Tudi nekaj bomb so imeli. Samo Ivo je nosil brzostrelko. Kaj sedaj? V temi se je bilo težko orientirati. Streli so padali od vseh strani. Bili so obko- tn ^el^rit0bra +19-3'le" pci0nala- še dobro pa se spomni, ka- časa do časa so nam svetih v hrbte tovariša. Kaj je POmlUl Se je ta sem bil na »mrtvi« straži na ko Je ^bilo tiste dni v vasi in da je Nemci z žarometi, ki smo jih sto- Preti ofenzivo v Danah d-Tmnčil? r“ se to- kribčku> “ vf Bukovico in tisti dan, ko smo se mi poslavljali krat prekleli. Umik je bil težaven, di odločali, da se 18. aprila zberejo Dane. V Danah je bilo takrat vec iz Dan, ostala brez večerie ker ie saj je bilo treba nekatere težie rana. določenem ___tt-I m i0.*io hnwex, ___4.= J.,. - veoeije, Ker je oaj je mio trema neiKatere težje ra- na z njim? Naglo se je pognal preko nasipa. Iz teme je zaslišal rahlo stokanje. na določenem mestu v Novem Kotu da Ivo je vedel, da se bo težko izvlekel iz te vse partizanom. Pove- njence prenašati na hrbtu, drugi so kaše. Pograbil je tovariša in težje in lažje ranjenih -borcev. Nad mati dala nartimntt™ rakeški “afni.so se splavala nemška le- dala je, da so veliko pretrpeli pred se mučili po bergljah itd. vSdar naglo splazil na^j." Stokanje" je garteairiki četi. Podmen Bwtoaete tata m nas zasipa,la^z Rupnikovimi Nemci. Danes ji je dobro in Službo ni bilo slišati iz ust trpečih nika- prenehalo. V mislih se mu je mo- kih tožb. Po več ur trajajoči poti tak) tisoč načrtov. Fantje so drh- je bil tudi v osnovni šoli v Novem -pozivi na predajo. Ko smo brali te ima. Kotu. Aretirani so bili tudi antifašisti p^Tac Slavko, Klepač Veljko in pozive, smo se smejali in kazali fige za odhajajočim letalom. Nemška ofenziva je bila na vi-iani Vide, vsi iz Prezida. Itali- šku. Grmenje topov se je grozeče J so jih potem ubili na Vršiču bližalo tudi Ribniški dolini. Nočno Res, težko je bilo tiste dni. Z smo prišli na vrh Travne gore. ranjenci smo se umikali v temni noči po slabih poteh in stezah. Od K. Oražem teč ležali med skalami. To je bil njihov prvi ognjeni krst. »Umakniti se moramo!« Ranjenec je stokal. Niti deset korakov iih ifi ^ PelJ"ali na Reko. Ko so —, Jjh 16. aprila italijanski karabinjer- metov, tipali za partizani J morali odpeljati v čabranske za- XT-----------•-----:xi- pore, so jhn partizani Rakeške čete, ' 1 J1 J'e poveljeval tov. Slavko K-o-ajc-Smeli, -priprarvili zasedo na ce-vasjo Majer in Parg v -atmski dragi. Ko so partizani ča-ah v zasedi, je okoli poldne iz Gs-ia pripeljalo trosedežno motorno * katerem sta sedela žrtev lyer-l'a. ki sta šla po neko karabinjerja so živa ujeli in naim nosile odpe jah kasneje so ju likvidirali. Ko so ju peljali v gozd te eden opustil iz žepa spisek ljudi, M “ temo so orali bliski nemških žaro- in nam grozili, Nenadoma je prišla vest, da so Nemci že na slovenski strani Kolpe.. Začeti smo se pripravljati na ■ umik v Travno goro. Ranjenci so bili mirni. Vedeli so, da jih to--variši ne bodo pustili, da bi prišli v roke sovražniku. Posebno mi je ostala v spominu dva zadnja večerja, v Danah, ki je bila za nekatere res zadnja. Matere so na mizo vse mogoče jedi; od koruznih žgancev in fižola, do krompirja v oblicah. Ob misli, da bomo šli v gozdove, kjer aretirati, me bo tako kmalu tople hrane, jih Italijani nameravali" ijjc ^ ^ ^ ^ 1LLa K bus Cr^ejepro^akSd-Rei?"' ”am^'e V-j.ed v katerem so bili tudi karabinjerji I aretiranimi tovariši iz Prezida. Ker 80 ™ karabinjerji morali iti iz Par- se drenjali otroci in strmeli v naše orožje. Med njimi je bilo tudi dekletce, staro kakih 13 let. S svo- ™ v - - ----jinii lepimi očmi je zrla vame in j-, l3lr Pes> so partizani fcma- me verjetno hotela nekaj vprašati, pr enih načrt. Ivan Slabe- Takrat pa je prišlo nenadno pove-Kerencič-Tarzan Ije: »Takoj odhod, Nemci se bli- to dekle zopet srečal. Tako j sem jo ^poznal po njenih očeh. Ona me ni več Lisjak in Tone ske 53K'd.^fprapS ce' Zvecldlle so upo- Po končani slovesnosti je bila kojenci na vrtu .kolodvorske re- veselica, na kateri je vladalo med stavracije v Kočevju razvili dru- upokojenci veselo .razpoloženje. Ne- ker smo dopustili, da je bilo moštvo rahlo neorganizirano, kar se je'kaj hitro maščevalo. Pohvaliti pa je treba vse tiste člane košarkaše, ki so vzdržali v tej težki borbi in rešili vsaj častno tretje mesto. uspehi članov, ki jih je vodil dru- poročali tudi o uspehih drugih dru- pa vodstvo strelske družine ni po-štveni načelnik Trobentar Domi- štev iiz našega okraja in o sploš- kazalo razumevanja za to, je želja nik, smo bili lepo presenečeni. Ker nem doprinosu k festivalu Okraj- mladih ostala le želja. Zaželjeno je bilo mnogo tekmovalcev, je bil ne zveze Partizan Kočevje in nje- je, da se delo strelske družine po-dokončni rezultat uspehov gotov nih društev. -ko živi. šele zvečer. Na večerni akademiji, ki ji je prisostvoval tudi maršal V vseh doslej navedenih tekmah Tito, smo slišali po zvočniku, da je smo nastopali v A razredu, to je razred, ki zahteva večjo kakovost in višje norme za dosego uspeha. Ker smo v streljanju 3 zračno puško nastopili prvič, smo prijavili naše moštvo v B razred, pa tudi tu smo doživeli prijetno presenečenje. S 171 krogi je naš član Matovič Mirko postal republiški prvak v B razredu. Presenečenje pa je v tem, da je dosegel največ krogov od vseh tekmovalcev tudi od sku- naša vrsta članov zasedla v partizanskem mnogoboju v II. razredu pivo mesto ter je tudi v splošni oceni vseh vršit nabrala največ točk, t. j. 491,6. Kot posameznik je republiški prvak v tej skupini naš vsestranski atlet in telovadec ICenik Franjo. Dobil je 75,1 točke, drugo mesto je pa zasedel z 69,9 točkami naš član Mihelič. Torej tudi mnogoboj nam je uspel, česar smo bili še posebej veseli, ker so v vrstah Partizana Slovenije. V tej tekmi, ki je bila v telovadnici Partizana v Trnovem, je dosegel še član Meden Jože s 160 krogi drugo mesto in mladinec Cankar Franc s 131 krogi drugo mesto v svojem oddelku. Ta uspeh so dosegli mladi strelci našega društva ped vodstvom Rudi Franca, tovsko skrbi zanje. pine A in je tako najboljši strelec nam večkrat ostro očitali, da to panogo partizanske dejavnosti zanemarjamo. Začetek je prodoren, nadaljnji uspehi pa bodo odvisni od telovadnice, do katere maramo priti čimpirej, ako ne želimo, da nam polet društva ne bo 'zastal. Naše poročilo pa ne bi bilo .popolno, če ne bi omenili požrtvoval-ki prav oče- nega dela sodnikov našega društva, katerih je v Ljubljani sodelovalo Tako smo prvi dan tekem, raz- 21 in so izpopolnili marsikatero deljeni po vseh športnih igriščih in vrzel, za kar so prejeli pohvalo na-telovadmicah po vsej Ljubljani ni-zali uspeh za uspehom.. Na večerni akademiji so bili razglašeni rezultati. Nešteto tovarišev iz vseh krajev nam je čestitalo. Mladina je s temi uspehi podprla vodstvo društva., potipala pa je tudi vero v delo društva pri vseh onih, ki so nam prave stali pri društvenem razvoju ob step. 'strani in nas bodrili. Drugi dam tekem smo vstali nekako zaskrbljeni. Naše društvo je prvič mstopilq! v partizanskem mnogoboju. S seboj smo imeli vrsto članov in vrsto mladink. To je bil nekak deseteroboj, sestavljen iz štveni prapor. Slovesnosti se je udeležilo nad 200 upokojencev, članov podružnice iz Kočevja in okolice ter gostov. Sodelovala je tudi rudniška godba. Prapor je razvil predsednik podružnice Peter čero, ki je govoril o delu .podružnice od ustanovitve do danes. Nato je 'prebral imena darovalcev, ki so omogočili nakup prapora. Praporu sta botrovala Jože Novak, upokojeni major JLA in njegova soproga Justina, ki je pripela na, prapor trak — slovensko pomoč, trobojnico, v katerem sta vtkani kateri so se spustili na plesišče in se lahkih nog vrteli po taktih muzike. Naj še pripomnimo, da si je podružnica Društva upokojencev nabavila poleg prapora tudi spominsko knjigo, v kateri je napisana zgodovina podružnice. Vpisani so darovalci, ki so kakor koli prispevali za nabavo prapora in darovalci žebljičkov za prapor. Upravni odbor podružnice se vsem v imenu članstva .prav lepo zahvaljuje za D. J. Gasilci so se združili čelstva Partizana Slovenije. Tako smo prebili .prva dva 'dneva festivala, ki sta potekla v tovariških tekmovanjih in v medsebojnem preizkušanju izurjenosti in moči slovenske mladine. Malo je bilo odmora in že so se pričele pri-za parado in množični na- Zmagovalna vrsta članov Partizana Kočevje v mnogoboju V nedeljo 14. julija je ibila skupna seja občinskih gasilskih zvez Loški potok in Sodražica v Vagov-ki. Gasilski zvezi sta se združili v eno OBGZ. Na skupni seji so razpravljali o delu v obeh gasilskih zvezah. Najprej so poročali gasilci iz Sodražice. Slišali smo, da je v gasilskih vrstah precej novih članov. Gasilska društva Sodražica, Zamostec in žigmariee so ustanovila pionirske odrede. Mladi gasilci se redno udeležujejo gasilskih vaj. Imajo tudi igrišče za odbojko in za razne igre. Vodja mladih tov. Rus je pri PGD Sodražica iz- Kočevski šoferji so praznovali Marsikateri preživeli šofer in bo- neš pri, socialistični graditvi. Pred- štimac Anton, 2. Drofenik Alojz in rec se spominja srditih bojev, ki sednik Valič je naJtto podelil 40 šo- Peterlin Niko pa si delita 2. in 3. Naši pripadniki so sodelovali pri 80 bili 13- julija 1943 okoli žužem- ferjem pismena priznanja, 26 šo- mesto. Avtomobili: 1. Hrovatin veličastni paradi po mestu, pa tu- berka. V teh bojih so prvič posegli ferjev pa je dobilo denarno nagra- Franjo, 2. Drofenik Alojz, 3. Ba- di pri stiku na Kongresnem trgu, kjer je imel .pozdravni govor za vse udeležence predsednik Partizana Slovenije tov. Mitja Ribičič. V nedeljo so bile zgodaj zjutraj skuš- Ribnica : Rudar 2 : 5 Prejšnjo nedeljo je igral Rudar v Ribnici s Partizanom prijateljsko nogometno tekmo. V moštvu Partizana je igralo 8 pripadnikov JLA, med njimi tudi člana Rudar- zamudil več zrelih priložnosti za dosego golov. Drugi polčas pa je pripadal Rudarju, ki je s sestavljenim moštvom lepo kombiniral igro. Tu je Rudarjevo moštvo iz- ja Karpov in Lecič. V Rudarjevem vedlo serijo golov. Izgleda, da ima- moštvu pa so poleg igralcev iz prvega moštva igrali tudi mladinci. V prvem in v začetku drugega polčasa je bilo moštvo Ribnice precej nevarno. Bili so dvakrat v vodstvu. Rudar je v tem delu igre jo mladinci precej smisla za kolek- v boj šoferji z motoriziranimi oddelki, avtomobili in tanki. 13. julij je za šoferje zgodovinski dan in ga praznujejo kot svoj praznik. šoferji in avtomehaniki iz Kočevja so se na svoj praznik temeljito pripravili. Imeli so več sestankov. Posebno Skrb So posvetili starim, zaslužnim šoferjem in jim pripravilo pravo presenečenje za njihove zasluge. Budnica je prebivalce Kočevja opozarjala na šoferski praznik. Nato je bili mimohod 70 lepo okrašenih motornih vozil. Ko so se motorna vozila ustavila pri hotelu Pugled, je šoferje in vse do od 3000 do 10.000 din. Kočevski šoferji so lahko ponosni, ker uril tudi desetino mladincev, ki so že večkrat samostojno nastopale. V zadnjem tromesečju je bilo večje število mokrih in suhih vaj. Iz primerjalne ocene disciplin v prvem delu ocenjevanja je doseglo društvo Sodražica največ točk, zatem pa društva Zamostec in Gora. Ocena dragega dela bo v začetku avgusta. Tedaj bodo tudi sektorske vaje gasilcev. Nato so poročali gasilci iz obč. GZ Draga-Loški potok. Najbolj de-., lavni društvi sta v Podpreski in Sir.=. Malem logu. Letos v aprilu so ustanovili novo PGD za področje Starega in Novega Kota s sedežem V Starem Kotu. PGD Loški potok bo začelo še letos v začetku avgusta graditi nov gasilski dom. Dom bodo .gradili v treh etapah. FTvi del gradnje bo izvršen še letos. Proračun za gradnjo doma znaša 11 milijonov din. Podjetje »SAP« bo prispevalo pri gradnji, ker bo imelo garaže v domu. Na seji so razpravljali tudi o po- tivno igro. Pomlajeno Rudarjevo ostale pozdravil predsednik združe-moštvo ima več uspehov, ker ni nja šoferjev in avtomehanikov tov. nepotrebnega preigravanja in indi- Valič. Dal je 'besedo tov. Arku An-vidualnih akcij nekaterih starejših drejou, ki je v jedrnatih besedah star Ludvik. Pri tekmovanju smo videli člane imajo med seboj zlatega nagrajen- Avto-moto društva Kočevje, člane trabnih nabavah gasilske opreme ca, tov. šafarja Rudija, šoferja "----------- *- J------ ~T-‘- — — —---------------- J— pri SGP Zidar Kočevje. Tov. Ša-far je prejel od tovarne Mercedes zlato značko, ker je z osebnim avtomobilom prevozil brez okvar čez 100.000 km. Kmalu po 12. uri so se proti kolodvorski restavraciji začeli pomikati množice meščanov, da bi si ogledale spretnostne vožnje šoferjev. Nekaj minut .po 14. uri je bil start prvega motornega vozila. Sodelovalo je 30 motornih vozil. Šoferji so .pokazali, da mojstrsko obvladajo razne ovire. Najbolj pa se je izkazal v spretnostni vožnji jugoslovanski reprezentant v moto-dirkah tov. Drofenik Alojz. Trije prvoplasirani zmagovalci so Partizana in drage. Nato pa so za posamezna društva ter o skup-šoferji poskrbeli za prosto zabavo, ni udeležbi gasilcev iz Loškega poželimo jim do bodočega praznika toka in Sodražice na dolenjskem veliko uspehov in malo nesreč. gasilskem festivalu v Novem me- -er stil. I. Bogastvo bivšega kralja (Nadaljevanje in konec) Z eno potezo — 240 milijonov frankov določilih mednarodnega voj- ti. Prizorišče velike denarne mahinacije je bil to pot Pariz. Dva kraljeva odposlanca sta ponudila celokupne akcije skupini ljudi, ki jo je v ta namen osebno sestavil Po nega prava so postale železnice kralj. Ta skupina je privolila vna-anekftiranih ozemelj lastnina nove kup in dobila vse delnice za komaj države. Tako je Jugoslavija dobila 60 milijonov frankov. i m -I • Tl vr n _ _ _ __ . , L/l Vriuiaoii CUIJtJ. ZvlllcLgV VCU.V1 »V Uiziavc. ItiAU J C dug igralcev. Tekmo je sodil V. Sever, opisal delo šoferjev v NOV m da- prejeli denarne nagrade, M jim jih otomanske železnice, .ki pa so bile To je bil uvod v novo denarno je podelil predsednik šoferjev in obremenjene z dolgovi. Vlada seje afero: sedaj so pričeli govoriti, da avtomehanikov Valič. V posamez- upirala da z železnicami prevzame bo beograjska vlada morala kupiti nih razredih so bili zmagovalci: OBVESTILA .1 KOČEVJE Poročila sta se: Kranjec Viktor, zidar iz Stalcarjev (26 let) in Flak Vida, gospodinja iz Štalcarjev 2 (18 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodile so: Rugelj Štefka, gospodinja iz Mahovnika 23 ____ de- klico Milojko. V novomeški .porodnišnici pa so rodile: Peterlin Magdalena iz Kočevja, Trg svobode 48 —■ deklico Metko; Debeljak Slavka iz šalke vasi 50 Konek Ana iz Mahovnika 5 —dečka Draga; Simonič Marija iz Kočevja, Podgorska ul. 27 —• dedka Zdravka; Andoljšek Frida iz Mahovnika 3 — dečka Miroslava; Prelogar Marija iz Koblarjev 22 •— deklico Anico in Omerza Marija iz Srednjih Ložiin — deklico Marjanco. Srečnim mamicam čestitamo! DRAGA V Ljubljani so se poročili: Pan-tar Franc, kmet iz Podpreske, star 28 let in Turk Milena, kme-tovalka iz Lazca (22 let); Pajnič Anton, delavec iz Trave (25 let) in Kovač Ivanka, -delavka iz Srednje vasi pri Dragi (18 let). Srečnim zakoncem čestitamo'! Angela, gospodinja iz Tržiča 9 — deklico Marijo. Srečnim mamicam čestitamo! Umrla sta: Krašovec roj. Koman Marija, kmetov-alka iz Potiskovca 4 — stara 86 let, v novomeški bolnišnici pa je umrl Strah Franc, kmečki delavec iz Zagorice 32 — star 58 let. Mopedi: Starc Rudi, Božič Albin. Motorji do 250 ccm: 1. Drofenik Alojz, 2. Podržaj Jože, 3. Glavač Guštil. Motorji do 500 ccm: 1. tudi dolgove, in je odbila podpis akcije otomanskih železnic in dani božanskega dogovora, po katerem več nobenega razloga, da so te del-bi morala Jugoslavija prevzeti tu- nice v rokah skupine ljudi in ne v ’ ' -- Tr rokah države. Po kratkih komsul- di dolgove otomanskih železnic. V Itaki situaciji so delnice teh železnic razumljivo pričele naglo pada- KOCEVSKA REKA Rodila je: Marinč Amalija, gospodinja iz Kočevske Reke — de- PREDGRAD Poročila sta se: Mavrin Vladi- . „ _ ™lr. togar dz Kraljev 7 (26 let) in , . . .. dečka Gorazda; Kovač Malica, poljedelska delavka kbco A”10™!0-—-i— r J-* iz Nemške loke 2 (15 let). Srečni mamici čestitamo! Srečnima zakoncema čestitamo! DOLENJA VAS Poročila sta se: Novak Jože, delavec iz Lašč 11, občina žužem- dkija iz Čateža 2 pri Strugah — kmet. delavka ™ Mlhelic Ivana’ DOBREPOLJE Rodile so: Vidrih Jožefa, gospo- dečka Cirila; Novak Marija, gospodinja iz Ča teže v 9 pri Strugah — deklico Brigito. V novomeški porodnišnici pa je rodila Pugelj O B 3AVE kino jADRajnti Kočevje: Od 19. do 21. jul. franc, barvni film »Rdeče In č1™« (drugi del); 22., 23. in 24. jul. amer. film »Gospod 880«, 25. jul. amer. film »Angel ali demon«; 26. in 27. jul. madž. barv-ni film »Moj ded in jaz«. SVOBODA, Rudnik: 20. in 21. jul. jugiosl. film ,»Ni bito zastonj«, LOŠKI POTOK: 20. in 21. julija amer. film »Ženske prihajajo«, 27. in 28. jul. franc, film »Uboj«. SODRAŽICA: 20. in 21. jul. angleški film »Doktor V hiši«, 27. in 28. jul. šved. film »Zaradi moje .ljubezni«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 27. in 28. jul. angl. film »Pekel 20. julija od 8. do 12. ure in od pod ničlo«. OSILNICA: 28. jul. amer. film »Julij Ceizar«. KOČEVSKA REKA: 20. in 21. jul., am. barvni film »Robinson Crusce«, 24. jul. ameriški film »Z vragom so trije«, 27. in 28. jul. amer. barvni film »Skara-miuš«. VELIKE LAŠČE: 20. in 21. jul. angl. film »Smeh v raju« 27. in 28. jul. argent, film »Kaine vode tečejo«. RIBNICA- 15. do »Hrana« Kočevje, v Ribnici pa govina »Prehrana« Ribnica. V soboto 27. julija ob istem času v Kočevju trgovina »Prehrana« ICočevje, v Ribnici pa trgovina »KZ z mešanim blagom«. iz Prigorice 59 (33 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je: v ljubljanski porodnišnici . je redila Merhar Marija, gospodinja iz Prigorice 22 — deklico Darinko. Srečni mamici čestitamo! Umrla je Henigman roj. Bojc Neža, kmetov-alka iz Prigorice 5, stara 76 let. OSILNICA Umrl je Šercer Vlado, otrok iz Žurig 8, star 8 mesecev. SODRAŽICA Poročili so se: Grebenc Alojz, mizar iz Sodražice, star 24 let in Stupica Marija, prodajalka iz Sodražice (29 let); inž. Nadler Nande Iz Grčaric, star 31 let in Mihe- PRODAJA ŽIVINE DRŽAVNO POSESTVO »SNEŽNIK” Kočevska Reka ima za prodati večje število plemenskih krav in telic sivorjave pasme Živino si retiektanti lahko ogledajo na posestvu, kjer se dobijo točni podatki $meh tit djxbza aolfgx A, slišiš, Matevž, — saj si cijskim nadzorstvom in moram ve- države. tacijah je bil napisan odlok: akcije se kupijo za 300 milijonov frankov! Bilanca tega posla je kaj enostavna: država je izgubila 300 milijonov francoskih frankov, kralj in njegovi ljudje pa so zaslužili 240 milijonov! Ugotovljeno je, da je kralj tiste čase po uspešno opravljenih denarnih akcijah kaj kmalu nato vložil v razne francoske banke — 100 milijonov frankov. Toda to niso bile edine denarne afere, v katerih je sodeloval kralj. Poznana je tudi .afera Radivojevič in Martinov, v kateri je bila država oškodovana za 700 milijonov dinarjev, nadalje afera pri rudniku Neresnici, potem špekulacija s podjetji v Topoli in Demir Kapiji. Treba je še pripomniti, da so bila vsa kraljeva posestva s posebno uredbo oproščena vseh davkov, vse blago pa, ki se je nakupovalo za njegov dvor, je bilo oproščeno vsake trošarine, lin tudi to so izkoriščali: za kraljev dvor so kupovali mnogo več blaga in ostalega, kot je bilo potrebno, to blago z neplačano trošarino pa se je spet znašlo na trgu ... Ni čudno, če je spisek imetja Aleksandra Karadjoidjeviča obsegal 32 tipkanih strani in navajal kar 53 posestev. Navedli bomo samo nekatera: imetje v Visoki ulici v Zagrebu; hiše in prostor v Pa-šičevi ulici v Sarajevu; dvorec z vrtom v Dubrovniku; v Topoli in Oplencu vile, centrala, magazini, 18. ure v Kočevju trgovina jjč Marija, uslužbenka iz Sinovice yendar oženjen, pa imaš na suknji deti, kako pozno je, da pridem o vmqgi-adi na’preko 60’parcelah in ?/ tr 'DliKmi/vl /i a i i- x lB SP PTl o n m on IWl.Tv fnrmrom nnmi rl -Z-VT T // 1 * (19 let). Srečnim zakoncem čestitamo! Rodili sta: Lovšin Antonija iz Zapotoka 25 — dečka Rudolfa.; Dušim Marija, iz Zapotoka 41 — dečka Vladislava. Srečnima mamicama čestitamo! Umrli so: Adamič Jernej, kmet iz črnca 6, star 80 let; Krašovec IZGUBLJENO 15. julij'a sem izgubil dežni plašč ^ ______ od Mozlja do Kočevja. Najditelja Anton, kmet iz Zapotoka 25, star prosim, da ga vrne proti nagra- 81 let. y Topolščici pa je umrl Pe-nn ■ • i dl na Gozdno upravo Kočevje. ček Anton, invalid iz Petrincev- Ute »MM iSTS? StaUM”" L‘OP‘^' Ml°e °”. *" 2» M' kf 28. jul. amer. film »Kraljica ČESTITKA RIBNICA DOP.RTvnrT Ljubljenemu možu živkoviču Poročila sta se: Benčina Rudolf, zan-« mSl m JE: 20; 1,1 21. jul. ju- Ladu želi vse najboljše za njegov kovač iz Hrovače 10, star 28 let ton »šolaja«, 27. in 28. dvojni praznik žena Marica M Kri- in Zobec Marija, delavka iz Dan 8, d an <3010118111 film K>Točno °P°1- žajevi, obenem lepo pozdravljajo stara 27 let. tudi .brata Ernesta na Visu. ~ Srečnima zakoncema čestitamo! le še en sa.m gumb. — Ah, in še ta je prišit iz časov, ko sem bil samec. ★ * — Kako pa kaj s tvojim možem? ■—■ Slabo, zelo slabo •—• tako je že onemogel, da se nič več ne fora-m, če ga poljubim. pravem času domov.« —■ No, danes ti je tvoja žena prvič sama skuhala kosilo. Ali je bilo dobro? — Ne vprašaj — prežgala je samo kuharsko knjigo, drugo je šlo vse v pomije. Učitelj: »Povej, Janezek, kdaj se sme jabolka klatiti?« Učenec: »Kadar je pes prive- * Sodnik: »čemu ste pravzaprav uro ukradli?« Obtoženec: i»Ker sem pod poli- oelo ceste; potem posestvo Belje, posestvo v Hanpijesku, posestvo v Kranjski gori, v Paštrovičim, lovišča v Sremu ... Najbogatejši državljan bivše Jugoslavije ni izbiral sredstev, da sl nakopiči velikansko premoženje. — Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor, odgov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Leitna na- Stric: No, /kaj pa z novoporo-čencema? Ali sta srečna in zadovoljna?« Tašča: »Oh, pa kako! Ti ne veš, nočnina z ša 400 din, polletna 200 kako jo on ljubi. Kar ji bere v din in je plačljiva vnaprej. Za ino-očeh, da bi rada, imela, vse ji mo- zemstvo 800 din. Poštnina plačana ram jaz kupiti.« v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Iz naših krajev NAM PIŠEJO Požar zaradi malomarnosti Ni še dolgo tega, ko je ponoči Požar je nslstal zaradi vročega izbruhnil požar pri stanovanjskem pepela, ki ga je Bartolova proti ve- IZ RIBNICE Sanitarna inšpekcija je poslala upraviteljstvu šole v Ribnici odločbo, da morajo v šoli urediti slaba stranišča in vodovod. Tudi učil-postopju Frančiške Bartol s Hriba, čem nasula v lesen sod. Ogorki, nice morajo pr€,beliti. Ce to ne bo Požar je opazil Janez Rus, to je ki so bili v pepelu, pa so se zaradi gtcHgno :j,0 ieseni ne ibo dovoljen s klicanjem zbudil ljudi ter last- —x----- —*— ——11 nico hiše Bartolovo. Le-ta pa ni hotela o požaru ničesar slišati. Meditem so sosedje ogenj že pogasili. ZAČELO SE JE TABORJENJE 16. julija se je v Rajndolu pri- me,čnega - vetra razživeli. Najprej je začelo goreti v sodu, od tam pa si je ogenj iskal pot v stanovanjsko hišo. Frančiška Bartol pa je kasneje zanikala, da je nastal požar zaradi vročih ogorkov v pepelu in celo nadrla je sosede, češ, da ni pouk na šoli. Odbor za šolstvo je na svoji zadnji seji sklenil, da morajo navedena dela takoj izvršiti, ObLO pa obvestiti o preskrbi finančnih sredstev, šola v Ribnici bi rubila tudi razno opremo in učila. Dkl. TEČAJ ZA PREDSEDNIKE DS V ORTNEKU V ponedeljek 15. julija se je v Ortneku zaključil 14-dnevni tečaj za predsednike delavskih svetov nekaterih podjetij iz ljubljanskega okraja. Tečaj je zelo lepo uspel. S prostori, kjer so bila predavanja, in s hrano so bili tečajniki zelo zadovoljni. Preskrbljeno je bilo tudi za razvedrilo. Enkrat tedensko so imeli filmsko predstavo na prostem. Vseh tečajnikov je 'bilo 25, tečaj je organizirala Ljudska univerza Ljubljana, čim je zaključila s tečajem prva skupina, je začela z delom druga skupina predsednikov delavskih svetov, ravno tako iz ljubljanskega okraja. Bivši hotel Ortnek je zelo primeren za razne tečaje. čelo taborjenje mladincev predvo- bilo potrebno galsiiti. Sosedje pa se jaške vzgoje Iz vseh predelov Kočevske. Na taborjenju, ki -bo trajalo 14 dni, je skupno 200 gojencev predvojaške vzgoje. Za hrano, pouk in ostalo je dobro preskrbljeno. sprašujejo, kaj bi bilo, če ne bi bil požar pravočasno zadušen, ker stoji v bližini skedenj in druga, poslopja. Sosedje se upravičeno zgražajo nad tatom vedenjem Bartolove. -lj Skrb za šolstvo Vojaki pišejo in pozdravljajo POZDRAV FANTOM V ŠALKI čeprav sem daleč o-d doma, mi-VASI gem pozabil na slovensko besedo Tov. uradnik! Tudi jaz sem se in našo lepo Kočevsko. Pirav rad namenil, da n-pišem nekaj vrstic prebiram Novice in komaj čakam za Novice, na katere sem naročen nove številke. Iz- Novic izvem to-že od ustanovitve. Ponosen sem, liko novega iz domačih krajev. Po- Oboinsto -ljudski odbor Ribnica oblasti za toulituinno-pircsvebno de-ima na svojem področju štiri šole javnost. Sredstva, vložena v -te nato sicer: osnovno šolo v Ribnici, mene, so vedno koristna. Dolenji vasi, Sušjah in Grčaricah ter nižjo -gimnazijo v Ribnici. Na osnovnih šolah poučuje 26 učiteljev in učiteljic, na gimnaziji v Ribnici pa 14 profesorjev. Postavke občinskega proračuna za leto 1957 kažejo, da 'bodo izdatki za šole in gimnazijo znašali skupino 14 mili j. 407.000 din, kamor so vštete plače, nabava učil in vzdrževanje šol. V ta znesek so vštete tudi štipendije dijakov in visokošolcev v višini 1,100.000 din, za pred,vojaško vzgojo 250.000 din, za Ljudske knjižnice v Ribnici, Dolenji vasi, Jurjeviči in Sušjah 170.000 -din itd. Iz -tega -vidimo vso skrb ljudske da služim v JLA. V začetku mi je bilo v vojski težko, ker nisem nikogar poznal. Sedaj pa imam vrsto tovarišev, s katerimi se skupno učim :n živim. SODRAŽICA Občinski odbor ZB Sodražica je imel v nedeljo 14. julija sejo, na kateri so se tudi pogovorili o proslavi Dneva vstaje. Sklenili so, da bodo -tega dne odšli člani Zveze borcev in ostali delovni ljudje na Goro, kjer -bo pred spominsko ploščo narodnega heroja Majde Šilc spominska; svečanost. Sodelovala bo tudi gasilska godba iz Sodražice. Po končani slovesnosti bo pri Vagovki ljudsko rajanje. Na proslavo na Gori so vabljeni vsi bivši borci In ostalo prebivalstvo sodra-ške občine. Prizor iz filma »Rdeče in črno« zdravi jam sv-ojo mater, sestro in -brata ter znance in dekleta. Pozdravljam tudi gasilce in fante v šalki vasi. Jasan Ivan, V. p. 8137, Reka POZDRAVI VOJAKOV IZ POŽAREVCA Oglašamo s-e -tulili mi, ki služimo vojaški rok v Požarevcu. Sem smo prišli iz čuprije. Težko smo se ločili cd tovarišev, s katerimi smo se tam spoznali. Toda tudi v novem kraju smo kmalu dobili prijatelje. Večkrat se zberemo in urežemo kakšno domačo »vižo«. Najlepše pozdrave našim staršem, prijateljem in dekletom! Pozdravljamo tudi kolektiv tiskarne »Urška« Kočevje. Oražem Jože, Benčina Franc, čeme Norbert, Vider vol Jože in Smrke Jože, vsi iz Vojne pošte 6923, Požarevac, Srbija. Naročajte »Novice« fantom, ki služijo vojaški rok. Jie& Cepa (e £edetta lama Ledena jama je že zgodaj nase mesecih je prijetno hladna in bla- lji klešeš pot navzdol do cilja. Kri-opozorila, človeka. V njej je že Fri- gedejno vpliva na razgrete obraze tično točko si prešel in znajdeš se derik Celjska hranil meso in vipav- obiskovalcev. Jama je globoka. r'n lnriTV' 'r,='-LVn rm sko črnino. Ledena jama je kraška Dimnik kemične tovarne bi lahko jama, podobna velikemu breznu, stal v njej. Na dnu in deloma ob stenah je ob- Vhod je velik naravni obok, izležena z ledom. V vročih poletnih klesan v skalo in spominja na por- kake -katedrale. Pred tem sil- ^ani m io v sli iz. »lega Scela tal nim Skalovjem čutiš, kako se ti stiska srce in da si majhen kot mravlja. Ko prestopiš prag, se spuščaš v globino. Z vsakim korakom na dnu. Ca. 100 m visoko nad seboj zagledaš na desni nekje drevje in sinje nebo. Okno v svet je odprto visoko nad teboj. O-gromna sobana je po tleh pokrita z ledom, stene pa so pr ogrnjene z velikimi zavesami, lestenci, stalaktiti in stalagmiti. V-oda od-teka v brezno in zamolklo odmeva v globino. Slišiš še me- POL MILIJONA PRIRASTKA LETNO Na Poljskem se rodi vsako leto okoli pol milijona novih državljanov. Naravni prirastek na 1000 prebivalcev je 19 in je najvišji v Ervopi. Zdaj ima Poljska 28 im- posts ja hladneje, stojiš pred vrati del in daljnji šum, potem pa slab modnih revijah. Srajce in kuhinj- ogromne ledenice. Zazebe te, hlad odmev, a tudi ta kaj kmalu utihne. Kamen, ki pade v brezno, se lovi nekaj sekund v zraku. O-dtoi- ske predpasnike pa bodo ljudje no- prodira skozi srajco, maraš si ob-sili najbrž že v bližnji prihodnosti. leči majico. Pcgled na strop nad teboj te UMRL JE NAJBOGATEJŠI vsega prevzame, kajti na platnu iz ČLOVEK NA SVETU žive skale so vrisana tisočletja. Fo- _ V Švici je umrl, zadet od srčne gled na dno je negotov, ker ti od- lijonov prebivalcev, če pa -bodo kapi, najbogatejši človek na svetu, sev sončne svetlobe v opoldanskih poljske matere še tako rodovitne kot doslej, pa bo imela čez trinajst let 35 milijonov prebivalcev. NOSILI BOMO DELOVNE OBLEKE IZ PAPIRJA Lepa bodočnost se nam obeta, ženske bodo kupovale poletne obleke, moški pa športne srajce kar v papirnici, če pa obleka komu ne bo pogodu, jo bo vrgel med odpadke za -papir. Papirnata vlakna sicer niso nič novega. Nova papirnata snov, ki jo zdaj preizkušajo v laboratorijih, pa ne bo nadomestek v dosedanjem pomenu besede, marveč jo bodo uporabljali kot surovino za delovne obleke, to jih 'bodo ljudje po delu zavrgli. Seveda pa bo preteklo še nekaj časa, preden bomo videli papirnato obleko na vodja muslimanske sekte, to šteje 80 milijonov ljudi, Aga Kan. Dočakal je 80 'let. Aga Kan je bil velik posebnež, njegovo bogastvo pa je bito tako veliko, da ga ni mogel niti sam oceniti. urah jemlje vid, senčni žarki se odbijajo v tisočerih ledenih kristalih. Previidino stopaš dalje, z nogo tiplješ po zemlji. Po nekaj sto korakih hoje stopiš na led in si s čev- Zahvala SNG iz Trsta jajoč se od sten zamolklo odmeva, dokler ne zavlada veličastna tišina, ki je strahotna med tem mračnim neizmernim skalovjem. Omamljen od veličastja gledaš in gledaš in nehote pričakuješ, kdaj se bodo ti ogromni kameniti skladi odtrgali in te -pokopali pod seboj. Bežen opis Ledene jame ne bi dal obiskovalcu prave slike. Dragi planinec in prijatelj prirode, zato obišči Ledeno jamo sam, preprosta in skromna lepota te bo prevzela in znova privabljala. Slovensko narodno gledališče iz Trsta nam je poslalo zahvalo s prošnjo, da jo objavimo v našem listu. »Ob zaključku gostovanja Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta se dolenjskemu in kočevskemu prebivalstvu najtopleje ziv-hvaljujemo za prijateljsld sprejem in vse gostoljubje, ki so ga naši člani, izvajalci Steinbeckove drame »živi pismen« doživeli pri vas. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem kidturno-prosvetnim, upravnim in političnim organom in vsem tovarišem, Id so nam omogočili to naše prvo srečanje z dolenjskim, kočevskim in belokranjskim občinstvom. SNG Trst« IZLET Planinsko društvo Kočevja priredi v začetku avgusta izlet na Gorenjsko. Interesenti naj oddajo prijave hišniku drž. gimnazije v Kočevj-u najpozneje do 28. julija 1957, nakar bo sklican sestanek prijiavljencev. Na sestanku bedo določili smer, čas in trajanje izleta. — Odbor Planinskega društva Kočevje. tOPVJCB PITNA VODA V KOČEVSKI LETOVANJE OTROK OBČINI V AVSTRIJI Pred nekaj 'leti s-o v Stari cerkvi v domovino se je vrnilo nad 100 zgradili vodnjak za šolo. Vodnjak jugoslovanskih otrok in mladin-so zgradili tudi v Gorenjem. V Ko- cev, ki so preživeli tri tedne v av-privniku iso -preuredili vodovod, na- sirijskih letoviščih. Na letovanju v meistili pa so pet novih črpalk. Tu- dunajskih in drugih letoviščih so di v Suhorju so obnovili vodnjak krneli naši otroci zelo prisrčne sti-ter perišče in napajališče. -Vaški fee z avstrijskimi otroki, vodovod na Jesenovem vrtu je bil v letošnjem poletju too letovalo dograjen lansko leto. Pri tem vo- okrog 700 jugoslovanskih otrok in dovodu je treba zgraditi še pre- mladine, predvsem otrok padlih hodni rezervoar. Lansko leto so borcev in žrtev fašizma, v letovi-dobilj novo kapnico tudi prebival- gčih na Dunaju, pri Gradcu in v ci Banja loke. Tudi letos so v na- dragih krajih v Avstriji. Črtu nekatera -dela malih asanacij. V ta namen je določeno 1,693.000 PEVCI IZ TRSTA IN KOROŠKE din, kar tudi nekaj pomeni. v LJUBLJANI 30 KM PROGE NA RUDNIKU Skupna dolžina vseh rudniških železniških tirov na Rudniku Kočevje znaša 30 km. Na tirih obratuje stalno 15 rudniških lokomotiv, to prevažajo- premog od izkopa na separacijo, od tam pa do vagonov na »rampi«, odkoder gre dalje do potrošnikov. SKUPNA SEJA NA HRIBU V Ljubljani so v okviru V. ljubljanskega festivala nastopili s celovečernim koncertom slovenskih narodnih pesmi tržaški in koroški slovenski pevci. Po uspelem koncertu je predsednik Sveta Zveze Svobod tov. Ivan Regent priredil pevcem iz Trata in Koroške družabni večer. DESTILACIJA ETERIČNIH OLJ V TRAVNIKU V nedeljo 21 julija bo na Hribu De5.m,cija eteričnih olj v Trav- skupna seja občinskih odborov ^ niku w je v sklopu podjetja Di aga-Losto. potok in Sodražica, »smreka« Loški potok, zelo uspeš-Na tej seji se bosta oba odbora Zveze borcev združila v en občinski odbor. Izvalili bodo novo vod- no deluje in obratuje od pomladi do pozne jeseni. Zaposlenih je de- , . vet ljudi, to delajo v treh izmenah, stvo občinskega odbora ZB m spre- tako da delo teče noč ta dan. jeli naloge za bodoče delo. Destilacija v Travniku ima širo- VE-STI r/ POTTANSKF DOT INE k° za!edje- Pole= domačih ponud-VES1I IZ POLJAjN SiiEi DOLIA nikov jz Loškega potoka, vozijo Skoro v vseh vaseh v Poljanski . ,.» e »--s tudi iz Drage in BI: ške pla-dolini imajo že električno razsve,- no£e. Kmetje so zadovoljni s cena-ljavo. Le sedem vasi od Jelenje va- mi ,3mrečja. prej so smrečje upc- s: do Brezovice m Nemške loke je rabljali za nastu živini, ali .pa so se nuna. Prebivalci v teh krajih tm da je v ?. ”ilh SZ? ^daj pa vsega vnovčijo. pa gozdu segnilo, . t Mali kolektiv Destilacije eterič-ze priprav- ,ndl cjj je delaven. Obrat je lani ustvaril nad 1,200.000 din dobička, lu zasvetila električna luč. Električne drogove imajo Ijene. Dober streljaj od Predgrada se kar je vsekakor lep uspeh. Pri-cepiita dve cesti. Na križišču pa manjkuje mu skladišče za shranjeni kažipota. To bi lahko uredili z vanje pripeljanega smrečja.Smreč-malenkostnimi stroški. je se na soncu hitro osuši in stem V Predgradu je vodovod dogra- izgubi pravo vrednost. Podjetje jen do srede vasi. Kakor je slišati, »Smreka« ima gradnjo skladišča bodo vodovod zgradili do konca va- za smrečje že v načrtu, si. S tem bo ustreženo vsem interesentom. MORSKO DNO PRI KOPRU BODO POGLOBILI DALMATINSKI TABORNIKI Pred kratkim je bila na obali PRI ORTNEKU bodočega koprskega pristanišča le- V Močilah in Mrzlici pri Ortne- pa slovesnost. V zaliv je priplul ku tabori 120 tabornikov iz Splita sesalni bager Peter Klepec«, ki im Omiša iz Dalmacije. Predhodni- too s svojimi ogromnimi vrtalnimi ca tabamikov je prišla na kraj ta- kleščami začel poglabljati morsko barjenja 1. julija in pripravila vise dno za novo pristanišče v Kopru, potrebno za taborjenje. Teden dni Začetek teh del pomeni za Koper kasneje pa je prišla glavna skupi- zgodovinski dogodek. V prvi etapi na ta-bomikov. Mladi taborniki pre- bo, kakor računajo, do jeseni 1958 bivajo pod šotori, imajo okusno zgrajeno 135 m pristaniške obale, hrano, zabavajo se in se v naših ob kateri bo lahko pristajala ena krajih dobro počutijo. Na taborje- prekooceanska ladja z 10.000-ton-nju bodo ostali do konca meseca sko nasilnostjo. Koper bo z novim julija. pristaniščem mnogo pridobil. Razstava tekstila in tekstilnih strojev 14. julija je toil v Leskovcu odprt velesejem tekstilnih izdelkov in tekstilnih strojev, ki bo trajal do 21. julija. Na velesejmu sodeluje 150 podjetij, med njimi podjetja iz čehoslovaške, Italije, Švice Madžarske in Zahodne Nemčije. Na velesejmu je razstavljenih kakih 35 vrst preje in tekstilnih surovin, nad 140 vrst -bombažnih, volnenih in svilenih tkanin ter raznih drugih -tekstilnih potrebščin. Trikotažna in konfekcijska podjetja so razstavila nad 90 vrst oblek, plaščev, -perila in drugih izdelkov. Na razstavi so tudi preproge, zavese, vrvi in drugi tekstilni izdel- ki. Precej velik prostor je odmerjen tekstilnim strojem in strojnim delom. Na letošnjem velesejmu v Leskovcu sodeluje nad 30 podjetij več kakor lani. Iz tega vidimo, kako veliko zanimanje vlada zanj. V času velesejma bodo proslavili tudi 30-letnieo prve industrijske razstave prve strokovne tekstilne šole v Leskovcu. Prikazali bodo tudi veliko modno revijo konfekcije in dragih oblek. ZAPOSLITEV V uk sprejmem vajenca. — Novakovič Milan, pek, Ribnica. PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C.OBLAK 29 Medved je 'bliskovito planil naprej, da bi zagrabil predzmega človeka. Takrat se je zabliskalo in medved je smrtno zadet omahnili. Nepa je komaj še pravočasno odskočil, da medved ni padel nanj; nato je nekaj korakov oddaljen opazoval nasprotnikov smrtni boj. Blisk v keči sicer ni videl ničesar, uganil pa je, -da se je zunaj zgodilo nekaj novega. Previdno je prilezel na plan, lovec ga je sicer zagledal, toda njegova starinska puška ni bila nabita, le žena, je zagnala sulico vanj. Zadela ga je v bok. Začutil je ostro bolečino od konice jekla; tuleč je pobegnil in vlekel nekaj časa sulico ga seboj. Kmalu se je je z močnim sunkom rešil in pobegnil v noč. Na grebenu strmine se je Blisk za nekaj minut ustavil, krvaveč in brez moči. Ko je s težavo lovil sapo, mu je bilo grlo polno čudne tožbe. Bolj kot rana je Bliska bdlel-o to, da ga je ranil človek. Ta bolečina je povzročila, da se je njegova pasja kaplja krvi zopet izgubila in da je v njem prevladal volk. 31 Minilo je dokaj dni in rana se mu je že davno zacelila. Zopet je drvel po svojih nepreglednih -loviščih, ubijal in živel -kakor volk. Nekega -dne je prispel do brezkončnih ledenih polj zaledenelega morja. Tu je Blisk zagledal nekaj čudnega. Ustavil se je in -čeljust se mu je povesila od nenadnega presenečenja: pred njim je bila ladja, vklenjena v ledene plošče, še nikdar ni videl kaj podobnega, v širokem krogu je obšel to prikazen, dai bi si jo ogledal. 32 Nenladoma se je ustavil, zaduhal je čudno znan vonj. Ni bil vonj lisice, niti v-cilka, niti eskimskega psa. Za nekaj trenutkov je otrpnil zaradi te skrivnosti, nato pa se je pognal za sledjo. Miljo od ladje se je dvigal pred njim svež grob, strašen in pošasten, nad njim pa svinčena tabla z napisom: John Brain, umrl 4. januarja 1915. Toda grob in plošča Bliska nista zanimala, ustavil se je le zato, ker so -bili tu okrog sledovi onega bitja številnejši in njih vonj ostrejši.