PoStnlna plačana t gotovini. Leto XVIII., št. 2S1 Ljubljana, sreda 27» oktobra 1937 Cena t Din UpravmStvo, LJubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. S122, 8123, 8124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVten št- 105 241. Kriza v Belgiji Prvi glasovi o resni krizi v belgijski vladi so se razširili že pred nekaj tedni, ko so zastopniki treh vladnih strank, socialistov, katoličanov in liberalcev,, le s težavo preprosili ministrskega predsednika Van Zeelanda, naj navzlic ostrim napadom nasprotnikov še nadalje ostane na čelu vlade. Van Zeeland se je res udal in se odločil za enomesečen dopust. Njegovi nasprotniki so izkoristili njegovo odsotnost za novo kampanjo proti njemu. Zato se je v nedeljo predčasno vrnil in po kratkem posvetovanju s svojimi političnimi prijatelji sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je izsilil sklep o demisiji. Kralj je ostavko vlade sprejel. Kampanjo proti Van Zeelandu so sprožili Degrellovi reksisti skupno z nezadovoljnimi flamskimi elementi že pred meseci, ko se je Van Zeeland mudil v Ameriki v znani ekonomski misiji, ki sta mu jo poverila angleška in francoska vlada. Degrellov organ je tedaj začel objavljati podrobnosti o velikih poneverbah v belgijski narodni banki. Odgovornost za poneverbe je valil na Van Zeelanda, češ da so se dogodile v času, ko je bil on podguverner banke, in to celo z njegovo vednostjo. Odkritja so bila tako senzacionalna, da je vso zadevo vzelo v roke sodišče, ki vodi sedaj natančno preiskavo. Guverner banke je bil med tem poslan na dopust, s katerega se najbrž ne bo več vrnil. Van Zeeland pa je javno zavrnil očitke tako prepričujoče, da je osebno stal zopet neomadeževan. Zato so si sedaj njegovi nasprotniki izmislili novo taktiko in mu ne očitajo več neposredne odgovornosti za ugotovljene poneverbe, temveč samo posredno, češ da je bil v tej zadevi premalo energičen. Čeprav je ta afera vsaj neposredni povod Van Zeelandove ostavke, vendar ni edini in ne glavni vzrok sedanje vladne krize. Van Zeelandova vlada je bila — kakor že njena prednica — koalicija iz treh, po programih sicer precej različnih strank, ki pa so vendarle znale doslej najti primerne osnove skupnega delovnega programa. Pod Van Zeelan-dom je bilo to sodelovanje med socialisti. klerikalci in liberalci tem lažje, ker on ni prevzel vladnih poslov kot prononsiran politik, čeprav je vedno veljal za enega med voditelji klerikalne stranke, temveč predvsem kot finančni in gospodarski strokovnjak, ki je bil Belgiji prav zadnja leta nujno potreben. Užival je popolno zaupanje vseh treh vladnih strank in je bil enako priljubljen na levici, na desnici in v centru. Kljub temu pa seveda ni bil brez nasprotnikov tudi v vrstah vladne koalicije. Manj nevarni so mu bili osebni nasprotniki, od katerih je menda vsak zase prepričan, da bi znal bolje voditi belgijsko politiko kakor Van Zeeland. Močneje so mu šli na živce stvarni nasprotniki, ki so se upirali raznim smernicam njegove politike. Tako je n. pr. Valonce, ki tvorijo jedro vseh treh vladnih strank, pred tedni silno razburil predlog zakona o amnestiji za one Flamce, ki so se ob nemški okupaciji med svetovno vojno udinjali Nemcem in s tem po zakonu zagrešili zločin veleizdaje. V želji po pomirjenju s Flamci je Van Zeeland premalo računal z razumljivo občutljivostjo Valon-cev. Posebno so se uprli liberalci, ki imajo svoje pristaše v pretežni večini med Valonci, pa so zato za njihovo razpoloženje zelo občutljivi. Pa tudi nova zunanja politika Belgije, ki se razvija v znamenju nekakšne »prostovoljne nevtralnosti«, ni vsem Belgijcem pogodu, kakor je to dokazala med drugim tudi parlamentarna razprava ob nemški izjavi Belgije glede spoštovanja njene nevtralnosti. Ta in še nekatera druga, morda manj pomembna, a zato ne manj neprijetna nasprotovanja so bila bržčas glavni vzrok, da se je Van Zeeland odločil izrabiti proti sebi naperjeno kampanjo reksistov za svojo in vladno demisijo ter s tem za razčiščenje situacije. Položaj je namreč danes tak, da je malo verjetno, da bi mogel katerikoli drugi politični voditelj ohraniti dosedanjo koalicijo socialistov, liberalcev in klerikalcev. Samo taka koalicija pa ima v parlamentu zanesljivo večino in v prebivalstvu zadostno moralno oporo za borbo proti skrajni levici in skrajni desnici. Res se pojavlja mnogo načrtov o novih političnih grupacijah. med njimi tudi načrt o nekaki belgijski ljudski fronti, ki naj bi pobrala leva krila vseh treh glavnih strank ter jih združila v ljudsko-frontaški blok. Vendar ta ideja ni nič kaj privlačna in bi se poskus njene izvedbe izjalovil najbrž že na odporu klerikalne stranke, ki bi gotovo znala preprečiti svoj razcep. Po vsem tem je zelo verjetno, da je Van Zeelandova demisija predvsem taktična poteza, ki naj pokaže, da je drugačna kombinacija v današnjih razmerah nemogoča, pa s tem seveda utrdi stališče Van Zeelandu in njegovi politiki. Dogodki prihodnjih dni bodo pokazali, kaj je na stvari. SLABI IZGLEDI V LONDONU Le malo upanja je še, da bi se v odboru za nevmešavanje v špansko vojno sporazumeli London, 26. oktobra, br. Ob napetem pričakovanju vse javnosti se je danes ob | 16.30 (17.30 srednjeevropskega časa) sestal londonski odbor v prostorih zunanjega ministrstva. Seji tudi tokrat predseduje angleški zunanji minister Eden, ki je vodil ves čas živahna diplomatska pogajanja, da bi izgladil na zadnji seji nastala na-sprotstva in dosegel kompromis, ki bi omogočil sporazum glede rešitve španskega problema. Izgledi na uspeh pa so danes manjši kakor kdaj poprej. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se pošljejo vsi predlogi vladam, zastopanim v londonskem odboru, da zavzamejo svoje stališče. Odgovore bi morali na današnji seji podati posamezni delegati. Med tem pa sta nastopila dva važna dogodka, ki dajeta glavno obeležje današnji seji. Na Sredozemskem morju je znova oživelo gu-sarstvo, ki je po nyonski konferenci popolnoma prenehalo. V teku zadnjih treh dni so bili izvršeni novi napadi na tujo ladje. Dva francoska parnika sta bila 'potopljena, na angleške vojne ladje je bil izvršen napad, neka nemška torpiljarka je bila torpedirana ,a danes dopoldne je sledil še letalski napad na francosko letalsko oporišče. Vse to kaže, da so na delu sile, ki hočejo za vsako ceno prepreči fi sporazum v londonskem odboru Ni pa še jas-no, ali gre pri tem za to, ria se odlo čitev zavleče, ali pa za to, da se izzove mednarodni konflikt. Razumljivo je, da vse to razburja duhove in ustvarja razpoloženje, ki ne govori v prilog sporazuma Na drugi strani se je zvedelo, da ima sovjetski poslanik Majski nalog, sporočiti na danšnji seji, da Rusija ne bi več plačevala prispevkov za londonski odbor, ker je postal popolnoma jalov in samo zavlačuje odločitve in s tem neposredno podpira generala Franca. To sporočilo t akacijo kot izstop Rusije iz odbora in odpoved po1' iki nevmešavanja. Ce se te napovedi uresničijo, potem Do- meni to konec lodonskega odbora in od-četek samostojnih akcij posameznih držav, ki so zainteresirane na španskem problemu, z drugimi besedami, razširjenje španskega konflikta preko španskih mej, iz česar bi se utegnil izcimiti splošen mednaroden konflikt. Ozadje zakulisnega manevriranja v Londonu London, 26. oktobra, b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z veliko pozornostjo slede razvoju nove krize v londonskem odboru za nevmešavanie. kakor je prišla do izraza po spremenjenem italijanskem stališču v vprašanju odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije. V poučenih krogih so trdne prepričani, da je v ozadju te spremembe nov dogovor med Italijo in Nemčijo, ki se skušata iznebiti nadzorstva Sovjetske unije v londonskem odboru in skušata zato z vsemi sredstvi propagande prikazati, da je Rusija tista, ki onemogoča sporazum. Pri tem računajo tako v Berlinu kakor v Rimu na angleiko neraz-položenje proti komunizmu v nadi, da bi se brez Rusi,je na svojo pest lahko sporazumeli z Anglijo, s Francijo pa le pol pogojem. ako bi se odpovedala pogodbi s Sovjetsko unijo. Kakor se po tem vidi, je vsa italijanska in nemška diplomatska aktivnost rudi v španskem vprašanju oTt-njena predvsem v to smer. da bi ee Francija in Anglija odpovedali sodelovanju t Moskvo. Zadnji poskusi za kompromis Pariz, 26. oktobra, o. Angleški poslanik sir Phipps je včeraj popoldne informiral Delbos* o Edenov lh namerah, da bi se opustil načit, po k>"tereni naj bi se vprašanje tujih prostovoljcev v Španiji pričelo likvidirati s simboličnim umikom ne- Prestolu! govor angleškega kralja Jurija VI. Včeraj je bil po tradicionalnem ceremonielu svečano otvorjen angleški parlament s pre stolnim govorom London, 26. oktobra, br. Po 33 letih je bilo danes zopet na tradicionalni način po starodavnih ceremonijah otvorjeno novo redno zasedanje angleškega parlamenta. Prestolni govor je prečital kralj Jurij VI. osebno ob navzočnosti kraljice, najvišjih dostojanstvenikov, diplomatskega zbora in članov obeh zbornic. Opoldne so se člani lordske in spodnje zbornice sestali k skupni seji. Cim so bili vsi zbrani, so po stari tradiciji ugasnili vse luči, tako da je bil razsvetljen samo prestol. Točno opoldne sta se kralj in kraljica z dvornim spremstvom odpeljala v zlati državni kočiji, v katero je bilo vpre-ženih osem belcev, iz dvora v lordsko zbornico. Pri vhodu so kraljevski par pričakovali maršali, visoki dvorni in vladni uradniki, predsedika obeh zbornic in ostali odličniki v zgodovinskih ornatih. Ko sta kralj in kraljica med ovacijami prispela v dvorano in zasedla prestol, so zopet prižgali vse luči. Učvrstitev odnošajev z drugimi državami Kralj je nato s prestolnim govorom otvoril novo zasedanje parlamenta. V pre-stolnem govoru je med drugim naglasil: Razmerje Velike Britanije do drugih držav je slej ko prej prijateljsko. Moja vlada stremi po sodelovanju z vsemi. V želji, da se ti odnošaji še bolj poglobe, sem povabil belgijskega kralja, da me obišče meseca novembra, za prihodnjo pomlad pa sem povabil na obisk rumunskega kralja Karola. Srečen bom, če se bosta mogla odzvati mojemu povabilu, ker sem prepričan, da bo to naše prijateljske odno-šaje še bolj poglobilo in utrdilo. V drugem delu prestolnega govora se je kralj Jurij dotaknil perečih zunanje političnih vprašanj in je med drugim izvajal: Španski problem Moji ministri s skrbjo zasledujejo naraščajte napetosti zaradi konflikta v Španiji. Moja vlada želi z vsemi močmi prispevati k obnovi miru med španskim narodom in je slej ko prej trdno prepričana, da bi k temu največ pripomoglo strogo izvajanje politike nevmešavanja. V tem pravcu gredo tudi vsa prizadevanja moje vlade in to je tudi cilj vse njene politike. Kitajsko-japonski spor Razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu moja vlada pazljivo zasleduje. Naša želja je, da bi se čimprej končali spori med Japonsko in Kitajsko, da bi se ustavile sovražnosti in da bi se čimprej doseglo trajno prijateljsko sožitje med obema narodoma. Anglija si prizadeva, da s sodelovanjem drugih narodov, ne glede ta to, ali so člani Društva narodov ali ne, v tem pravcu posreduje in pripomore, da se tudi v tem delu sveta obnovi in ohrani mir. Pospešena oborožitev Prehajajoč na notranjo politiko, je kralj Jurij izrazil upanje, da bo mogel obiskati svoje indijsko cesarstvo. Oboroževanje Anglije in vsega britanskega imperija naglo napreduje. Obrambni program je bil razširjen in se bo izvršil v vsem obsegu. Moja vlada poklanja še posebno pozornost obrambi civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi in so v tem pogledu izdani že vsi ukrepi, da bo ta obramba cim bstj uspešna. Sporedno s tem posveča moja vlada vso skrb pospeševanju gospodarstva. Mednarodna trgovina dobro napreduje in obstaja upravičeno upanje, da se bo še bolj po-živela. Na polju zakonodaje posveča vlada skrb izboljšanju socialnih zakonov, pripravlja pa tudi reformo kazenskega prava, zlasti v pogledu mladinske zakonodaje. Zbornica je sprejela prestolni govor z velikim odobravanjem in navdušenimi ovacijami kralju in kraljici. Po istem ce-remonialnem redu, kakor ob prihodu, se je nato kraljevska dvojica vrnila v bu-kinghamsko palačo. Po ulicah, koder je krenila povorka, je prebivalstvo tvorilo špalir in navdušeno pozdravljalo kralja in kraljico. Minist. predsednik Chamberlain otvoritvenim svečanostim ni prisostvoval, ker je zbolel. Debata Popoldne se je v obeh zbornicah začela razprava o prestolnem govoru. 0f> otvoritvi razprave sta bila v ofreh zbornicah predložena v odobritev enako se glaseča sklepa. Razpravo je v spodnji zbornici otvoril vodja opozicije major Attlee, ki je izjavil glede prestolnega govora nekaj pridržkov in predvsem kritiziral njegovo zunanjepolitično vsebino. Vlada je 6icer povabila belgijskega in rumunskega kralja v Anglijo, toda v prestolnem govoru ni nobenega sledu o tem, kako bo skušala spraviti narode sveta. V notranjepolitičnem pogledu je major At.tlee kritiziral, da prestolni govor ne omenja niti brezposelnih, niti pomanjkanja med ostalimi sloji. V imenu odsotnega ministrskega predsednika je govoril zaklad-ni kancelar sir John Simon, ki je zagovarjal vladno stališče. kaj prostovoljcev iz obeh taiborov in namesto tega dosegel direkten sporazum z Italijo po nalogih obeh komisij, ki bosta poslani v Španijo. Merodajni krogi priznavajo, da je bila Francija proti svoji volji prisiljena sprejeti nove Edenove predloge. Eden je namreč v okviru angleške vlade naletel na hude težave. Najbolj sta ga kritizirala njegova prednika Simon in Hoare. Eden se bo lahko v angleškem kabinetu rešil le tako, da se sporazume z italijansko vlado in se prične z njo pogajati za priznanje Francovega režima. V okvir diplomatskih razgovorov v tej novi smeri spada tudi snočnji raizgovor italijanskega poslanika Ceruttija z zunanjim ministrom Dsibosotm. Po tem razgovoru so dobro poučeni politični krogi zatrjevali, da Francija ne bo povzročala nobenih težav novemu razpletu pogajamj za ureditev španskega problema. Po prvem transportu tujih prostovoljcev iz Španije bi Francija in Anglija v smislu novih pogajanj priznali Francov režim za legalno špansko vlado Anglija bi Francovi vladi ponudila celo posojilo. V Londonu in Parizu bi se ustanovili redni diplomatski zastopstvi vlade v Burgosu, pa tudi valencijska vlada oi ohranila vae svoje pravice v okviru mednarodnega prava. Njej bi se v tem primeru dal naslov republikanske vlade. Stališče Italije in Nemčije London, 26. oktobra, br. Nemški poslanik Ribbentrop, ki se je mudil pred par dnevi v Rimu, kjer je imel razgovore z Mussolinijem, se je davi vrnil v London. Takoj po svojem prihodu se je sestal z italijanskim poslanikom Grandijem, s katerim sta se dogovorila glede skupnega postopanja na današnji seji londonskega odbora. Kakor se je moglo v diplomatskih Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. krogih zvedeti, bosta zastopala naslednje stališče: Italija in Nemčija vztrajata na tem, da se izvede simboličen umik tujih prostovoljcev in sicer po 5.000 iz vsakega španskega tabora pod pogojem, da se takoj nato priznajo generalu Francu vse pravice vojskujoče se stranke. Od te zahteve Rim in Berlin ne odstopita za nobenp ceno. Druga italijanska zahteva, da morajo biti vsi sklepi odbora soglasni, je naletela na splošen odpor, ker bi na ta način lahko Italija in Nemčija sami, bodisi po svojih trabantih, kakor n. pr. Albanija preprečili vsak sklep odbora. V tem pogledu je Italija pripravljena nekoliko popustiti, a le, če Francija in Anglija ne bosta podpirali ruskega stališča. Tudi glede tretje zahteve Italije, da sklepi komisije, ki naj bi Sla v Španijo, da ugotovi številčno stanje tujih prostovoljcev, niso obvezni, so v Rimu pripravljeni nekoliko popustiti, toda le tedaj, če bo Rimu ln Berlinu zagotovljeno primerno zastopstvo v teh komisijah. Kako je to mišljeno. se vidi po tem, da je Grandi uradno sporočil angleški vladi in londonskemu odboru, da je v Španiji po italijanskih uradnih ugotovitvah le 40.000 prostovoljcev na strani generala Franca in 158.000 na strani valencijske vlade. V londonskih krogih prevladuje vtis, da gre pri vsem tem le za manever, ki naj bi zvalil odgovornost za neuspeh londonskega odbora in za zlom politike nevmešavanja na Rusijo. Razdelitev Španije v dve vplivni območji Parii, 26. oktobra, b. Tukajšnji listi objavljajo najrazličnejše alarmantne vesti o novih dogovorih med Italijo in Nemčijo. Nekatera izmed teh poročil so objavljena iz direktnega vira, druga pa kot posnetek i« angleških listov. Zanimive so podrobnosti, ki jih je rimski dopisnik »Daily Telegra-iphac zvedel o razgovorih nemškega londonskega poslanika Ribbentropa z italijanskim zunanjim (ministrom Cianom o razdelitvi Španije v italijansko in nemško vplivno območje ter o razdelitvi interesov obeh držav v novi Španiji- Ribbentrop in Ciano sta baje že povsem konkretno določila, kako si bosta Italija in Nemčija nudili medsebojno podporo glede gospodarskega izkoriščanja Španije. šanghaj v stiski Zaradi japonskega prodora pri Tašangu se Kitajci počasi umikajo v drugo obrambno črto Šanghaj, 26. okt. o. Prodor prve kitajske obrani »ne črte med Kiangvancm in Liu-hangom je Japoncem po 6 dneh neprestanih napadov in obstreljevanj z najtežjimi topovi uspeL. Za Tašang »e je od včeraj zjutraj razvila najhujša borba, ki je trajala do pretekle noči, ko je Tašang poleg Mia-sanga končno prešel v japonsko posest. Japoncem se je tako odprla pot proti Nansi-jangu, enemu izmed središč druge kitajske obrambne črte. Takoj sa MansLjangom vodi železnica iz Šanghaja proti Nankingu. Če bi Japoncem uspelo zavzeti Nansijang, bi bila vsa kitajska vojska med Kiangvanom, Tašangom in mednarodno koncesijo v Šanghaju odrezana od ostalih kitajskih čet. Japonci so postavili pred Tašang in Mia-sang kar štiri divizije vojaštva. Napadi so se vršili včeraj vse dopoldne in popoldne in še vso noč. Dvakrat je bil Tašang jše v japonskih rokah in dvakrat eo ga spet izgubili. Med posameznimi napadi čet so bol>-nele japonske granate in letalske bombe okrog kitajskih postojank, ki so bile popolnoma razdejane. V njrh je bilo pobitih na tisoče Kitajcev, ki se za nobeno ceno niso hoteli umakniti iz svojih rovov v ot eh nekdanjih brezpomembnih vaseh. Padec Tašanga in Miasauga je vsekakor velikega pomena za nadaljnji potek borbe na šanghajskem bojišču. Fronta vodi sedaj v polkrogu od Lotienea pred Nansiang, kjer je -Japoncem davi uspelo zavzeti tudi radijsko pestajo v bližini vasi Čen, od tam pa v premi črti proti Kiangvanu in končno v 06trem kotu proti jugu do severne železniške postaje v Čapeju. Kitajci se še vedno z vso odločnostjo upirajo japonskim napadom. Umikajo se povsem urejeno in silno počasi. V dopoldanskih urah jim je na šanghajski fronti celo uspelo potisniti Japonce na nekaterih točkah nazaj vendar ti njihovi uspehi niti od daleč ne odtehtajo japonskega predora fronte pri Tašangu. Pred Nansijangom pa se je japonska ofenziva vsekakor ustavila. Tu je zgrajena druga še trdnejša črta. kakor je bila od T,ju-hanga proti Tacangu. Zaradi tega ee bodo Gusarski napadi na francoske ladje Pariz, 26. oktobra, o. V poslednjih 24 urah eo bili izvršeni že trije gusarski napadi na francosko lastnino v zapadnem delu Sredozemskega morja- Tuja letala, ki jim po njihovih črnih križih maltskega reda ni mogoče dognati prave pripadnosti, eo najprej potopila tovorno ladjo >Melace<- Nekaj ur pozneje so bombardirala oporišče letalske družbe Air de France na otoku Menor-ci in nazadnje so potopila še francosko patruljno ladjo »Shasseur 91< v neposredni bližini luke Fornelle. Francoske oblasti eo takoj odredile najstrožje ukrepe proti neznanim napadalcem. Po tajni odredbi ministrstva za vojno mornarico je v pretekli noči odplulo iz toulon-ske luke brodovje francoskih rušilcev, ki bo v neposredni bližini Balearskega otočja ščitilo francoske tovorne ladje, letala in pristaniške naprave. V Parizu je nastalo veliko vznemirjenje zaradi novih incidentov in splošno 6odijo, da bo prišlo do krvavega obračuna. morali Japonci znova pripravljati xa drugo veliko ofenzivo, ki jih bo morda sele privedla do železniške proge v smeri p oti Nankingu. Informacije s bojišča pri Tašangu 6i eploh nasprotujejo, ker se dogodki razvijajo z vso Daglieo. Po nekaterih vesteh je večjemu oaMelku Japoncev v bližini Tašanga uspelo prebroditi reko Džiumo in udariti proti železniški progi, ki jo bodo skušali vsekakor razdreti, da bi pretrgali zvezo med kitajskimi četami pri Čapeju in Nansijangom. Za sedaj še ni znano, ali je akcija tega oddelka uspela. Po drugih vesteh eo Kitajci napad tega japonskega oddelka odbili in ga celo potisnili nazaj z njegovih izhodnih postojank. Na severnih bojiščih je med tem prodiranje japonske vojske vnovič zastalo. Po informacijah agencije United Press it Kia-čuana so kitajski motorizirani oddelki na meji Hopeja vdrli Japoncem za hrbet m jih pri čangčuanu južno od Pingjoiana napadli ter jih prisilili k naglemu umiku proti vzhodu. Ogorčena bitka se je razvila tudi na prelazu Miangce. Nov angleško-japonskl incident London, 26. okt. b. Britanske čete v Šanghaju so prejele ukaz, naj takoj ot vodjo ogenj, čim bi bile zaraili japonskih letal v življenjski nevarnosti. V ta namen sicer angleške čete za sedaj še ne bodo montirale posebnih protiletalskih topov, oborožene pa eo zato s posebnimi puškami, ki se v primeru potrebe lahko uporabijo tudi za obrambo pred letali. Ta ukaz je bil i»lan, ker se je pripetil te dni nov incident. Japonska letala so namreč brez slehernega opozorila in brez utemeljitve napadla taborišča angleških čet v mednarodni koncesiji. »Dailv Express« poroča, da eo vflera/j Angleške straže streljale na tri japonska letala, ko so letela nad mednarodno koncesijo v Šanghaji. To je prvič, da so angleške čete streljale na japonska letala. Avstrijski zunanji minister v Varšavi Varšava, 26. okt. b. Danes je prispel semkaj na uradni obisk avstrijski državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt. Na postaji so ga sprejeli poljski zunanji minister Beck, nemški, italijanski in madžarski oparvnik poslov. Pred svojim odhodom z Dunaja je dr. Schmidt sprejel dopisnika poljske brzojavne agencije ter mu je izjavil: V veselem in svečanem razpoloženju odhajam prvič v državo, ki je pod spretnim vodstvom dosegla tako izreden razvoj. Samo po sebi je razumljivo, da se pri tej priložnosti spominjam vseh stikov, ki so od nekd-aj obstojali med Avstrijo in Poljsko. Prijateljstvo, ki sloni na preteklosti, ni bilo po novih dogodkih niti najmanj zmanjšano. Z zadoščenjem je Avstrija zasledovala razvoj poljske države v velesilo. Stvaritelj te močne poljske države, ki igra danes med evropskimi narodi tako pomembno vlogo, je bil tudi pri nas občudovan. Avstrija je iskreno žalovala, ko je legel v grob vaš veliki Pilsudski. Simpatije avstrijskega naroda do Poljakov to v zadnjem času večkrat priMe do zunanjega izraza. Danes odhajam na Poljsko kot odposlanec avstrijske vlade, da tudi na zunaj pokažem, kako velik pomen pripisujemo na Dunaju ohranitvi dobrih odnošajev s Poljsko. V obeh državah so danes zastopana enako usmerjena stremljenja. Kronanje teh stremljenj bo podpis kulturnega sporazuma med obema državama. Današnji dunajski listi posvečajo Schmid-tovemu obisku v Varšavi izredno pozornost, kajti razen poročil o njegovem odhodu in njegove izjave objavljajo tudi lastne komentarje, v katerih opozarjajo na tradicionalne zveze in trdno ukoreninjeno prijateljstvo med Avstrijo in Poljsko. Daranyi in Kanya pojdeta v Nemčijo Budimpešta, 26. okt. AA. Kakor se je zvedelo, bosta predsednik vlade in zunanji minister Kanva prispela okoli 20. novembra na obisk v Nemčijo. « Pomirjenje na desno Avstrijska vlada odbija sodelovanje s socialnimi demokrati in skuša pridobiti zmernejše hitlerjevce Dunaj, 25. oktobra. Te dni so bili Imenovani deželni vodje za »narodno politični referat« v vseh avstrijskih zveznih deželah, razen na Vor-arlberškem in na Dunaju, ki je v upravnem pogledu tudi samostojna »dežela«. »Narodno-politični referat« jie bil ustanovljen sredi poletja z nalogo, da pritegne k sodelovanju v avstrijskem državnem življenju vse tiste nacionalne kroge, ki v svojih zahtevah niso preveč radikalni in soglašajo s tem, da ostane Avstrija neodvisna in samo v zunanji politiki podpira Nemčijo. To so zmerni avstrijski narodni socialisti. Čeprav doslej narodno politični referat pod vodstvom dr. Pembaura še ne more pokazati 'na kake večje realne uspehe, je vendar imenovanje deželnih vodij velik korak naprej v tem gibanju. Zanimivo je pri tem, da »pomirjenje na desno« v Avstriji očividno veliko hitreje napreduje, kakor pa »pomirjenje na levo«. Vzrok takega razvoja ne more biti v večji spravljivosti avstrijske desnice, sajj je znano, da je bil avstrijski narodni socializem ves čas po julijskem udaru veliko bolj aktiven kakor pa avstrijska levica po februarski revoluciji. Tudi glede nevarnosti za sedanji režim v Avstriji predstavlja hitlerjevstoa desnica gotovo večjo nevarnost kakor pa zmerna levica, ki je stavila za svoje sodelovanje silno skromne zahteve. Kljub vsemu pa ima akcija za pomirjen je z narodnim socializmom očividno večje izglede na usipah, kakor pa sodelovanje z zmerno levico. Ce se vzame v poštev brezdvomno dejstvo, da bi avstrijska levica pomenila za sedanji režim močan faktor v borbi za neodvisnost Avstrije, potem postane tak razvoj tembolj nerazumljiv. Kajti s pritegnitvijo narodnih socialistov mora ta-kozvana »avstrijska smer« nujno izguibiti na svoji moči. Sicer obstoja že dalj časa ▼ okviru Do* movinske fronte tudi sličen referat za pomirjen je na levo, takozvana »Soziale Aa> beitsgamednschaft«. Toda kljub skromnim zahtevam bivše socialne demokracije ta akcija nima beležiti nobenih pomembnejših uspehov. Iz tega bi se dalo sklepati, da je sedanji režim kljub večjim nevarnostim, ki mu pretijo z desne, vendarle bolj naklonjen desnici, čepiav bi mu avstrijska levica v slučaju sodelovanja nikakor ne mogla postati nevarna in bi ga zlasti v stremljenju po neodvisnosti Avstrije z vsemi močmi podpirala. Očividno sovakci ji drugačne sile, ki bi jim ne bilo ljuibo kakršnokoli socialno gibanje in zato ne dovoljujejo nobenega sodelovanja na levo. Možje, ki so bili imenovani za deželne vodje »nairodno-političnega referata«, se doslej politično niso ekspomirali. V splošnem pa so ugledne osebnosti, ki uživajo zaupanje v neonskih nacionalnih krogih. Za Koroško je bil prvotno predlagan izraziti nacionalec Pattinger, ravnatelj kemične tovarne v Radentheimu. Očividno pa ga je vlada odklonila, ker je na to mesto imenovala pisatelja Perkoniga. G. Perkonig je profesor na celovškem učiteljišču im član kulturnega sveta v deželnem odboru, hkratu pa tudi predsednik Heimatbunda. Svoje stališče do slovenske manjšine je izrazil na zborovanju koroških učiteljev v Borovljah, kjeir je zahteval mnogo ostrejše postopanje z manjšino. Tudi za mesto Dunaj je zaenkrat predlagan za vodjo narodno-političnega referata odločen nasprotnik Slovencev, profesor Miltschinsky, ki je pred kratkim izdal knjigo »Karntens hundertj&hriger Freiheitskampf«. Iz teh primerov je razvidno, kako je usmerjeno delovanje narodno političnih referatov. Kriza belgijske vlade Vse stranke pozivajo Van Zeelanda, naj umakne svojo ostavko in ostane na čelu vlade Bruselj, 26. okt. br. Čeprav so se vsi člani vlade in vsi strankarski forumi izjavili proti odstopu Van Zeelanda in tnu ponovno izrazili svoje zaupanje, je Vam Zeeland vztrajal na svojem stališču in podal oetav-ko, da bi na ta način dosegel popolno raz-čišeenje afer v Narodni banki in onemogočil nadaljnjo kievetniško kampanjo svojih političnih nasprotnikov. Ministrski predsednik Van Zeeiand je snoči po radiu razložil, zakaj je podal ostavko. Vlada je slonela na temeljih najširšega ljudskega sodelovanja. To ozračje ed nesti pa je bilo v zadnjih mesecih zelo moteno. Osebno je moral ves čas odbijati klevete, nazadnje je moral vso zadevo predložiti parlamentu. Ze wed tedni je sklenil, da se umakne iz političnega življenja. Ker pa se je bal posledic za državno življenje, je za nekaj časa odložil ta svoj sklep. Med njegovim dopustom pa je nastala icriza v vladni večini. Začelo se je zopet širiti obrekovanje posebno v zvezi z dogodki v Narodni *>anki. V interesu banke pa tudi v njegovem interesu je, da se ta zadeva čim prej razčisti. Zato je odstopil, ker hoče imeti popolnoma svobodne roke. V takih okoliščinah bi bilo krivično, če bi še ostal na položaju predsednika vlade. Vlada .je že izvršila večino 6vojih nalog. Gospodarski in finančni položaj države je popolnoma zdrav. Mimo gleda na sodbo ljudstva o delu njegove vlade. Ljudstvo pa bo tudi obsodilo gonjo, ki ne dovoljuje njegovi vladi mirnega dela. Danes so se pričele konzultacije. Kralj Leopold je sprejel predsednika senata Mo-jersona, predsednika poslanske zbornice Hvmansa. nato pa po vrsti predstavnike posameznih parlamentarnih skupin. Do večera še ni bilo odločitve, kdo bo dolbil mandat za sestavo nove vlade. Danes so se sestali glavni odbori strank, da 6e posvetujejo o političnem položaju in o razvoju vladne krize, vse pa kaže, da bo moral novo vlado zopet sestaviti Van Zeeland. Katoliška Ljudska stranka je sprejela na svoji današnji seji resolucijo, v kateri izreka Van Zeelandu popolno zaupanje in ga prosi, naj ostane na čelu vlade. Socialistična stranka, ki je najmočnejša, je prav tako sklenila zaupnico Van Zeelandu. Če za nobeno ceno ne bi hotel ostati na čelu vlade, predlagajo socialisti, naj postane ministrski predsednik član katoliške ljudske stranke. Socialisti ne marajo sami nositi odgovornosti za nadaljnji razvoj ipolitič-nega položaja, ki je postal z odstopom Van Zeelanda. skrajno kočljiv. Splošno prevladuje prepričanje, da bo Zeeland naposled prisiljen ukloniti se splošni želji im znova stopiti na čelo vlade. Nov banovinski zdravstveni svet Beograd, 27. oktobra, p. 8 posebno na-redJoo uaanistrstva za socialno politiko in narodno zdravje so bili dosedanji redni in izredni člani banovinskega sanitetnega sveta v Ljubljani razrešeni svojih dolžnosti in na mestu njih imenovani drugi. Postali so redni člani po položaju načelnik oddelka za socialno politiko pri banski upravi v Ljulbljani dr. Anton Kosi, šef zdravnik OUZD dr. Ivan Zaje. direktor ijiubljanske-ga higienskega zavoda dr. Ivo Pire, predsednik zdravniške zbornice v Ljubljani dr. Valentin Meršod. imenovani pa so bili upravnik >iirž. bolnišnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani dr. Fran Gerlovič, kontra&tualni zdravnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani dr. Fran De-bevec. sreski sanitetni zdravnik v Celju dr. Fran Brežmik, sreski sanitetni referent v Kamniku dr. Julij Polec. zdravnik združene zdravstvene občine Cerklje pri Kranju dr. Jože Boh>njc in zdravnik združene zdravstvene občine Dobrova pri Ljubljani dr. Franc Puc; kot izredni člani svetnik higienskega zavoda v Ljubljani inž. Stojam Guzelj, ljubljanski lekarnar mag. pharm. Franc Usfar. ljubljanski odvetnik dr. "Josip Voršič. vseučiliški profesor dr. Andrej Gosar v Ljubljani, šef veterinarskega odseka branske uprave v Ljubljani dr. Fran Hribar in šef-zd ravnik banovinskega zdravilišča na. Golniku dr. Robert Neubauer. Francoski rezervni oficirji v Skoplju Skoplj*. 26. oktobra- p. Danes je prispela iz Beograda v Skoplje skupina francoskih rezervnih oficirjev. Sprejema se je udeležila izredno velika množica ljudstva, ki je priredila francoskim gostom navdušene ovacije in vzklikala francoski republiki in demokraciji. Sprejem pri predsedniku vlade Beograd, 26. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr- Stojadinovič je sprej al danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu bolgarskega delegata na našem dvoru Ivana Popova. Nezgoda italijanskega parnika na Neretvi Metkovič. 26. oktobra, o. V bližini ustja rt.ke Neretve je nasedel na peščino italijanski tovorni parnik »Estelinof. Koliko j" škode, še ne ve. Iz državne službe Beograd, 25. okt. p. Dosedanja uradniška pripravnika Anton Mirt in Ivan Vogelnik pri Poštnj hranilnici v Ljubljani sta imenovana za uradnika v 9. položajni skupini. Poplave v Hercegovini Sarajevo, 26. oktobra, o. Promet na progi Sarajevo—Mostar je še vedno prekinjen. Kakor vse kaže, bo promet obnovljen šele v 10 dnah. Tudi telefonski promet med južno Dalmacijo in Hercegovino ter Sarajevom je popolnoma prekinjen- Poplave so železniško progo razdejale na več krajih. Potniki, ki so bili v vlakih, so se morali vrniti nazaj proti Sarajevu odnosno Dalmaciji. Vlaki vozijo sedaj iz Boke Kotorska in Dubrovnika le do Mostarja, iz Sarajeva pa samo do Ostrožca pri Konjiču. Najhuje je proga poškodovana pri Drežnici, kjer so hudourniki razdejali gornji in spodnji ustroj. Poplave so razdejale tudi nekatere cesta in porušile več mostov. Neretva je zlasti v gornjem teku močno narasla. Poplave v južni Srbiji Peč, 26. oktobra, p. Že dva dni trajajo nalivi in nevihte nad Pečjo in okolico- Zaradi izredno obilnih padavin so vsi potoki in reke okrog Peči močno narasli in delno tudi že prestopili bregove. Tako je Bistrica poplavila del mesta in več sosednih vasi. Nalivi in poplave so že doklej povzročile ogromno škodo. Rodbinska doklada za otroka ločenke Beograd, 26. oktobra- AA. Na vprašanje, kako se ima izvajati čl. 7 odst. 4 uredibe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih nameščencev iz 1. 1935, če se žena vnovič poroči, je finančni minister izdal naslednje pojasnilo: Ce je žena, ki ni aktivna ali upokojena državna uslužbenka, veljavno ločena od moža, državnega uslužbenca in se je nato vnovič poiočila, otroka iz prvega zakona pa sama vzdržuje, gre pravica do rodbinske doklade za otroka očetu na podlsgi čl. 7 uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah državnih nameščencev, vendar pa mora materi po odst. 4 čl. 7 iste uredbe plačevati rodbinsko doklado za otroka. Popoln znesek te rodbinsike doklade gre po določilih čl. 5 navedene uredbe v breme proračuna izdatkov ustanove, kjer je oče v službi, ima pa se pri likvidaciji njegovih prejemkov zadržati v depozitu in poslati materi, pri kateri otrok živi. To pa ne velja, če je žena banovinska ali občinska uslužbenka in ima pravico do doklad pod pogoji, veljavnimi za držs/vne nameščence, v tem primeru ima rodbinsko doklado za otroka likvidirati pristojna banovinska ali občinska oblast po določilih, po katerih izplačuje svojim uslužbencem rodbinsko doklado za otroka. Kupuj domače blago! Beležke Slovenoborsko »Jutro** Zagrebški »Obzor« na dolgo in Široko polemizira t našo ugotovitvijo, da >i je vest o nekakih nesoglasjih ▼ vodstvu JNS glede stališča do zagrebškega sporazuma na vsem lepem izmislil. Namesto da bi s stvarnimi podatki potrdil svoje informacije se zaletava v »Jutro« češ, da je »zagrizen zastopnik slovenske narodne individualnosti« in da »sistematično dela wt njeno »popolnitev. Dr. Kramer in njegovi tovariši prav nič ne mislijo na kako izbrisanje slovenske narodne individualnosti, nego jo spopolnjujejo na slehernem koraku, kjer le morejo. Bore se za posebnosti slovenskega jezika, govore o slovenskem narodu ln izdajajo celo »Slovenski narod«, zahtevajo posebno slovensko akademijo in so v praktičnem življenju najbolj zagrizeni slovenski ekskluzivisti, ki delajo vsemogoče težave sleherniku, ki ni Slovenec, a želi v Sloveniji delovati. To pa jih seveda prav nič ne moti, da ne bi poskušali priti v drugih krajih države do čim večjega vpliva v vseh panogah javnega življenja.« Kaj bo le dejal »Obzorov« ljubljanski pobratim »Slovenec« na to slovenoborsko spričevalo, ki ga je zagrebški starina izstavil »Jutru« in jugoslovenskim nacionalistom med Slovenci. Dočim nas »Slovenec« stalno obklada z izkoreninjenci in izdajalci slovenstva nas pa njegov zagrebški pobratim proglaša za zagrizene slovenske ekskluziviste. Gonja »Slovenca«, kakor obtožbe »Obzora« pa nas puščajo povsem hladne, ker so dokaz, da smo na pravi poti, ko se ravnamo po izreku Velikega kralja: »Le dober Jugosloven more biti dober Slovenec...« Ideja in jajca V nedeljo zvečer je imel zagrebški vseučiliški docent dr. Dirnko Toanašič predavanje na ljudskem vseučilišču v Zagrebu. Dr. Tomašič je bil svoje dni jugoslovensko orientiran, pozneje pa se je priključil HSS, kjer igra sedi: tj precej vidmo vlogo v prosvetnih organizacijslh. Dočim so mu radičevci odpustili njegovo jugoslovensko preteklost, pa ga klerikalci in framkovci smrtno mrzijo, čeprav najbrž ne toliko zaradi nje, kakor zaradi njegovega svo-bodomiselstva. Zato se je v nedeljo zbralo v predavaanici ljudskega vseučilišča kakih sto klerikalnih in frankovskih študentov, ki so začeli na docenta dr. Tomažiča, ko je prišel v predavalnico, metati jajca, seveda med silnim vpitjem. Vendar se je radičevskim študentom posrečilo s pomočjo ostale publika demonstrante potisniti iz dvorane. Za docenta TomaSlda so se raBlčevcl energično zavzeli. V ponedeljek ga je sprejel dr. Maček in ga Obdržal pri sebi de-monstrativno dolgo, celo uro. Obenem je včerajšnji »Hrvatski dnevnik« priobčil članek, ki zelo ostro dbsoja demonstrante. Prihodnjič bo, izvaja list, predaval na ljudskem vseučilišču morda kak pristaš demonstrantov. Ako se bodo drugače orientirani akademiki ravnali po nedeljskem zgledu, bo sledilo novo obračunavanje z jajci. Tako bi uvedli počasi borbo jajc proti idejam. Omladina pa bi že morala vedeti, da so ideje vedno močnejše od jajc. Teko »Hrvatski dnevnik«. Predlog iz Prevalj Za bivšim ministrom tn ideologom v Jev-tičevi vladi dr. Dragutinom Jankovičem m generalnim direktorjem Poštne hranilnice dr. Miloradom Nedeljkovičem se je oglasil s svojim avtoritativnim mnenjem o zagrebškem sporazumu v službenem organu JRZ sedaj tudi iz slovenskih Prevalj dr. Emil Štefanovič. »Samouprava« ga predstavlja svojim čitateljem kot enega izmed ustanoviteljev Narodno radikalne stranke v Sloveniji in kot intimnega sodelavca že pokojnih Protiča, Pašiča in Vel je Vukiče-vida. Gospod Štefanovič proglaša v svojem članku za predstavnika srbskega naroda bivšo srbsiko radikalno stranko, za predstavnika hrvatskega naroda bivšo HSS, za predstavnika slovenskega naroda pa bivšo SLS. »Slovenski radikali« pravi med drugim, »so že zdavnaj pripravljali teren za sodelovanje radikalne in Slovenske ljudske stranke. To sodelovanje je prišlo do polnega izraza v prvi Uzunovičevi vladi. V Vukičevičevi vladi pa se je spremenilo to sodelovanje med SLS in radikali v pravi sporazum med Srbi in Slovenci, kakor je mogoče ugotoviti iz blejskega protokola.« Dr. Štefanovič ve tudi povedati, da se je resno delalo na tem, da se je pridružil temu sporazumu celo pokojni Stjepan Radič. Zal pa ne pove, kje je črpal to zelo zanimivo informacijo. Dalje modruje g. Štefanovič: »JRZ predstavlja veliko idejo, ki je sposobna konso-lidirati prilike v naši državi. Slovenski radikali smo žrtvovali ves stoj težki trud, vse svoje politične ambicije in samobitnost radikalne stranice v Sloveniji, da se je mogel izvesti ta za državo edini rešilni načrt. Z JRZ je rešeno slovensko im srbsko vprašanje. Široko odprta pa so ostala vrata za legitimnega predstavnika Hrvatov dr. Mačka, da v tem edino kompetentnem forumu reši tudi hrvatsko vprašanje. To nam potrjujeta svoboda, ki je bila dana dr. Mačku na Hrvatskem, in sestanek dr. Sto-jadinoviča z dr. Mačkom v Brežicah.« Z drugimi besedami povedano: dr. Maček naj vstopi v JRZ, pa bo hrvatsko vprašanje preko noči rešeno, kakor je bilo slovensko in srbsko. Mladinske organizacije JRZ v Sloveniji Včerajšnji »Slovenec« priobčuje govor, ki ga je imel vodja slovenskih omladincev JRZ g. Smersu na nedeljskem omladinskem kongresu JRZ v Beogradu. V tem govoru stoji med drugim: »Naša slovenska mladima poseča na tisoče predavanj in tečajev. Na tej prosvetni in kulturni podlagi smo jo pripravili, da bo sodelovala v politični organizaciji. Tako smo kmalu ob nastopu vlade dr. Stojadi-noviča začeli z organiziranjem mladine po vsej Sloveniji. Ta organizacija je izvedena danes v vseh okrajih, skoraj v sleherni občini«. G. Smersu in »Slovenec« sta s tem postavila naši javnosti novo uganko, ker doslej še ni bilo z-aslediti nikakih vesti o slovenskih organizacijah omladine JRZ. Zanimiva je tudi ocena g. Smersuja o delovni usmeritvi prosvetnih društev, ki vedno ta- Glasovanje v odboru za kraljev spomenik Ljubljana, 26. oktobra. Snoči smo poročali o poteka ponedeljkove seje odbora sa postavitev spomenika kralju Aleksandru ▼ Ljubljani-Dobili smo o tej stvari tekom dneva več dopisov. Priobčujamo dopis, ki.smo ga prejeli od nekaterih članov odbora eamega in ki razpravlja predvsem o formalni strani odborovega dela ter ponedeljkove seje. Meritorno se na to nepotrebno borbo o prostoru in obliki spomenika še povrnemo, za danes pa prinašamo gori omenjeni dopis Glasi se: Po stnočnji seji akcijskega odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru je akcija, ki je od vsega početka naletela v naši nacionalni javnosti na tako iskrene simpatije, še zmerom obtičala na mrtvi točki, na kateri se nahaja že od 7. marca leta 1935., ko se je vršila zadnja seja širšega odbora. Ožji odbor je potem poveril prof. Plečnika z izdelavo osnutka. Dne 16. septembra letos je ožji odbor vnovič sklical sejo plenuma in mu predlagal, naj sprejme celotni načrt in brez razpisa odda obrtniška in umetniška dela. češ da je bilo medtem zamujenega že dovolj časa in se je treba z vso naglico lotiti priprav. Mrzlična naglica po tako dolgem, brez dvoma nepotrebnem premoru pač upravičeno nI našla razumevanja v plenu-mu odbora in zmagala je pobuda, naj se odločitev preloži za par dni, da se bodo odborniki lahko podrobno seznanili s Plečnikovim načrtom. Prihodnja seja je bila nato 1. oktobra. S 17 glasovi proti 11 je bila takrat po izčrpni debati odklonjena zamisel, naj bi spomenik stal na sedanjem restavracijskem vrtu Kazine, ožjemu odboru pa je bilo naloženo, naj se še enkrat posvetuje s prof. Plečnikom in ga zaprosi, da poišče za spomenik kak primernejši kraj. Preteklo je zopet več ko tri tedne, preden se je plenum sestal. Toda predsedni-štvo je prišlo zopet praznih rok. S prof. Plečnikom ves ta čas menda sploh ni stopilo v stik. Mesto tega pa je postavilo na dnevni red eno samo točko: glasovanje o Plečnikovih propilejah. Zaman so skušali razni govorniki prepričati predsedstvo, kako nesmiselno je takšno glasovanje. Prof. Plečnik si jc propileje zamislil kot monu-mentalno arhitekturno umetnino, ki je kakor vsako gradbeno delo nujno vezana na določen kraj. Ko je bil na prejšnji seji odklonjen do takrat predvideni prostor, so nujno prišle tudi propileje same iz razprave če se ne najde zanje novo mesto. Zahteva, naj plenum še enkrat glasuje o njih, je bila torej brez resne, stvarne osnove in včerajšnjo sejo z vsemi plamtečimi govori in z vsem razburjenjem vred lahko smatramo za deplasirano. Saj se je mestoma celo ®dek», kakor da M MU ▼ dldkmtjf Plečnikove umetniSke kvalitet«, katerih nikdo nikdar ni zanikal. A če je bila nelogična ie sama nn se včerajšnje seje niso mogli osebno udeležiti. In ti glasovi bi bili verjetno drugačni od onih dveh, ki jih je sinoči sporočil predsednik ter z njima proglasi'' večino za svoj predlog. Za nepristranskega človeka }e po vsem tem jasno, da je včerajšnje glasovanje ostalo brez odločitve Spričo enakega števila glasov bi bil moral predsednik odrediti ponovno glasovanje ali kakorkoli pre-formulirati svoj predlog. Namesto tega pa je sejo brez debate zaključil in tako povzročil, da »o Plečnikove propileje obvise-le med nebom in zemljo. Naj se vsa zadeva konča kakorkoli danes ni mogoče več izbrisati iz zgodovine, s kako malo nežnočutnosti so se v prvih letih po smrti Viteškega kralja obravnavale tako plemenito zamišljene, ▼ najlepšem smislu patriotične akcije, kakor je akcija za postavitev tega spomenika V nemajhni meri je k temu pripomogel tudi »Slovenec«, ki je o zadevi že ves čas poročal na tako piker, prozorno t en-den otožen način in ki si je najlepšo lovoriko utrgal prav s poročilom i včerajšnje seje, polnim strankarsko zagrizenega zavijanja m potvorb, kakršne odgovarjajo pač njegovi znani morali Ljubljanska železniška akcija v novem stadiju Pr«»d dnevi se je mudila v Beogradu delegacija akcijskega odbora za preureditev ljubi janfkega kolodvora. Obiskala je mero-dajne činitelje ter jim skušala pojasniti izdelane načrte in jih seveda za nje pridobiti. Kakor nam sedaj poročajo, se zdi, da te iutei\enci|e niso ostale brez uspeha. Včeraj dopoldne se je namreč pripeljal t Ljubljano novi pomočnik železniškega ministra inž. Matko Schneller. Na ljubljanski direkciji js imel -daljšo konferenco i njenimi vodilnimi uradniki- Kakor nam zatrjujejo, je ob tej priliki izrekal svoje za- Preosnova turške | vlade Ankara, 26. oktobra, d. Predsedtnik vlada Izmet Ineni je podal ostavko, nakar je predsednik republike Atatiirk poveril sestavo nove vlade Dželalu Bajarju. Predsednik rapublike je tudi že odobril listo nove vlade, ki mu jo je predložil Dželal Bajar. Izmet Ineni je tudi podal ostavko kot podpredsednik narodne stranke ter je bil na njegovo mesto izvoljen predsednik vlade Dželal Bajar. Snočnji seji nove vlade, ki je razpravljala o delovnem programu, je predsedoval predsednik republika Atatiirk. V novi vladi so 06tali vsi dosedanji ministri, razen ministra za narodno zdravje Refika Hajdama, ki se je umaknil iz zdravstvenih razlogov in čegar mesto je zavzel dosedanji državni podtajnik za narodno zdravje Kuludži- Kar je bil novi predsednik vlade doslej minister za narodno gospodarstvo, ga je na tem mestu nadomestil minister za kmetijstvo Šakir, ki je obdržal še nadalje ministrstvo za kmetijstvo. Oboroževanje Estonske Stockholm, 26. okt. o. Tudi Estonska ee je pričela v zadnjem času z vso naglico oboroževati. V zvezi s te»n je nastala v republiki posebna notranjepolitična aiera. Vladni krogi so se namreč pričeli zavzemati za to, da bi duhovščina dala državi na razpolago vse železne križe in druge kovinske spomenike na pokopališčih, da bi s tem železom zgradili dve novi podmornici, verske organizacije pa so ge pričele upirati, češ. da ne gre, da bi se s predmeti, ki pripadajo prav za prav mrtvecem, gradile priprave za, pobijanje ljudi čudenje, da direkcija ni vzela v podrobnejše razmotrivanje poglobitvenega načrta, ki ga je izdelal krožek ljubljanskega inžanjer-skega društva in za katerega se je enoduš-no zavzela vsa javnost. Naročil je, naj direkcija predložene načrte podrobno prouči tsr izdela vse potrebne detajlne načrte tn proračune. Iz informacij, ki »o nam na razpolago, ni razvidno, ali bo s tem ustavljeno nadaljnje izvajanje dosedanjih načrtov železniške uprave, v kolikor nasprotujejo po-globitvenemu načrtu. Logično H to vsekakor bilo. Knez namestnik Pavle pri rumunski kraljici materi Sinaja, 25. oktobra. AA. Ob 10. se je Nj. Vis. knez namestnik Pavle odpeljal s svojim spremstvom v Bukarešto na obisk k romunski kraljici Mariji. Po obedu se j« vrnil okoli 18. v Sinajo. Ob 20.20 so se kralj Karol, knez namestnik Pavle in drugi princi odpeljali z dvomim vlakom na Erdeljsko na lov blizu Araga. f Nj. Vis. kna« namestnik Pavel je sprejel včeraj min. predsednika Tataresca in zunanjega ministra Antonesca. Oba rumunska državnika sta imela pozneje razgovore tudi g poljskim maršalom Rvdz Smiglviem- BolgarsM kralfevskl par v Italiji Sofija. 28. oktobra, p. Bolgarska kraljevska rodbina se je včeraj odpeljala 1« Sofijo na obisk k italijanski kraljevski dvojici v Italijo. V pretekli noči ja ineognito potovala skozi Beograd. Na postaji so bili bolgarski poslanik v Beogradu Popov s vsem osebjem poslaništva. V Italijo eo odpotovali kralj Boris, kraljica Ivana, princesa Aferi ja Lujiza ter njihovo spremstvo. ko energično zatrjujejo, da nimajo s politiko nikakega opravka. Za glavnega predsednika omladine JRZ, ki ti je na nedeljskem kongresu narodno edinstvo postavila za osnovo smernice svojega deL je bil izvoljen Slovenec g. dr. Bojan Pire, uradnik ministrstva sa socialno politiko in narodno zdravje. Zagrebški študenti niso zadovoljni s 25 milijoni Poročali smo že, da je vlada določila 25 milijonov dinarjev za izpopolnitev zagrebške univerze, zlasti za gradnjo raznih univerzitetnih poslopij. Včeraj pa so imeli slušatelji zagrebške univerze veliko zborovanje, sklicano od medklubskega odbora hrvatskih študentov. Čeprav so se zbrali akademiki raznih usmeritev, se to pot niso nič prepirali, temveč so soglasno sprejeli resolucijo. V tej izjavljajo, da znesek 25 milijonov dinarjev nikakor ni zadosten. Potrebni so mnogo večji krediti, da se bo mogla univerza čim prej urediti in izpopolniti. Med drugim zahtevajo nov, mnogo večji ftudentovski dom, ker je' v sedanjem prostora le za 300 akademikov. Zahtevajo tudi novo vseučiliško in nove fa-kultetske uredbe, ki naj se sestavijo sporazumno s akademiki* Aljehin: Euwe Haag, 26. oktobra, n. V deveti partiji za naslov svetovnega šahovskega prvaka se je Aljehin kot črni zopet poslužil slovanske obrambe damskega gambita. Razvila se je zelo komplicirana igra, ki je bila v nedeljo po 40 potezah prekinjena in se je končno v ponedeljek končala remis. Stanje po IX. kolu: 5.5:3.5 za Aljehkna. Botvinik—Levenfiš Moskva, 26. oktobra, n. V matehu za šahovsko prvenstvo Sovjetske unije je velemojster Botvinik tudi v osmi partiji gladko porazil svojega nasprotnika Levenfiša. Stanje po VIII. kolu: 5:3 za Botvinika. Vremenska napoved Zeniuusko vremensko poročil«: Nad zahodnim delom Evrope je dapresija i oblačnim m deževnim vremenom, nad srednjo in južnovzhodno Evropo je val suhega zraka s pretežno jasnimi vremenom- toplota je dokaj izenačena in ne kaže posebnih sprememb. V Jugoslaviji prevladuje jasno vreme, oblačno je samo v zgornjem Primor-ju in ponekod v zetski in vardarski banovini. Včeraj je deževalo v vardarski in du-navvki banovini. Toplota ja v vsej državi precej visoka. Najnižja je v Zaječaru 3, najvišja v Mostaru 27 C. Zemunska vremenska napoved: Lepo vreme, pret >žno jasno. Toplota brez posebna spremembe. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, marši kod jutranja megla, južni iftm te fcttfek Naši kraji in l|ad)e Francoski rezervni častniki so v Beograda obiskali Meštrovicev spomenik hvaležnosti Franciji na Kalemegdanu in so položili venec. Slika kaze, kako velika množica je v Beogradu spremljala francoske goste šoSer Marjan Sušnik pripoveduje o strašnih trenutkih katastrofe nad Bledom Vse podrobnosti nesreče pri Zatrniku so zdaj pojasnjene — Preiskavo vodi radovljiško sodišče Preprečiti je treba! Tudi razpad svojih zob morate z dnevno nego z ODOL-ovo zobno pasto preprečiti. ODOL-ovb zobna pasta odpravi grde obloge zob, ne da bi pri tem poškodavala zobno sklenino, kajti ODOL-ova zobna pasta je mehkejša od zobne sklenine. Poleg tega Ima ODOU ova zobna pasta prijeten, osvežujoč okus. Dnevna nega zob je prva zapoved gojitve lepote, kajti brez zdravih, negovanih zob nI lepote Ljubljana, 26. oktobra. Tri žrtve avtomobilske nesreče nad Bledom, ki se je uvrstila med največje v zgodovini naših prometnih nezgod, zdaj mir-•o spe vsak v svojem kraju. Podrobnosti rfesreče so zdaj tudi že v celoti pojasnjene. Preiskavo vodi radovljiško sodišče; zaslišalo je predvsem glavni priči: mladega šoferja Marjana Sušnika in pa njegovega sopotnika Matka Ulčarja, ki sta se po srečnem naključju rešila iz objema smrti. Pred dnevi smo objavili razgovor z Ulčar-jem. Danes pa se je zglasil v našem uredništvu še šofer Marjan Sušnik. Ne morda zato, da bi se opravičeval pred javnostjo, marveč da tudi s svoje strani pripomore k pojasnitvi tega usodnega dogodka. Marjan Sušnik šteje 21 let; izučil se je pri Kregarju-Fajdigi v Kamniku, služil je pri kamniškem Rodetu tri leta. letos v januarju je položil šoferski izpit in je poldrugi mesec v službi pri g. Resmanu, trgovcu z moko v Zapužah blizu Lesc. Poverjena mu je vožnja z velikim tovornim av:om Magvrus-Diesel, ki ima 3 in pol tone in je namenjen za redne tovorne vožnje na progi od Ljubljane do Jesenic. Dne 19. oktobra je moral Sušnik voziti koks s postaje Bied-Jezero do Sporthotela na Pokljuki. Prvič je zapeljal zjutraj ob 9. Z njim je bil Ulčar. ki mu je pomagal tovori t- in razkladati. Okrog 11. ure sta se vrnila na postajo. Dopoldne nista srečala nobenega voznika, ker so takrat okrog Mrzlega Studenca natovarjali les Drugič sta peljala na Pokljuko ob 14. Naloženega sta imela 4 in pol tone koksa. LJlčar je popoldne vzel tudi svojega 5-letnega sinčka s seboj. Pri Sporthotelu sta bila z odkladanjem gotova okrog tričetrt na 17. uro. Sušnik se je žuril, ker bi bil moral do noči še enkrat pripeljati koks. Pokojni Ivan Kenda je prišel iz Sporthotela dvakrat pogledat, ali je koks že raztovorjen. S šoferjem ni spregovoril besede. Ko je prišel tretjič in je videl, da bo avto vsak čas prazen, je ogrnil trenčokt in se vsedel v kabino in sicer na sredo med šoferjem in lHearjem. Potem so krenili s Pokljuke. Ko so se pripeljali do Mrzlega Studenci, sta priletela čez trato Jakob Kunstelj in Verica Sodjeva. Šofer ju ni poznal, toda Kenda mu je velel, naj ustavi. Kunstelj in Verica sta se nato sama spravila zadaj na avto. imela sta s seboj celo majhen zaboj, ki jima je poslu-žil za sedež. Cesta venomer pada, ovinki so znatni. Marjan je vozil s povprečno brzino 25 do 30 km. O usodni vožnji pripoveduje: — Srečavali smo od Mrzlega Studenca dalje voznike, ne vem koliko. Pri Zatrniku sem zagledal na daljavo kakih 170 m za ovinkom dva voznika. Dal sem jima dolg signal. Videl sem da sta ga oba čula. ker sta se začela vsak s svojim enovprežnim vozom umikati na desno. Prvi se je lepo umaknil, da sem imel kakega četrt metra dobre ceste proste. Cesta je bila videti trdna. sam čvrst teren. Drugi, to se pravi sprednji voznik, ki sem ga moral prehiteti, se je tudi začel umikati. V počasnem tem- žalosten spomin na nasilje v Kosovski Mitrovici V okviru proslave Južne Srbije so pripravili posebno lepo svečanost tudi v Kosovski Mitrovici. Včeraj so tam blagoslovili spominsko kapelo, v katero so položili kosti 16 Srbov, prsih bojevnikov in začetnikov komitske čete v ibarskem okraiu. ki so jih leta 1917. dale okupatorske oblasti v Kosovski Mitrovici obesiti. To so bili najuglednejši Srbi iz Kosovske Mi t rov i ce in okolice ki so jih okupatorji brezobzirno polovili, jih v zaporu mučili in jih v noči od 16. na 17. januarja 1917 obsodili na smrt. Med obsojenci je bil tudi 14-letni Jevrem Miljutinovič iz vasi Vuče. Dan pred usodno nočjo je mati še obiskala sina v zaporu in mu prinesla hleb kruha. Osorni stražar, ki je nadzoroval sestanek, je vzel hleb iz miadeničeve roke ga prepolovil in dal samo polovico Jevremu, drugo polovico pa je vrgel materi: ».Ve potrebuje več, ne bo več utegnil vse ga kruha pojesti!« In res je bilo tako. Čeprav je bil Jevrem tisto noč obsojen samo na 3 leta težke ječe, so ga vendar naslednje jutro obesili z ostalimi obsojenci. Zadeva je bila namreč naslednja: Ko so pred zoro prišli stražarji v zapore, da odženejo na smrt obsojene pod vešala, jc osorni stražar začel vpiti tudi nad Jevremcm Kriknii mu je: — Tudi ti spadaš na vrv! — Da, če bi ne bilo Boga in pravice! — je bodro odvrnil mladenič. — Jaz sem tvoj Bog! — je kriknii stražar ves divji popadel je Jevrema za rokav in ga gnal iz zapora. In nihče ni izustil ne besedice v znak protesta, ko je besni stražar tudi tega nedolžnega fanta prignal pod vešala. Trenutek nato je krvnikov konopec zadrgnil otroški vrat. pu kakih 5 km sem hotel zavoziti po levi strani mimo njega. Tedaj je konj naenkrat za spoznanje potegnil proti meni. Da se mu izognem, sem nalahno krenil z volanom na levo. In že se je začela cesta udirati, toda tako nežno, da nisem imel niti najmanj občutka, da padamo. Vajen sem vožnje po različnih terenih in vem, da bi bil gotovo naglo okrenil na desno in dal motorju moč, zadel bi bil morda konja in ga poškodoval, toda avto in pasante bi rešil. Ali kakor rečeno, udiranje je bilo povsem rahlo, da ga nismo čutili. Trajalo je kvečjemu pol minute. Saj če bi bila Kunstelj in Verica čutila tisto usodno udiranje, bi bila pač odskočila z avta. Naenkrat je bila nesreča tu. Z nogo sem se oprl ob kabino, z levico sem oprijel volan, z desnico sem zaščitil Kendo in Ulčarja. oziroma njegovega sinčka, ki mu ie sedel v naročju. Kenda bi bil pri prvem prevratu odletel iz voza, če ga ne bi bil jaz ščitil. Pri drugem padcu pa mi je roka omahnila in takrat je Kenda padel iz kabine ter obležal na zemlji, avto se je še enkrat za polovico za-okrenil in prijel Kendo za glavo ter ga Jesenice, 26. oktobra. V nedeljo okrog 21. se je na Jesenicah smrtno ponesrečil 42-letni železničar Rudolf Jakoš z Zidanega mosta, ki je bil na Jesenicah šele nekaj mesecev zaposlen kot vodja premikačev. Jakoš je imel v nedeljo službo do 19. V službi se je v neki družbi v pogovoru in kramljanju zamudil, tako da se je šele okrog 21. ure vračal proti domu na Hrušico, kjer je bil pri gostilničarju Mikoliču na hrani. Na železniškem mostu, ki vodi čez potok Jesenico, pa se je pripetila nesreča, ki zaenkrat še ni popolnoma pojasnjena. Po eni verziji se je Jakošu pod nogami premaknila ali udrla mostnica, da je pa- isutrOL mene pa je prijet sa noge Ib Itvut do mre kom pni. Toda mem nI pntisuBa teža ia nobeno železo marveč ka. Jn to je bil« moja rešitev. — Avto je obležal na s&iaukJ tako, da ja gledal s kolesi obrnjen proti cesti. Bil je Se fenomer v pogonu. To so bili strašni trenutki, ko sem ležal pod njim: Pričakoval sem samo še enkratnega rahlega okre-ta, pa bi bil tovorni avto tudi mene * vso težo stisnil in pomandral. Ko pa sem opazil, da je vse mimo, sem se skušal izpla-siti. Odlomil sem stranico ki se izvlekel. Bil sem ves čas pri polni zavesti, samo zbegali so me ti strašni trenutki, da sem skoro obupal. Kenda je ležal pol metra od mene. Prva moja skrb je bila, da sem ustavil stroj. Avto je na±o ostal trdno na svojem mesta. Začel sem Kendo kiicati, toda ležal je negiben, mrtev. Kunstelj je že pri prvem preokretn padel po bregu in ga je avto pritisnil t vso težo ob pnsi. Verica je padla poldrugi meter stran, tam je bila toliko plitva zemlja, da je avto ni v celoti zdrobil, vendar pa je bil že prvi pritisk smrtonosen. — Voznikoma, ki sta stala na cesti, sem zaklrcal: »Po vodo!« Gledala sta me in me nista ubogala. Ulčar s sinom je bil takisto močno prepaden. Vprašal sem ga: »Kaj pa zda i?« Takorekoč brez besed sva se dogovorila, da odhiti Ulčar k orožnikom. Vzel je sinčka in že odšel v dolino. Jaz pa sem pohitel na hrib k prvemu kmetu, k Uren-cu. tam sem v veži zajel vode, nato je še 16-letna posestnik črva hčerka s kozarcem hitela za menoj, da sva da-a Verici Sodje-vi piti in sva jo obudila k zavesti. Neki delavec je prišel slučajno mimo in njega sem naprosil, naj hiti nazaj na Pokljuko obvestit mladega Kendo. Okrog 19. ure, ko je bila že tema, so prišli orožniki. Najprej so se preverili, da sem popolnoma trezen in normalen Voznike sem bil že prej sam pridržal in ustavil ves promet, da smo nato z orožniki lahko natačno ugotovili dejanski stan in da sledovi niso bili zabrisani. Pokojni Ivan Kenda in Jakob Kunstelj sta še kakšne tričetrt ure obležala vsak na svojem mestu, potem so ju prepeljali vsakega v svoj kraj, Verico pa smo prenesli k posestniku Urencu Malo smo privzdignili avto, potem se je sam postavil na noge. Drugi dan smo ga spravili z brega na cesto in zdaj je v popravilu v Ljubljani. Poškodovan ni bil preveč, saj sem ga lahko drugi dam še prišofiral do Ljubljane. »Jutro« Je 22. t. m. opisalo stanje pokljuške ceste. Navedbe v tem članku moTam v celoti potrditi. Zgolj cestne razmere so bile krive te strašne nesreče. del v narasli potok in se pri padcu tako pobil, da je obležal nezavesten ter je v potoku utonil. Možno je tudi, da je v temi zgrešil pot in zaradi slabo zavarovanega mostu padel v vodo. Čudno je. da je bil na eni nogi bos. Iz tega bi se dalo sklepati, da mu je noga obtičala med tračnicami Videč, da prihaja večerni vlak z Jesenic, si je čevelj naglo sezul, da je lahko nogo potegnil iz objema tračnic. Ker je moral zbrati vse sile, je možno, da je omahnil preko mostu v vodo. Pokojnikovo truplo so našli v vodi, iz katere so molele le roke in glava. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Jesenice. | Ferdo Tomazin | Litija, 26. oktobra. Slovenija je izgubila enega največjih ljubiteljev prirode. Zadet od kapi je davi izdihnil v Šmartnem pri Litiji g. Ferdo Tomazin. Menda ni planinarja v Sloveniji, ki ga ne bi poznal vsaj po imenu in po njegovem vzdevku. Cestokrat »o mu rekli »Mati Narava«, zakaj ti dve besedi sta mu bili najslajši na svetu. Z njima je na sle- hernem izletu, ob vsaki priložnosti izpričeval naravnost ganljivo ljubezen do lepot slovenske zemlje. Toda Ferdo Tomazin ni bil samo idealist, marveč je bil tudi zanesljiv in požrtvovalen planinski tvorec. Zlasti za litijsko podružnico SPD si je pridobil tako lepe zasluge, da bo slovensko pla-ninarstvo imelo uspešno bodočnost, ako se bodo na vseh vodilnih mestih uveljavili možje njegovega značaja. Ferdo Tomazin je bil pristen Šmarčan. Lepota njegove rodne vasi mu je lahko že v mladosti vzbudila ljubezen do prirode. Ko je pozneje bil upravitelj raznih slovenskih in hrvatskih veleposestev, mu je bilo dano nešteto priložnosti, da jc spoznaval čudežno snovanje prirode večno lepe in večno darežljive matere. Dolgo se je ohranil mladostno čil. Kakor je bil priden in vesten v službi, taiko je bil tudi požrtvovalen v narodnih društvih, katerim je pripada! že od mladosti. Bil je ustanovitelj litijskega Sokola in načelnik gasilskega društva. Potem je rade volje sprejel zaupanje Šmarčanov, ko so ga izvolili za predsednika svojega pevskega društva »Zvona«. Kot dober gospodar na svoji lični do- mačiji ▼ rodnem kraju, kamor se je vrnil uživat zasluženi mir, je bil izvoljen tudi za predsednika šmarske kmečke posojilnice in hranilnice. Toda najširši delokrog mu je nudilo planinarstvo. Zasavje, ki ima toliko lepih izletniških točk, se je šele po Tomaži« o ve>m prizadevanju zbudilo kakor Tr-rojulčiča iz sanj in začelo privabljati zlasti ?>mladi in jeseni številne izletnike. Po omazinovem prizadevanju je bil zgrajen planinski dom na Sv. Gori. Treba je bilo videti Tomazin a, s kakšno radostjo je pričakoval otvoritve v avgustu leta 1931. Zasavski podružnici SPD je dolga leta na-čeloval in ga je izvolila za častnega predsednika. A močno vpoštevan je bil Ferdo Tomazin tsidi v osrednjem parlamentu našega SPD v Ljubljani. Kar je pravih mož ' v našem plaminarstvu, vsi so bili Totnazi-oovi naj iskrene jši prijatelji Zdaj se Ferdo Tomaž in vrača k materi naravi, ki jo je tako iskreno ljubiL V sredo ob pol 16. bo zemlja vzela, kar je njenega. Spomin na Ferda Tomaž in a pa bo ostal med njegovimi ožjimi rojaki in med tisočerimi prijatelji vedno tako kristalno čist, kakršen je bil značaj blagega pokojnika. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Spominska plošča pisateljici Ani Wanibrechtsamer Planina, 26. oktobra. Vsi prijatelji tn častilci pokojne pisateljice Anike Wambrechtsamejeve se obveščajo, da se nameravani spomenik za po-kojnico zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni mogel postaviti, pač pa se je izdelala in vzidala na njeni rojstni hiši na Planini pri Sevnici spominska plošča iz švedskega granita z reljefom pokofnice (delo akademskega kiparja Niko Pirnata) ter z njenim citatom iz kronike, ki jo je pokof-niča spisala za Planino. — Vsem darovalcem, ki so pripomogli k izvršitvi tega dela iskrena hvala! Slovesno odkritje spominske plošče se y tem letu zaradi tehničnih ovir ni moglo vršiti, pač pa se namerava * prihodnjem letu prirediti večja slavnost, pri kateri naj bi se tudi vprizorila od pisateljice spisana igra »Za staro pravdo*. žirovski avtobus je zdrobil glavo uglednemu posestniku Francu Varlu Vari je na kolesu zgubil ravnotežje in padel pod avto Poljane, 26. oktobra. Včeraj popoldne se je pripetila na cesti nasproti Visokemu huda nesreča, ki je ugonobila življenje pridnega gospodarja in skrbnega družinskega očeta. Cez visoški most se je pripeljal po 13. uri na kolesu France Vari, po domače Vrbanač iz Poljan. Zavil je na cesto proti Poljanam, kamor vodi ne prehud klanec. Vozil je po desni strani. Za njim je pripeljal poštni avtobus. Vari se je na kolesu ozrl, naenkrat se je hotel ogniti na levo in je izgubil ravnovesje v najusodnejšem trenutku, ko je bil avtobus tik za njim. Vari je omahnil s kolesa in že ga je imel avtobus pod seboj. Povozil je siromaka tako hudo, da je Vari obležal na mestu mrtev z zdrobljeno glavo, žalostna novica o usodnem dogodku se je bliskovito razširila po Poljanah in okolici. Vzbudila je vsepovsod obžalovanje in iskreno sočutje z nesrečno družino. Pokojni Vari je zapustil vdovo s 5 nepreskrbljenimi otroki in nad 80 let staro, bolehno taščo. Bil je gospodar pri hiši prvotne Tavčarjeve domačije v Poljanah, od koder so izhajali vsi poljanski Tavčarji. Zdaj je bil v najlepši moški dobi. Bližal se je 50. letu. Poročen je bil s Franio, hčerko poslednjega Tavčarja na tej domačiji, pred 9 leti umrlega Jurja. Dičila ga je podjetnost, pridnost, treznost in velika skrb za družino. Bil je vobče tip zdravega, bistrega gospodarja, ki se je zanimal za javna podjetja v naši občini. Zadnji čas je bil občinski odbornik. V vsakem pogledu se je dalo z nj'm modro in trezno razpravljati o vseh gospodarskih zadevah. Nikomur ni vsiljeval svoiega prepričanja, pretehtal pa ja trezno vsako beselo. Po rodu je bil z Krope, od koder sploh izvira Varlov dom. Zares škoda, da je nenadna nesreča ugonobila poštenega in čvrstega moža. Na~j mu bo lahka poljanska eruda. Hudo prizadeti družini izrekamo tudi mi odkritosrčno sožalje 1 Poljane, 26 oktobra. V ponedeljek dopoldne ie bil Vari s kolesom še v Skofii Loki po opravkih Tik preden se je odpeljal domov, se je mudil pri mesarju Matevžu Hafneriu. ko^il ie potem v restavraciji Otona Detele. nato pa je zasedal kolo in se odpeljal naravnost v smrt Nedaleč od Visokega. na banovinski, glavni cesti, ki vodi proti Zirem. je dohitel Varla žirovski avtobus Šofer ie s hupo opozarjal nase. Vari se je docela pravilno umaknil na skrajni desni rob ceste, tako da nihče ni mogel slutiti katastrofe. čim pa je privozil avto do Varla in je bil morda od njega oddaljen kak meter, je Vari naenkrat zaokrenil s kolesom na levo. Najboljši šofer ne bi bil mogel preprečiti nesreče. Avto in kolo sta treščila skupaj in že v naslednjem hipu je odletel nesrečni Vari pod težko kolesje avtobusa. Zgodilo se je vse skupaj z bliskovito naglico. Onim v avtu je zastal dih. Vari je obležal na mestu mrtev. Nesreča je hotela, da je prišel Vari z glavo prav pod zadnje kolo, ki mu je zmečkalo glavo. Prav v istem trenutku mu je vrglo noge kvišku proti blatnikom, tako da je utrpel tudi sicer hude poškodbe. Domnevajo, da so se mu noge zapletle v aktovko, ki jo je imel spredaj na krmilu in da je zaradi iskanja ravnovesja zavozil preveč na levo. Do prihoda komisije iz Škofje Loke je ostalo truplo na cesti, potem so ga odvedli v Poljane, kjer bo pokop. Vari je bil premožen mož in življenje na domu je bilo zdaj najlepše, ko je nesreča naenkrat razrušila družinsko srečo. Zadnja beseda sodobne čevljarske tehnike je ta na rom šivani čevelj iz prvovrstnega materijala v črni ali rjavi barvi v raznih vzorcih. — Cena jim je samo Din 169.— In 199«~ Smrtna nesreča na železniškem mostu železničar Rudolf Jakoš je padel v vodo in utonil Domače vesti * Počastitev junakov knmanovske bitke. Odbor za spominsko grobnico na Zebre-njaku in za proslavo kumanovske bitke je podrobno izdelal spored kumanovske proslave. V petek bo svečan sprejem 28 zastav srbskih polkov, ki so bili udeleženi pri slavni kumanovski bitki. Sprevod bo šel s sokolsko godbo do vojašnice kumanovske-ga pešpolka, kjer bodo zastave prenočile. Zvečer bo velik ognjemet na Zebrenjaku, ki bo prikazal srbsko in državno zastavo. V soboto bo šel ogromen sprevod s pol-kovnimi zastavami na kumanovsko bojišče. Na lafetah bodo prepeljane do grobnice na Zebrenjaku kosti padlih junakov. Topovski streli bodo oznanili slovesnost. Po vzidanju krst v kripto bo zadušnica in svečana blagoslovitev grobnice, ki jo bo prevzel v varstvo poveljnik kumanovske-ga polka. Po številnih govorih bodo čete iz Kumanova in sosednjih garnizij obnovile kumanovsko bitko. * žena na porodu, mož na begu. V samotnem gozdu onkraj vasi Sv. Helene pri Križevcih je v zapuščeni koči prebival z ženo brezposelni medičarski pomočnik Josip Djuranec. Koča je brez strehe, brez oken in vrat. Tu je doma beda, da se ne da opisati. Nedavno noč so ubogo ženo popadli porodni krči. Namesto, da bi ji mož Josip bil v pomoč, je ves zbegan pobegnil neznano kam. Uboga žena se je z nadčloveškimi napori napotila proti vasi, do koder je pol ure hoda in se je spotoma onesvestila. K sreči so jo našle neke ženske, ki so jo lepo odpravile nazaj domov. Rodila je dvojčke, dva krepka fantiča. V naglici so žene s senom in slamo zamašile okna, s koraznico pa vrata, da ne bi od mraza umrla oba fantka, ki ležita na goli slami sredi sobe. Da, tu je torišče praktičnega dela za hrvatski socialni teden. MANUFAKTURA / MESTNI TRG 24. • -.,:•- ' V '? i- i, .:.!> ../ i' •»j, v;. ■ ' * Mladi zdravniki brez službe, celi okraji brez zdravnikov. Dve najhujši rani narodnega organizma v Jugoslaviji sta: analfabetizem in pomanjkanje higijene. Navzlic številnemu naraščaju učiteljstva in mladih zdravnikov pa imamo v Jugoslaviji vendar mnogo krajev, ki naravnost kriče po odpomoči v pogledu šolstva in zdravstva. V anketi glede reform v zdravstveni službi navajajo zagrebške »Novosti«, da deluje v zapadnih evropskih državah po en zdravnik med 822 do 2.344 prebivalci. V Jugoslaviji pa odpade en zdravnik na 3.568 prebivalcev. Med tem ko je stanje v dravski in savski banovini ter v Vojvodini precej zadovoljivo, so v Bosni in Hercegovini ter v nekaterih drugih predelih Jugoslavije celi srezi, ki imajo po enega samega zdravnika. Tako ima n. pr. srez Konjic 35.000 prebivalcev, a enega samega zdravnika, drugod pa čaka toliko mladih zdravnikov na zaposlitev in si naši medicinci pri vestnem študiju venomer ubijajo giavo, kako si bodo utrli pot v življenje. Seveda pa so mnogi zdravniki krm sami, da ne najdejo zaslužka, ko hočejo bivati v mestu, ne marajo pa za pio-nn;e v kraje, kjer je pomoč najbolj potrebna. Za primer navajajo »Novosti«, da šteje zagrebške zdravniška zbornica 1.200 zdravnikov a od tega jih je 550 v Zagrebu in 70 v Osijeku. V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje id zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče Ogl reg. S. br. 15. 485/25 * Lbil jc očeta, ker mu je nadlegoval ženo. V vasi Petrovini pri Jastrebarskem je živel Vlado Mejašič z lepo ženico in očetom v skupnem gospodinjstvu. Kadar ni bilo sina doma, je krepki starec nadlegoval snaho, ki ga je pa seveda dosledno odbijala in vselej vse povedala možu. V nedeljo zvečer je stari Mejašič prišel vinjen domov in se je takoj začel motati okoli lepe snahe, ki ga je pa gdbila, da se je zleknil po tleh. V tem je ravno prišel sin domov in je bil priča opisanega prizora. Opozoril je očeta k pameti. Stari Mejašič pa je srdit planil po sekiro in hotel pobiti sina. Tedaj je" sin potegnil samokres in s tremi streli v glavo podrl lastnega očeta. * Milan Eadosavljevič ln tovariši pred sodiščem. Pred beograjskim kazenskim senatom se mora zagovarjati bivši predsednik Udruženja rezervnih oficirjev Milan Radosavljevič z bivšim blagajnikom Mihaj-lom Simičem, bivšim generalnim tajnikom Bogomirom Bogičem, z bivšim upravnim tajnikom Velislavom Lešteričem in zidarjem Borivojem Grujičem. Obtožnica očita poneverbo okrog pol milijona dinarjev in navaja 39 točk raznih nepravilnosti. Razprava še ni zaključena. * Predavanje ZKD. Sokolsko društvo Skofja Loka priredi drevi ob pol 21. uri v svojem domu predavanje »češkoslovaška« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Fran Bradač ml. * 110 letna starka živi v Bjelovaru ln se piše Marija Horvat. Je vdova čevljarja in brez otrok, preživlja se z beračenjem, čeprav je nedavno proslavila 110-letnico v bedi, je še vedno dobro ohranjena in ima izvrsten spomin. Preživlja se največ z zelenjadjo. V mladih letih je bila sobarica in kuharica grofa Draškoviča in se je na potovanjih naučila raznih jezikov. Ob manevrih je kuhala tudi cesarju Francu Jožefu in ga je s svojo odrezavostjo nekajkrat spravila v smeh. Dobro se tudi spominja bana Jelačiča, katerega je nekoč na kolenih prosila, naj jo sprejme v službo. u— Križišče n^MHinfr« In Cojzove ceste I Upfavifen slove« si Je pridobil »Ljab- _____ .... .... ' 11___l.< • t*! UA 1>A««/vi41m1 so pričeli prekopavatl minuli ponedeljek. Ker so podaljšek Aškerčeve ceste vprav minulo soboto zbetonirali — za beton pa je treba, da se dobro presuši — prične gradbena tvrdka Anton Res iz Zagreba z asfaltiranjem cestišča že drugi teden. Ob novi Aškerčevi cesti na levi strani sta letos temeljito prenovljena Jelačinova hiSa in skladišče precej odmaknjena iz regulacijske črte, zato bodo na tem prostoru — okrog šest metrov — precej razširili asfaltirani hodnik za pešce, zraven pa nasadili še akacije. Prehod iz Aškerčeve v Cojzovo cesto bodo še ta teden tlakovali z drobnimi kockami. u— Promet na Dolenjski cesti. Izmed vseh cest, ki vodijo v Ljubljano, je razen gorenjske gotovo najbolj frekventirana Dolenjska cesta. Avtomobili, avtobusi, vpre- KINO MATICA Radi izrednega zanimanja DAMA S KAMELI JAM!' danes nepreklicno zadnjikrat! 9 * Kongres elektrotehničnih obrtnikov iz vse države bo letos v dneh od 6. do 8. nov. v zagrebškem Obrtnem domu. Priprave vodi poseben odbor, ki deluje že nad mesec dni, da bodo gostje čim lepše sprejeti in da bo kongres na oni višini, kakor se to spodobi za obrtniški stan. Na dnevni red pridejo zelo važna vprašanja elektrotehnične stroke in se zatorej tudi pričakujejo dalekosež-ni zaključki, da se poslovanje in ravnanje z elektrotehničnim materialom in napravami dvigne na najvišjo stopnjo in da ee prilagodi današnjim najnovejšim tehničnim pridobitvam- Pripravljalni odbor je te dni obiskal bana dr. Ružiča. župana dr. Peičiča in druge ugledne činitelje ter jim poročal o vsem, o čemer bo kongres razipravljal. Vsi gospodje so pokazali polno razumevanje in so zagotovili vso potrebno podporo. * Tvrdka Oroslav Dolenec, Ljubljana — VVolfova uiica 10., je pripravila za praznik Vseh svetnikov prvovrstne nagrobne sveče v izbranih barvah in oblikah. * Anton Dermota v dunajskem radiu. Jutri v četrtek ob 19. bo dunajski radio prenašal Mozartovo opero »Don Juan«, ki jo dunajska opera uprizarja za 150letnico prve uprizorifvs. Tenorsko partijo Oktavijana poje pri tej predstavi naš rojak Anton Dermota, č'an dunajske opere. Predstava bo vsekakor zanimanja vreden dogodek, zato opozarjamo nanjo vse naše glasbo ljubeče otčnstvo. * Na avtomobilsko razstavo v Milano z avtobusom od 3. do 6. novembra po znižani ceni. Prijave »Lustra«, V- Laznik, poleg Slamiča. J. Goričan, Tržič. * Tovarna -JOS. KE1CH sprejema mehko m škropljeno perilo v najlepšo Izdelavo. 3 Iz Lifibljane u— češkoslovaški narodni praznik proslavi Jugoslovansko-češkoslovaška liga jutri ob 6. uri zvečer v Frančiškanski dvorani z dijaško proslavo. Šolski odsek JCL. ie letos s posebno vnemo organiziral še enkrat toliko čeških tečajev kakor prejšnja leta in za uvod v te tečaie naj bo današnja proslava. Namenjena je predvsem naši srednješolski mladini, njenim profesorjem in roditeljem pa tudi akademski mladini in n^adim ljudem sploh. V tem smislu bo govoril dr. Joahim Ražem- Nato slede pevske in glasben? točke, ki jih izvajajo: gospa Osterc-Valjalova, gdč Polajnarjeva in g-Orel. Nato bo g. inž. Murko pokazal nekaj najlepših slik iz Češkoslovaške. Vabimo pa na proslavo vse naše občinstvo, ki se zanima. zlasti člane Jegoslovansko-češkoslova-ške lige. Vstop je prost, sedeži bodo rezervirani. — Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani- u— Kmetijska zbornica je sklicana za jutri ob 10. k zasedanju v posvetovalni dvorani na ljubljanskem magistratu. Prvi dan se bo razpravljalo o pravilih (statutu), drugi dan pa o konstituiranju strokovnih odborov in o proračunu, ki iznaša celih 1,000.000 din • Proti zaprtju Ym Oglas reg. S. 'or. 3236 dne 19. II. 1936. Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umri v 73. letu g. Franjo Sterle, železniški uradnik v pokoju. Njegovo smrt objokujejo trije sinovi in dve hčerki. K večnemu počitku ga bodo spremili jutri ob pol 15.— V Zgornji šiški je umrl g. Slavo Nečemer, dijak in. razreda realne gimnazije. Pogreb bo danes ob 16.15.— Pokojnima blag sipomin, žalujočim naš© iskreno sož: Ije' Marifeorske W©gererjeve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi J A N C — židovska. ii— Spominska svečanost na vojaških grobovih. Kakor druga leta. bo tudi letos na praznik Vseh svetnikov popoldne ob 15.45 na vojaških grobovih pri Sv. Križu spominska svečanost po temle vrstnem redu: Žalni koral vojaške godbe, ptsem ža-lostinka združenih zborov, mol tve za mrtve govor divizij, vojnega kurata Iva Maračiča, častna salva, pesem žalostinka in žalna koračnica. Garnizijska uprava, njen komanda nc rodu iz Zgornje Duplice pri Kamniku. P11 delu na postaji mu je zmečkaio prste nn levi nogi. u - Nezgoda gluhoneme ženske. Reševalci iz Krama so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico okrog 35 let staro gluhonemo žensko, ki jo je podrl na cesti moforiklist in ji zlomil noeo. Ženska ni mogla dati o sebi nobenih podatkov in reševalci vedo povedati o nji samo. da io po videzu rožna jo iz Krania. kamor je večkrat prihajala prosit od hiše do hiše. Iz Maribora a— Masarykov večer v Ljudski univerzi. Ljudska univerza in Jč liga sta se tik pred čsl. narodnim praznikom poklonila spominu blagopokoinega prezidenta Osvoboditelja bratske češkoslovaške republike. V ponedeljek zvečer je bila v polni dvorani Ljudske univerze, ki je bila primerno okrašena, spominska svečanost, ki jo je otvoril dijaški pevski zbor klasične gimnazije pod vodstvom osmcšolca Cirila Cvetka s pesmijo »Ti, ki si nas ustvaril...« Zatem ie predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec poveličeval lik velikega pokojnika ter se v tonlih besedah poklonil njegovemu spominu v imenu obeh prirediteljev spominskega večera. Potem, ko je dijaški pevski zbor odnel Masarykovo najljubšo pesem »Teče, voda teče ...« je spregovoril prof. J. šedivy, ki je v preglednih obrisih proslavljal ogromno, vsestransko delo T. G. Masarvka za svobodo bratskega češkoslovaškega naroda. a— Odlikovani studenški gasilci. V okviru nedeljskih gasilskih vaj so bila izročena odlikovanja naslednjim studenškim gasilcem: zlata kolajna z dvema palmovima vejicama Francu Kaiserju, zlata kolajna z eno palmovo vejico predsedniku čete A. Kalohu, srebrne kolajne za 15 letno gasilsko službo Majheniču, Karolu Kirbišu. Alojziju Preglu, Alojziju Komisarju, Avgustu Pezdičku, Petru Letniku, Pavlu Pez-dičku, Avgustu Lešniku, Francu Sorcu, Francu Kolarju in Alojziju Kolniku; Bronaste kolajne za 10 letno gasilsko službo Maksu Lešniku, Francu Pušniku, Francu Gejerju in Ivanu Vehovcu. a— Tujci na sadjarski razstavi. V po-nedeljeK in torek je obiskalo sadjarsko razstavo in sadni sejem okoli 4.000 obiskovalcev med njimi učenci mariborskih šol. Tudi iz Ljubljane in Zagreba je prispelo v Maribor veliko obiskovalcev. a— Gledališke novicc. V četrtek vprizori gledališče znamenito Čapkovo noviteto »Bela bolezen«. Pred predstavo himni in de-klamacije g- Drlega. Predstava velja za abonente reda D (ne B kakor je bilo včeraj pomotoma natisnjeno!) Drugi abonenti .ie n»- dobe. ker so jo videli že lani. Če pa io žele tudi ti videti, nai se prijavijo pri dnevni blagajni, da jo dobe po znižani vstopni-ni a_ Moški zbori mariborskih pevskih društev Ipavfeve župe se ztero 1. novembra ob 15 ur: pred kapelico pobreškega pokopališča. Peli bodo »Vigred« in »Oj Doberdob«. šlager sezone! KINO SLOGA Pride! VELIČASTEN ZGODOVINSKI VELEFILM. PREMIERA JUTRI ! Nemški dialog ! PREMIERA JUTRI! Radi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 16, 19. in 21.15 uri, v nedeljo ob 10, 15, 17.15, 19.80 in 21.30 uri. u— Tri znamenita dela svetovne literature za godalne kvartete bomo slišali v petek zvečer v mali Filbannonični dvorani. Mozar tov kvartet iz Salzburga nam bo zaigral najprvo godalni kvartet Mozarta v b-duru, takozvani »Lovski kvari- tr. dalje Beethovnov e-mol kvartet in pa Schubertov d-mol, to je poslednji opus. Kvartet ima sijajne kritike, vse hvali njegovo izvrstno skupno igro. plemeniti ton in prerokuje kvari -tu veliko bodočnost. Izredna je čistota njegove igre in moč v izražanju. Krit ki pravijo, da ima kvartet v celoti tudi izvrstno virtu-ozr.o tehniko. Na koncert o-ozarjanio, vrši se v mali Filharmonični dvorani v petek 29- t. 111. ob 20. Prihodnji koncert v veliki Filharmonični dvorani bo v sredo, dne S. novembra. Nr.stopi svetovnožnani oelist En-rico Mainardi. KINO IDEAL Lil Dagover — Peter Petersen Albrecht Schonhals v velefilmu KREUTZERJEVA Po nesmrtni povesti Leva Tolstoja Danes'ob \6., 19. in 21.15 uri u— Poizkimno kuhanje na električnem rešoju bo danes ob 16. Gospodinje, pridite v Gradišče 14! u— .1NAK Edinstvo. V četrtek 2S. t. m. ob -17.45 bo v klubovem lokalu sestanek. Zaradi važnega dnevnega reda je udeležba za vse člane strogo obvezna. 11— Ribje olje v drogeriji Ivan liane, Nebotičnik. Rezervirajte si vstopnice! a— Mladina in bolezni hrbtenice- Danes ob 16. bo predaval v delavnici drž. II. dekl. (ne ljudske) šole Viteškega kralja znani veliki prijatelj mladine dr. Vladimir Bre-zovnik. primarij tukajšnje bolni»e, o boleznih hrbtenica mladine, o njih preprečenju in zdravljenju. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Starši pridite. — Upravi-teljstvo! a— Pod težkimi hlodi poltopan. Pri nakladanju hlodov je bil v gozdu, ki leži v neposredni bližini Slovenske Bistrice, zaposlen med drugim tudi 23-letrJ delavec Blažič Ivan. Iz voza so se nenadno sesuli hlodi in pokopali pod seboj Blažiča, ki so ga tovariši le z veliko mujo osvobodili neprijetnega objema, ter ga nezavestnega, s strto nogo in kljuftno kostjo odpremili v splošno bolr'šnico, kjer se zdravniki trudijo, aa bi ga ohranili pri življenju. Blažič ima tudi hude notranje poškodbe in ja njegovo stanje zelo resn^. a— Mariborska policija bo izgnala več avstrijskih državljanov, ki stanujejo v Mariboru, in sicer kot odgovor na aretacijo nekaterih Slovencev v Gradcu, med njimi gg. Kukmar.a in dr. Kuneja. a— Po 12 letih zopet poža:-... Ogenj je zajel Kitnerjevo gospodarsko poslopje v Ivlarenbergu in ga vpepelil. Zgorelo je seno, slama in drug: pridelki ter mnogo drv, dočim se je skladišče hmelja posrečilo obvarovati pred požarom. Gasilci iz Maren-berga, Vuhrt:da~ in Mute so preprečili več^o požarno nevarnost. Zanimivo je da ni bilo v Marenbergu od 1. 1925. nobenega požara. a-«- Zaradi poročila o mojem govoru, ki sem ga prečital na zborovanju v Narodnem domu v Mariboru v nedelja dne 10. t. m., so nastale napačne razlage v javnosti- Zato prosim uredništvo, da objavi doslovno tisti BUjm L3 [NO BfflHUfln GEOESifjh Na splošno željo danes nepreklicno zadnjikrat veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumasa DAMA S KAMELI JAMI Greta Garbo Robert Taylor Rezervirajte vstopnice v predprodajil LOGA Danes zadnjikrat! SIMFONIJA LJUBEZNI Liebeserwachen Karta Hardt VValther Rilla Glasba: Čajkovski TEl. 22-21 UNION Premiera veličastnega pevskega filma SAN FRAN CISCO Jeanette Mac Donald — Clark Gable Grandiozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami iz Traviate in Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film v nemšKem jeziku. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. odstavek: »Kajti tisti Avstrijci, ki hočejo veljati kot izrazito katoliški narod, ki pošiljajo misionarje v divje poganske kraje Afrike in Azije, da bi tam razširjali blago-vest Kristusove ljubezni in pravice v nekulturnem jeziku plemen, isti Avstrijci vedno bolj onemogočajo, sredi krščanske omikane Evrope, da bi moglo naše slovensko ljudstvo na Koroškem slišati božjo besedo v domačem slovenskem jeziku. Ali smo mar mi Slovenci in Jugoslovani manj vredni kot divja plemena črne Afrike? Ab' ni po zaslugi sv. Cirila in Metoda poleg latinščine in grščine naš slovanski jezik kot edini med vsemi evropskimi jeziki povzdig-njen v togoslužni jezik. Ali je naš jezik in naš narod zaslužil to zato. ker so naši pradedje cela stoletja varovali s svojo krvjo vso ostalo Evropo, zlasti pa nemški narod, pred vsemi nevarnostmi, ki so ogražale Evropo vedno iz vzhoda; naši pradedi so z lastno krvio odbijali Avare. Tatare. Madžare in Turke in omogočali ostalim narodom miren razvoj in kulturni napredek.« Prof. Jan šedivv. Iz Celja Sestanek članstva JNS. Danes ob 20. bo v Celjskem domu sestanek članstva mestna organizacije JNS tn mladinske or-g: nizacije JNS za mesto Celje. Na dnevnem redu je politično poročilo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. članstvo obeh organizacij je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e_ Gradnja vremenske hišice pri Kolodvoru. Mestna občina bo zgradila vp^r-ku med kolodvorskim poslopjem in hotelom »Pošto« vremenisiko hišico, ki bo opremljena z najmodernejšimi instrumenti. Gradbena dela so že razspisana. Zadevne ponudbe je treba vložiti do sobote 30. t. m. do 11. dopoldne v vložišču mestnega poglavarstva. e— Pododbor TTROIR v Celju objavlja; Po mredbi komandanta mesta bo v petek 29. t. m. ob 18. v oficirski menzi v vojašnici kralja Petra obvezno predavanje za aktivne in rezervne oficirje in -vojaške uradnike. Udeležba strogo obvezna. Izvzeti so oni tovaiiši. ki s© morejo opravičiti z nujno službeno zadržanostjo. e_ Celjski šahovski klub bo priredil danes ob 20. v hotelu »Evropi« brzi turnir za mesec oktober. P rije ve sprejema •g. Grašer. Splošni turnir, ki se ga udeležuje 19 članov, daje presenetljive rezultate. V glavnem so sicer favoriti izpolnili piičakovanja, vendar celotni potek že sedaj kaže, da si utirajo pot med glavne igralce mlade, eraibiciozne moči. 5* PtHia j_ Sokolsko društvo in Jč Uga v Ptuju priredita drevi v Mladiki proslavo češkoslovaškega narodnega in državnega praznika. Spored: pozdrav, Gregorčič: Bratom čehoslovakom, recitacija; O SLavo-merju Kratochvilu, kratko predavanje, prof. Rus poje dve pesmi, recitacije iz 1-g 1 ozkih pesmi« Petra Bezruča, češkoslovaška in jugoslovenska himna. Pridite vsi! j— Zvočni kino. Danes ta jutri ob 20. uri: »Učiteljica ljubezni«. Marija Ander-gast, Hans Sohnker. Za dodatek tednik A.ifa'. Iz Murske Sobote m3_ Dramski odsek sokolskega društva je pričel svoje delovanje z burko »Vzorni soprog«. Igrali so io v soboto zvečer ob številni navzočnosti Sobočancev in gostov iz okolice, celo iz Mačkovec. Čeprav so imeli igralci le malo časa na razpolago, so svoje vloge skrbno naštudirali in se vsestransko potrudili. Zlasti sta se odlikovala gg. Franc UrbiČ v vlogi .Tačka \Vheelerja in Štefan Antalič v vlogi Billija Barll?t!a. Dobri ženski vlogi ista bili posebno Bpncik Gizika-Blanrhe ter Bizjak Ninon-Margareta. Zasedeni so bili vsi sedeži v dvorani, razen nekaj onih v prvi vrsti. — Dramatski odsek ima v programu vsakoniesečne predstave, pri izhiri komadov se bo skušal ravnati po ljudskem oku«u vendar bo dajal tudi resne komade. Skoda le, da bo kmalu eden najboljših igralcev, g. Urbič, zapustil Soboto. Društvo goji sobotne d^batn? večere, ki so namenjeni aktualnim problemom ter medsebojnemu priznavanju članov, katerih število znaša okrog 250- Društvo vodi starosta .Tože Vel nar. Ob sodelovanju iSo^« >So-knlskj^a*: in t Prosvetnega« društva to 13. novembra v Sokolskem domu koroški ve^«r, r.a katerem bo predaval drž. pravdnik dr. Fellaher. ______ Vrenseisskn poročila Dozdevno vreme v cktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut- S. 27. Frumencij Č. 28. Sirn. Juda P. 29. Ida, Narc. S. 30. Alfonz R. N. 31. Volbenlc nagla ohladitev jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi »JUTRO« št. 251 5 i irrr-i* Sre3a, 27. X. T937. Gospodarstvo Veleblagovnice lM»do dovoljene po letu 1938 V mestih z manj nego 50.000 prebivalcev so veleblagovnice po včeraj »prejeti uredbi prepovedane Trgovinski minister dr. Vrbanič je dal včeraj naslednjo izjavo o vprašanju veleblagovnic: Meseca oktobra 1934, v dobi najhujše gospodarske krize, je izšla z dveletno veljavo uredba o prepovedi ustanavljanja trgovin velikega obsega. Lani je bila uredba podaljšana za nadaljnje leto, danes 26. t. m. ji pa rok poteče. Široke množice konsumentov čedalje odločneje zahtevajo ukinjenje tega ukrepa in popolno svobodo za veleblagovnice, sklicujoč se na znatno nižje cene najraz-novrstnejšega blaga za vsakdanjo porabo. Tn res je imel že samo obstoj teb veleblagovnic posledico, da so se tudi v drugih trgovinah cene mnogih predmetov znižale. Nasprotno pa zahtevajo trgovski in obrtniški krogi, posebno njihova prisilna združenja in gospodarske zbornice že mesece in leta na svoiih številnih sestankih, sejah in kongresih, trajno popolno prepoved veleblagovnic, češ da osražajo obstoj ti-sočev in tisočev trgovcev, posebno trgovcev na drobno in obrtnikov Maniši obrat, nesorazmerno dražja režija in nemožnost enake reklame, ki ?e je noslužniejo trgovine vel i kepa obsega, onemogočajo trgovcem in obrtnikom po njihovih trditvah konkurenčni boj kljub v*ej pogosto boljši kakovosti nj;hovega blaga. V trenutku raztresenosti nasprotnih si socialnih interesov, ki ie našla izraza tudi v dnevnem tisku, ni kraljevska vlada, ko je danee?£pga nakupa najpotrebnejšega blaga. Po drugi strani pa čutijo manjši trgovci in obrtniki še danes v marsičem posledice hude gospodarske krize, ki smo jo Sele prestali, in se ne morejo v marsikaterem pogledu spuščati v zares neenak boj z izrazito kapitalističnimi podjetji, kakor so veleblagovnice. Samo postopna prilagoditev nasprotnih si interesov je v takšnem primeru umestna. Zato smo si po zgledu mnogih drugih držav izbrali srednjo pot. ki upošteva v mejah možnosti koristi trgovcev in konsumentov. Z uredbo ministrskega sveta, izdano na predlog trgovinskega ministra na osnovi čl. 90 finančnega zakona za 1937/38, ki stopi v veljavo 27. t m., je ustanavljanje veleblagovnic, njihovo razširjenje, odpiranje podružnic ln prodajaln združeno s posebnim dovoljenjem, ki se bo izdalo po presoji vseh momentov in na podlagi dejanske potrebe posameznih mest. Takšna dovoljenja, tako za trgovine velikega obsega. kakor za njihove podružnice in prodajalne, se lahko podele samo mestom, ki imajo več kakor 50 000 prebivalcev. Do konca decembra 1938 se nova dovoljenja v smislu nove uredbe sploh ne morejo podeliti. Tako bodo, ko stopi v veljavo nova uredba, do 31 decembra prihodnjega leta poslovale samo tiste veleblagovnice, ki so do danes dejansko že poslovale, po tem roku bo pa odvisno od splošnih razmer in od gospodarskega položaja, ali se bodo nova dovoljenja podelila kakšna in v katerih krajih in s koliko podružnicami. Naposled je elede na to. da se mora reklama z atrakcijami veleblagovnic spraviti v prave meje, v bodoče prepovedano imeti v takšnih veleblagovnicah gostite!jsko obrt in prav tako tudi prireianie kinematografskih. glasbenih ali podobnih prireditev. Danes sprejeta uredba bo objavljena jutri v »Službenih novinah^ Naraščanje našega izvoza Letošnja aktivnost naše trgovinske bilance je narasla že na 770 milijonov Din Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju našega izvoza v mesecu septembru V tem mesecu je naš izvoz le za malenkost zaostajal za rekordnim izvozom v avgustu V septembru smo izvozili 422 330 ton (lani 358 110) v vrednosti 591.9 milijona din nasproti 504.2 milijona din v lanskem septembru in 272 8 milijona din v septembru 1932, ko je bil naš izvoz najnižji. V primeri z lanskim letom znaša torej povečanje izvoza po vrednosti 87 7 milijona din ali 17.4%, v primeri s predlanskim septembrom 207 7 milijona din ali 54"/o, v primeri s septembrom 1932 pa 319.1 milijona din ali 116%. Letos je bil torej naš izvoz v septembru še enkrat večji nego v septembru leta 1932. ki je bilo najslabše leto V nasprotju s prejšnjimi meseci pa se ie v septembru v občutnejši meri povečal naš uvoz, ki je znašal 118 980 ton (lani 81010) v vrednosti 488.3 milijona din nasproti 373.1 milijona din v lanskem septembru. Povečanje uvoza nasproti lanskemu letu znaša torej v tem mesecu 135.2 milijona din ali 38.3%. Čeprav se je uvoz v znatnejši meri dvignil nego izvoz, smo vendar imeli v septembru visoko aktivno trgovinsko bilanco in je znašal izvozni presežek 103.6 milijona din nasproti 151 milijonom v istem mesecu lanskega leta. Gibanje naše trgovinske bilance je bilo v 9 mesecih letošnjega leta naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo januar 402.2 321.1 + 81.1 februar 419.2 334.0 -f 85.2 marc 511.8 541.0 + 60.8 april 570.2 462.6 +107.6 maj 501.4 418.5 + 82.9 junij 416.1 433.3 — 17.2 julij 532.6 427.2 +105.4 avgust 606.5 446.3 +160.2 september _591.9 488.3 +103.6 jan.-sept. 1937. 4551.9 3782.3 +769.6 jan.-sept. 1936. 2837.9 2940.8 —102 9 jan.-sept. 1935. 2775.4 2611.1 +164.3 jan.-sept. 1934. 2616.9 2613.8 + 3.1 jan.-sept. 1933. 2287.6 2075 8 +211.8 jan.-sept. 1932. 2033.6 2121.6 — 88.0 Gornja primerjava vrednosti našega izvoza in uvoza v prvih devetih mesecih zadnjih let nam kaže, da se vrednost našega izvoza vsako leto dviga. Toda letošnje povečanje je neprimerno večje nego v prejšnjih letih, saj je vrednost našega Izvoza nasproti lanskemu letu narasla za 1714 milijonov dinarjev odnosno za preko 60%, v primeri z letcm 1932 pa je bil letos v 9 mesecih naš Izvoz za 2 in pol milijarde večji, kar predstavlja 122 odstotno povečanje. Naš izvoz je že tako velik, kakor pred krizo Po količini in po vrednosti se je naš letošnji izvoz že približal izvozu v zai.njih letih pred krizo. Letos je znašala vrednost izvoza v prvih treh četrtletih 4552 milijonov, kar je skoro prav toliko, kolikor je znašala vrednost našega izvoza v istem razdobju 1. 1923., ko smo dosegli 4567 milijonov. V rekordnem letu 1929. se je sicer naš izvoz v tem razdobju povzpel na 5338 milijonov, naslednje leto pa smo dosegli le vrednost 4005 milijonov, torej manj neeo letos. Po količini je znašal letos naš izvoz v 9 mesecih 3,369.000 ton. kar je celo za 23.000 ton več nego v 1. 1928.; v prvih treh četrtletjih rekordnega leta 1929. pa količina izvoza tudi ni bPa mnogo večja in je znašala 3.774.000 ton. Naraščanje uvoza je bolj počasno, čeprav je bila letos v prvih treh četrtletjih njegova vrednost za 842 milijonov ali za skoro 29% večja. Kakor pa smo že omenili, s° je v septembru naš uvoz nadalje prav občutno povečal. Bolj počasno naraščanje uvoza ima letos za posledico, da je naša trgovinska bilanca močno aktivna. Izvozni presežek je v prvih treh četrtletjih dosegel že lepo vsoto skoro 770 milijonov Din, medtem ko je lani v tem razdobju aktivnost trgovinske bilance znašala komaj nekaj nad 100 milijonov, predlanskim pa 164 milijonov. Vse kaže, da IPostani in ostani član Vodnikove družbe! izvozni presežek za vse tekoče leto ne bo mnogo zaostajal za eno milijardo. Žito V primeri z lanskim letom se je letos najbolj povečal izvoz žita. Vrednost izvožene pšenice je v prvih treh četrtletjih prekoračila pol milijarde Din. Pšenice smo izvozili 29.128 vagonov (lani 15.930, predi. 3023) v vrednosti 516 milijonov Din (lani 207). V septembru je bil izvoz pšenice sicer še vedno znaten in je znašal preko 3700 vagonov, toda manjši nego lani, ko smo v tem mesecu po spravljeni rekordni letini izvozili preko 9000 vagonov pšenice. Izredno velik obseg je letos dosegel izvoz koruze, saj smo v treh četrtletjih izvozili 50.800 vagonov koruze (lani 3588) v vrednosti 484 milijonov Din (lani 39 milijonov). Pa tudi izvoz ostalega žita je bil letos razmeroma velik, saj je prekoračil 2000 vagonov v vrednosti skoro 27 milijonov Din (lani 2.3 milijona Din). Prav tako je narasel izvoz otrobov na preko 3000 vagonov v vrednosti skoro 31 milijonov Din (lani 7.3 milijona). Izvoz svežega sadja letos precej zaostaja za lanskim letom. Do konca septembra smo izvozili le 2036 vagonov nasproti 4838 vagonom v istem razdobju lanskega leta, vrednost pa je padla od lanskih 81 na 51 milijonov. Razveseljivo pa se je letos dvignil izvoz zdravilnih zelišč ln sicer od 178 na 267 vagonov odnosno od 9.3 na 13.6 milijona Din. Tobaka smo izvozili za 182 milijonov (lani za 121), konoplje pa za 142 milijonov (lani 129). Izvoz živine Izvoz konj je bil letos po številu izvoženih glav sicer manjši nego lani, po vrednosti pa se je dvignil zaradi ugodnejših cen od lanskih 39.3 na 51.4 milijona Din. Prav občutno pa se je zadnja leta dvignil naš izvoz goveje živine. Letos smo izvozili skoro 54.000 glav nasproti 31.100 v istem razdobju lanskega leta in 28.400 v istem razdobju predlanskega leta. Po vrednosti pa se je izvoz goveje živine povzpel na 126 milijonov (lani 48). Povečanje znaša torej po vrednosti 160%, čeprav znaša po številu glav le 70%, kar je v zvezi z ugodnejšo ceno. Izvoz svinj, ki je lani dosegel izreden obseg, je bil zadnje mesece nekoliko manjši. Skupaj smo v prvih treh četrtletjih izvozili za 293 milijonov Din svinj (lani za 296 milijonov, predi, za 176 milijonov). Izvoz drobnice je znašal 35.9 milijona Din (lani 31.3), izvoz žive perutnine pa se je dvignil od lanskih 16 na skoro 26 milijonov, pri čemer pa je treba upoštevati, da je ta izvoz pred dvema letoma znašal še 60 milijonov Din. Precej manjši je bil tudi izvoz svežega mesa in zaklane perutnine, ki je dosegel le 106 milijonov Din nasproti 150 milijonom v istem razdobju lanskega leta in 115 mi-, lijonom v istem razdobju predlanskega leta Izdelkov iz mesa smo izvozili za 31.4 milijona Din (lani za 30.7), svinjske masti pa za 84 milijonov (lani 74, predl.37). Omeniti je še izvoz jajc, ki je znašal 103 milijone Din (lani 100). Podvojen izvoz lesa Izvoz lesa kaže letos prav razveseljiv razvoj. Medtem ko smo v avgustu pri gradbenem lesu opažali popuščanje in je izvoz nekoliko nazadoval na 6106 vagonov (lani 3267), se je v septembru zopet naglo povzpel na 9263 vagonov (lani 3846) v vrednosti 84.5 milijona Din (lani 36.9). Skupaj smo v prvih treh četrtletjih letošnjega leta izvozili skoro 73.000 vagonov gradbenega lesa (lani 36.970, predi. 63.390) in znaša povečanje nasproti lanskemu letu okrog 100%; vrednost izvoženega gradbenega lesa pa je letos v treh četrtletjih narasla na 664 milijonov Din nasproti 326 milijonom v istem razdobju lanskega leta in 534 milijonom v istem razdobju predlanskega leta. Vrednost izvoženega gradbenega lesa se je torej nasproti lanskemu letu prav tako podvojila. V septembru opažamo, da se je tudi izvoz drv pričel dvigati. V tem mesecu smo izvozili preko 1000 vagonov drv v vrednosti 2.2 milijona Din. medtem ko je lani v septembru znašal izvoz drv komaj 174 vagonov v vrednosti 0.3 milijona Din (seveda na Se nismo doserfi enakaca Izraza tra.tr>* v L 1986. pred sankcijami, ko smo v septembru izvozili 1380 vagonov drv za 2.3 milijona Din). V prvih treh četrtletjih letošnjega leta smo izvozili 4780 vagonov' drv (lani 1251 predi. 9680) v vrednosti 8.5 milijona Din (lani 1.9, predi. 15.2). Izvoz oglja je v prvih treh četrtletjih narasel na 1426 vagonov (lani 787) v vrednosti 7.5 milijona Din (lani 3!9), Izvoz lesnih izdelkov se je prav tako dvignil na 36.6 milijona Din (lani 24.0, predi. 28.6), pragov pa smo Izvozili za 40 milijonov Din, medtem ko je lani znašal izvoz pragov 26 miljonov, predlanskim pa komaj 7.6 milijona Din. Gospodarske vesti = Carina na olje lz bombažnega semena. »Službene novine« od 21. t. m. objavljajo zakon o dopolnilnem protokolu k trgovinski pogodbi med našo državo in Italijo V tem dopolnilnem protokolu, ki je bil podpisan 26 septembra lanskega leta v Rimu, se Italija odpoveduje pogodbenemu znižanju naše carine na olje iz bombažnega semena (tar. post. 104/4) na 30 zl. din za 100 kg. Naša carinska tarifa določa na olje iz bombažnega semena minimalno carino 50 zl. din. Borze 26. oktobra Na IjuMjanski borzi so se dane«: avstrijski šilingi v privatnem kliringu trcrovali po 8.82. V zagrebškem privatnem kliringu je bij promet v avs^rij-kih šilingih po P8. in v angleških funtih pa ro 238. Ne»r«ki klirinški 5eki staneio v Ljubljani. BgOTalu in Zagrebu nespremenjeno 1300. za konec novembra pa v Zagrebu 13.75. za konec decembra 13.7250 in ra 15. januar 13.65. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 418 — 420 (v Beogradu je bil prom»t pi 118 — 419) Zaključki pa =o bili v 1% P.lairnvem posojilu po 85.50 DEVIZE LMibliana. Amsterdam 2391.16 — 2105.76, Berlin 1736.03 _ 1740.91, Bruselj 729.19 — 734.26. Curh 996.45 — 1003.52. T/or.don 213.73 — 215.79 Newvork 4291 01 — 4327 32, Pariz 145.26 - 146.70. Praga 151.33 _ 152.43. Trst 226 91 — 230 02. Curih. Beograd 10. Pariz 14.54. London 21.4750. \pw York 133.75. Bruselj 73.16. Milan 22.85, Amsterdam 239.85. Berlin 174 30. Dunaj 80.30. Stockhclm 110.75, Oslo 107.06, KBtenhavn tB.fO, Praga tt.lt, ▼«*- lava 82, Budimpešta 86.25, Atene 8.96, Bukarešta 8.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Ikoda 418—420. za dcc. 417 dsn., za jan. 416-418, 4% agrarne 53.50 den., 4% severne agrarne, 53 den., 6% begluške 77.50 den-, 6% dalmatinske agrarne, 75.75 den., 7% invest 94 dem., 7% Drl hip. banka 100.75 bL, 7% Blair 85.25-86, 8% Blair 94-96; delnice: PAB 210-215, Trboveljska 220—235, Gutmann 250—260. Sederana Osijek 150 do 155, Dubrovačka 440 bi.. Jadranska 440 bi. Beograd. Vojna Skoda 417.50-418.50 (4-18 do 419), za dec. 416-417.50 (416.50), 4% agrarne 53.75 den. (54). 4% severne agrarne 54.25 den (54..50). 6% begluške 78.25 do 78.50, 6% dalm agrarne 76.25-76.50 (76.25) 1% invest. 94.50. den. (95.50), 7% Drž. hip. banka 100.25-101. 7% Blair 85-86, 8% Blair 95 bi.. Narodna banka 7500—7600, PAB 213 den. (214L_ Blagovna tržišča ŽITO + Chirago, 26. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 99, za maj 99. za julij 93.50: koruza: za dec. 59, za maj 60.375. + Winnipeg, 26 oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 127. za dec 121, za nuj 118. -t- Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca slaba. _ Pšenica: 78/79 kg): baška 175 — 177. hanatska 173 — 179. baška ladia Tisa 180 — 182. ladja Be?ej 179 - 181: sremska 77/78 kg 174 — 176; slavonska 77/78 kg 175 — 1?7. Koruza: baška in sremska 105 — 107: banatska 102 — 104. Oves; baški. sremski in slavonski 126 _ 1^8 Rž: baška 164 — 166: Ječmen: baSki in sremski 63/64 ksr 130 - 132 50 Moka: hašk a in sremska »0?» in »Ogg« 267.50 — 277 50- »2« 247.50 — 257.50. »5« 227 50 — 237.50: »6c 207 50 — 217 50: »7c 167 50 — 177.50: »8« 127..K0 — 132.50. Otrobi: baV-i. srpruski in hsnatfski v vrečah 95 — 99 Fižol: baški beli. brez vreč 202 — 204. + Biidimpeštanska terminska borza (26. t. m. Tendenca prijavna. Koruza: za maj 12 96 — 12.98. BOMBAŽ + Liverpool. 25. oktobra. Tendenca stilna. Zakliučni tečaji: za okt 4 55 (prejšnji dan 4.67). za dec. 4.62 (4.73). za maj 4 71 (4.83). + Newyork, 25. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaii: 7.a 8 17 (8.18), za dec. 8.14 (8.14). za maj 8.08 (P.G8). Kulturni napredek Južne Srbije od osvoboditve v 25 letih do današnjih dni Da se Južna Srbija tako močno pripravlja na proslavo osvoboditve izpod sovražnega tlačanstva, temu se ne smemo čuditi. Srb-vojak je ;x>nosem na zgodovino svoje vojske, ponosen je na uspehe svoje puške in svojega meča. Toda Srb, ki je prišel v svobodo, se je zaveda in se je veseli. Pokazati hoče, da si je svest nalog, ki ga v svobodi čakajo in ki jih mora izpolniti, pokazati hoče, kaj je v tem času svobode res že storil. TaJko bo proslava osvobojenja Južne Srbije dvojna proslava.: proslava zmage srbskega oiožja nad sovražnikom in proslava zahvale osvobojenega naroda njegovim osvoboditeljem. Južna Srbija hoče pokazati obračun svojega četrtstoletnega dela na svobodnih tleh. V kulturnem pogledu ima Srbija pokazati veliko. Izginila je v veliki meri nepismenost, izginilo je neznanje. Južna Srbija je dobila osnovne šole, ki jih v tem pomenu prej ni poznala. Vse prejšnje šole niso bile namenjene prosve-ti naroda, imele so nacionalni propagandni značaj tlačitelja srbskega življa. šele po osvoboditvi dobivajo piavo lice prosvetnih in vzgojnih ustanov. Stare šolske zgradbe, zatohle in nehigijenične, razvaline se rušijo. Namesto njih se dvigajo lepe moderne stavbe. Uvajajo se višji razredi osnovnih šol, uvajajo se ambulantne šole, šolske postaje, tudi potujoči učitelji obiskujejo južnosrbska naselja. Posebno važno poglavje, za naše razmere skoro nepojmljivo, tvorijo amalfabetski tečaji, ki so jih absolvirali desettisoči starejših ljudi, odraslih šolskemu pouku. Tako je nepismenost, ki je znašala pred osvoboditvijo več ko 90°/n, upadla na 60n'n. Toda niso le ljudske šole, ki skrbe za vzgojo skozi stoletja namerno zanemarjenega naroda. Razne rokodelske in strokovne šole 211 močke in ženske, higienski as vod. zdravstveni domovi, kmetijski tečaji itd. seznanjajo uikaželjne z gospodarskimi in kulturnimi problemi. Tudi ljudske univerz? izpolnjujejo važno vrzel v narodni vzgoji. Izboljšana vzgoja je do-vedla tudi do novih družabnih potreb. Ustanavlja se Sokol, diletantsika gledališča, pevski zbori, humana društva, sport-ski klubi, čitalnice itd. Take so dane« kulturne prilike v Južni Sito ji, ki ji pet stoletij mentaliteta sovražnega gospodarja na dala dihati. Le 25 let je minilo, le četrt stoletja, pa je Južma Srbija dosegla vi9ok kulturni standard. Z doseženim uspehom se hoče Južna Srbija postaviti in zato pripravlja čim slav-nostnejše proslave svoje osvoboditve. Po obnovi osvobodilne Kumanoveke bitke dne 30. t. m. se začno slavnesti v Skoplju dne 31. t. m. 3 slavnostnim sprevodom, v katerem bodo množice osvobojenega naroda 6.~stile spomin padlih junakov in izrekle zahvalo državi, ki jim je omogočila kulturni ln go-Tpodarski napredek. Za udeležence iz Slovenije, ki bo gotovo v velikem številu obiskala svoje brate, da se v njihovi družbi raduje njihovega veselja, priredita obe Zvezi za tujsfki promet v Sloveniji, v Ljubljani in Mariboru, skupen izlet k slavnostim Južne Srbije koncem tega meseca. Za izlet sprejemajo prijave biljetarne Putnika. Skrbniki zdravih živil v Jugoslaviji so se zbraU v Ljubljani h kongresu Ljubljana, 26. oktobra. Danes so se v Ljubljani sestali živilski kemiki državnih higienskih zavodov in njim podrejenih ustanov iz vse kraljevine. Na kongresu želijo obravnavati množico važnih vprašanj kemične kontrolne službe nad prometom z živili. Začrtati hočejo smernice, po katerih naj bi njihovo prizadevanje rodilo največ zadovoljivega uspeha. Na kongresu so zastopani vsi higienski zavodi iz države, predseduje pa mu vodia kemičnega oddelka HZ v Ljubljani inž Mirko Lindtner. Današnji dnevni red kongresa, ki bo trajal tja do petka, je izčrpala razprava o organizaciji kemične -'užbe po zahtevah in potrebah sanitetske stroke. Poročal je inž. Dušan Kostič, šef kemičnega oddelka HZ v Beogradu, ki se je dotaknil vseh glavnih problemov stroke Kemični oddelki naših HZ imajo za uspešno vršitev svojih naiog vse prema'o specialistov in strokovno usposobljenega osebja na razpolago Osrednja naloga kemičnih oddelkov jc kontrola živil, ki predstavlja v resnici eno najbolj aktualnih, v pravem pomenu besede življenjsko važnih panog v dejanju in nehanju moder- tetmUJnl nfciait edjrin gasilske lop«. Prve funkcije j« bil razrešen konec lanskega leta, druge pa leto« pomladi. S tem mu Je bila storjena velika krivica, gasilstvo pa je utrpelo z zapostavljanjem g. Koširja kot izvrstnega gasilskega strokovnjaka občutno škodo. Goep. Košir j« ! vieoko cenjen kot gasilec tudi izven do-j mevine. Častno članstvo so mu podelile gornjeavstrijska gasilska zveza, tovarniška gasilska zveza na Dunaju ln mnoge gasilske čete v dravski banovini. Zelo mu Je pri srcu gasilska četa v Celju, ki ji že 11 let vzorno poveljuje. Gosp. Košir Je poleg mnogih drugih odlikovanj tudi lastnik reda sv. Save 5. stopnje, pred kratkim pa Je prejel od gasilskega saveza zlato kolajno z dvema lovorovima vejicama za 43-letno gasilsko udejstvovanje. Iskreno mu čestitamo k jubileju in mu želimo še vrsto let zadovoljstva. Potok Iško na Barju bodo regulirali Ljubljana, 24. oktobra. Poleg Gradaščlce in Malega grabna, ki »ta po zadnjih letih že delno urejena, prihaja sedaj na vrsto barjanski potok Iška, ki se pomladi in jeseni kaj rad razlije čez brežine. Na pristojnih mestih v poslednjem času prav resno ln temeljito razmišljajo, kako bi se vsakokratne povodnji v bodoče omejile in kako naj se besneči vodi na kakršenkoli način zagradi pot čez bregove. Potok Iška je namreč svojevrsten hudournik, ki je ponekod komaj toliko širok, da ga odrasel človek lahko prebrede ali preskočil. Iška ob nekajdnevnem deževju že prestopi strugo in se razlije po bližnjih travnikih in njivah. Njen tok je zvečine neenakomeren in bo treba predvsem njeno strugo primerno razširiti, morebiti tudi tu in tam poglobiti. Najvažnejšo vlo2o pri vsem tem seveda igra denarno vprašanje. Pred šestdesetimi leti je bila osnovana vodna zadruga Bar-janov, v katere kompetenco spada regulacija Iške. Njena naloga je bila, da se je uredil tok Ljubljanice in Gruberjevega prekopa ter da se je struga primerno poglobila. S tem bi se mogla odvajati visoka voda na Barju. V letih 1909. do 1911. se j« v tem zmislu poglobila struga Gruberie-vega kanala in poglobitvena dela v Ljubljanici so bila pravkar dovršena. Kadar je pa srtanje vode niziko. bi bilo pač nespametno, da bi se Nadina vode še bolj znižala in bi bilo Barje brez vsake moče. Strokovnjaki polagajo mnogo važnosti na g'avne odvodnike, ki si jih bo morala vodna zadruda sama urediti, sama poglobiti in sama razširiti. Vodna zadruga pa za ureditev teh dotokov nima potrebnih denarnih sredstev. Zdaj se širijo govorice, da bosta vodni zadrugi priskočili na pomoč banovina m mestna občina ljubljanska. Prejšnji teden so že uredili prve priprave za regulacijo potoka Iške. V Lipah so že postavili bara-• ko, kjer so zaenkrat pripravili za delo vse potrebno orodje. Čakajo samo na odobritev kredita. Banovina ie obljubila, da bo prispevala za regulacijska dela 50.000 din, ostanek bo morala dati vodna zadruga, oziroma mestna občina ljubljanska. Pripomniti je treba, da imajo Barjani edini dovoljenje za ta dela. ne države, saj stopa z razvojem industri e vprašanje zdrave prehrane prebivalstva zmerom bolj v ospredje. V zvezi s kontrolo živil je v naši ožji in širši domovini zlasti pereče vprašanje kontrole pitnih vod. ki živo zadeva zlasti naše podeželje posebej še pokrajine ki jih je geološka sestava zemlje prikrajšala za dobre vodne izvore. Kontrola pitnih vod je še posebej važna v dravski banovini, ki je izrazito turistična dežela in ki razpolaga s krasnimi vodami, ki pa jih industrra v veiiki meri oneči-šča. Debata ki je sled.la predavanju inž. Kostiča in ki je zavzela vse dopoldanske ure, je prinesla mnogo koristnih pobud za prospeh te prevažne znanstvene in upravne stroke. Popoldne so gostje pod vodstvom tovarišev iz Ljubljane obiskali najprej naprave mestne klavnice, o katerih so s prav po-voljno izrazili. Nato so si ogledali še Sla-mičevo podjetje, da tudi na praktičnem primeru spoznajo višino živilske industrije in trgovine pri nas Tudi iz Slamičevih obratov so gostje z juga odnesli najlepše vtise. Nato so v restavracija ostali na skupni večerji. Urbane uropal 20.000 Din Novo mesto, 26. oktobra. Pobegli jetnik Jože Urbanč je snoči vdirl v vasi Jelše pri Gorici v hišo imovi-tega posestnika Jožefa Kosovajna in odnesel iz nje 20.000 Din v gotovini. Vest o j njegovem novem vlomu je izzvala po vsej DolenjSki novo razburjenje. Urbanč se je pojavil v Jelšah, svoji rojstni vasi v krškem okraju, v pozni večerni uri. Povzpel se je na streho Kosova-nove hiše in nato skozi dimnik vdrl t veliko krušno peč, razbil na njej lončeno steno in tako prišel v hišo, ki mu je bila bržkone zelo dobro znana. Ko Je lztak-nil denar, se je naglo, vendar pa brez posebnega strahu odpravil po vasi in se celo za pol ure ustavil pri nekem dekletu, nakar je izginil v noč. Orožniki so bili davi obveščeni o novem vlomu in so ga pričeli še z večjo vnemo zasledovati. Urbanč je Kosovanu že pred leti Ukradel 19 tisočakov. Kakor se je zvedelo, je tudi vlom v šolsko poolopje v Mokronogu njegovo delo. Praznik marljivega organizatorja Mladeniško krepak in svež dopolnjuje ugledni in zaslužni gasilski in obrtniški organizator g. Franc KoSir, trgovec, kovaški mojster in posestnik v Celju, danes 60 let plodonosnega življenja. Jubilant se je rodil v Levcu pri Celju, šolo je obiskoval v Petrovčah in Celju, nato pa se je šel učit kovaške obrti v Laško in postal 1. 1894. pomočnik. Odšel je v svet in do l. 1911. izpopolnjeval svoje znanje v Gradcu, na Dunaju, v Berlinu, Lipskem in Sol-nogradu. Leta 1911. se je naselil v Celju in prevzel Zimiakovo kovaško obrt Za kresijo. V teku let je vsestransko izpopolnil svoj obrat in kupil 1. 1920. hišo, v kateri imn ovnv> nhrL Tam si je tudi uredil zastopstvo gasilskega orodja in potrebščin, ki uživa danes velik sloves. Gosp. Košir se z veliko vnemo udejstvu-je tudi v javnem življenju. Leta 1927. je bil izvoljen v mestni svet, v katerem je ostal do septembra 1935. Organiziral je Združenje kovačev v Celju, ki spada danes med najuglednejša obrtniška združenja. Polnih 13 let je predsedoval temu združenju, lani pa je po izvolitvi za svetnika Zbornice za TOI odloži! mesto predsednika združenja. Glavno torišče pa mu je gasilstvo. Ab-solviral je gasilske šole na Dunaju, v Gradcu in Berlinu ter velja za enega najboljših naših gasilskih tehničnih strokovnjakov. Priredil je tehnične tečaje v mnogih krajih dravske banovine in si tudi sicer pridobil na tehničnem področju ve'l-I ke zasluge. Več let je bil član uprave Ga-1 silske zajednice za dravsko banovino ln Iz življenja na deželi SOTESKA. »Jutro« je že poročalo, da se poslavlja od Soteske učitelj-upravitelj g. Zen Ivan z gospo soprogo. Odhaja jx> 341etnem službovanju v Soteski v zasluženi pokoj. Prebivalci sotaškega šolskega okoliša so se od obeh jjoslovili v prijazni gostilni g. Antona Klinca, bivšega narodnega poslanca. Vsi prostori so bili nabito polni hvaležnih očetov, mater in bivših učencev in uPenk. Med njimi je bil tudi nekdanji pridni učenec, kateremu je blagopokojni kralj Uedini-telj nekaj tednov pred smrtjo podaril kot vestnemu vojniku 1000 din. Poslovitve vrlega vzgojitelja se je udeležilo tudi lepo število bratov in sester topiiškega Sokola, katerega doter član je bil g. Žen. Kako priljubljen je bil v okolišu g. upravitelj, naj svedoči dejstvo, da je star možiček neprestano jokal, ker mu je žal dobrega vzgojitelja. V preprostem človeku se pozna nepokvarjena durša naroda, ki vzljubi dobrega vzgojitelja ter te ljubezni ne more vzeti struja. ki prihaja od tam. kjer bi se morala joznanjati medsebojna strpnost in ljubezen Lepe be ede v slovo je izgovoril g- notar iz Žužemberka. Poudaril je važnost učiteljskega stanu, ki podaja naši mladini prve nauke in jo usposobi za poznejše življenje. Vsem navzočim je eovoril od srca in so mu vsi soglasno pritrjevali. V imenu sokolskega družtva se je j»oslovil od posla vi iajočega se brata in sestre član topiiškega Sokola. Dobri ljudje se ob težkem slove=u tolažijo z upa-n,v-m. da se bo oihaiajoči srospod še večkrat vrnil v njih sredo, kjer ima svoj vinograd in sadovnjak ter ličen hram. i//-®. JU JW1 Niste tudi Vi nad njo oduievljeni? Porušen simbol kitajskega edinstva Leksikon vrtnic i »Rozarij« v Sangerhausnu na Nemškem 1 je znan kot vzorno gojišče vrtnic. Ni čudno, da je lz tega ozračja izšla sedaj nova rožna posebnost, čeprav le literarna. Z mnogoletnim delom je namreč maj-*?en vrtnar in strasten ljubitelj vrtnic r vasici Uftrungen blizu Sangerhausna sestavil leksikon, ki vsebuje vse na svetu znane pavrste te plemenite cvetlice. Leksikon vsebuje nič manj nego 17.000 Imen raznih vrtnic in ga je mogel mož sestaviti le a pomočjo domačih ter inostranih znanih go-jiteljev vrtnic. V zahvalo za njegovo delo so moža ,ki se imenuje August Jager, imenovali za častnega člana društva nemških ljubiteljev vrtnic. Gijon Gijon. ki so go te dni zasedli španski nacionalisti, ima eno najboljših severno-španskih luk. To je važno zavoljo premoga, ki ga pridobivajo v bližnjem revirju Langrea. Mesto šteje 56.000 prebivalcev in leži na polotoku. V njem je več velikih tovarn. Njegovo obrežje je poleti polno kopalcev. Gijon. so osnovali že Rimljani in je bil nekaj časa prestolnica asturskega kraljestva. Na dobo njegovega sijaja sp*r-minja prekrasna, velika cerkev. Truplo v košari Senzacionalen umor v Rumuni j i V Šanghaju so japonske bombe porušile spomenik dr. Sunjatsena, velikega kitajskega domoljuba, ki je posvetil svoje življenje borbi za uresničenje kitajskega edinstva Zaton meščanstva v Evropi Trije novi imperiji na vidiku: azijski na Vzhodu, germanski v Srednji in Vzhodni Evropi, rimski v Sredozemlju in Afriki — Dve ljudstvi v orožju in dve ljudstvi z orožjem V »New York Tribune« piše ameriški publicist Walter Lippmann o sedanjem položaju v Evropi in pravi, da se da na tej celini vzdrževati polovičen mir, ki je po nekdanjem pojmovanju že skoraj vojna. Tri velike države, Japonska, Nemčija in Italija, se pripravljajo, da si ustvarijo nove imperije: azijski na Vzhodu, germanski v Srednji in Vzhodni Evropi in rimski ob sredozemski obali ter v Afriki. Ti novi imperiji pa se morajo dvigniti le na razvalinah starih, na razvalinah angleškega, francoskega in holandskega imperija. »Nihče naj ne misli«, nadaljuje Lippmann,« da bi Nemci in Italijani bili po Če-stihlepncsti le fantasti. Njih častihlepnost je prav tako prava, kakor Cezarjeva ali Napoleonova. Da bi ustvarili svoja imperija. bi morali Francijo omejiti na njene meje in Anglijo osamiti na njenem otoku. Postati bi moralo tako rekoč prav tako nenevarno streljati na kakšnega angleškega poslanika na. cesti proti Pragi ali Du- Mož, ki meša Kitajcem račune naju, kakor se je to zgodilo angleškemu poslaniku na cesti iz Nankinga. Mir, ki vlada v Evropi od i. 1933., sta plačali Francija in Anglija s tem, da sta ostavljali svoje položaje drugega za drugim. Ta vrsta miru lahko traja še več let, kajti Anglija in Francija imata še mnogo položajev, ki jih lahko zapustita. Ta mir bi celo nikoli ne utegnil voditi do vojne. Če bo trajal dovolj dolgo, bi šla moč in strategični položaj Anglije ter Francije brez vsake velike vojne v nič. Na papirju je angleška in francoska moč dosti večja od nemške in italijanske, toda zdi se mi, da imajo diktatorji prav, če domnevajo, da štejejo vojna morala in disciplinirane organizacije več nego gmotna bogastva. Med tem ko sta Nemčija in Italija ljudstvi v orožju, sta Anglija in Francija le ljudstvi z orožjem. Zasedba Porenja, Abesinije, Španija — diktatorji dosegajo svoje vojne smotre brez vojne. Vsak uspešni udar napravlja morebitni odpor dražji in težji. Tako je Srednjo Evropo težje bi niti, od kar je Porenje močneje militari" rano, nego je bilo kdaj prej. In težje je braniti sredozemske položaje, od kar spadajo Portugal, nacionalistična španska in Baleari v območje nemške in italijanske moči. Zapustil sem Evropo z občutkom, da nista niti Anglija niti Francija prežeti z voljo, da bi se uprli nevarnosti, ki jima preti, če so demokracije res tako deka-dentne, kakor .pravijo diktatorji, da so, tedaj bi bil položaj zelo resen in usoda starega sveta bi bila spet v rokah vojaške kaste, a meščanske dobe, ki se je začela z renesanso, bi bilo konec.« Zmagovalec Oceana — polkovnik Charles Lindbergh je nedavno obiskal zborovanje ,' nemških letalcev v Monakovem. Na sliki ga vidimo ob prihodu na ondotno letališče koliko dni prej vozil nekega moža v St. Gheorghe na Sedmograškem in nazaj v Bukarešto. Mož je imel s seboj veliko košaro in je šoferju povedal, da ima v njej vtihotapljeno svilo. Ker mu je policija na sledu, mora to blago izginiti. Mož je šoferju pošteno plačal, tako da mu je ta na nekem samotnem mestu pomagal vreči košaro v Olt. Izpoved šoferja in nekega krčmarja, pri katerem sta se šofer in neznanec pri tej vožnji ustavila, je bila zelo skopa, vendar je policiji s pomočjo vohunov iz bukare-štanskega podzemlja uspelo, da je neznanca istaknila. Bil je to 41-letni Bela Tokes, neki Sedmograjčan, ki je živel že leta kot reven tekač v Bukarešti. Ko so ga zaslišali, je priznal sledeče: Neki Kulda je GoldschlMgerju, katerega je poznal že več let, dejal, da bi lahko opravila veliko devizno kupčijo, pri kateri je šlo za več sto tisoč lejev, in ga je s tem zvabil v svoje stanovanje, Kulda je svojo družino pod neko pretvezo poslal z doma in ko je GoldschlSger prišel, sta ga s To-kesom zadavila, truplo stlačila v košaro ln Tokes jo je spravil na Sedmograško, kjer jo je vrgel s šoferjevo pomočjo v reko. Za to delo je Tokes prejel 30.000 lejev, 20.000 so jih pri njem še našli. Kolikšen je plen, ki si ga je prisvojil Kulda ni znano, kajti moža doslej še niso prijeli. Orožje v haremih Angleška policija preiskuje ta čas arabske hiše v Jeruzalemu zavoljo orožja in streliva. Tokrat je svoje preiskave s pomočjo policistk razširila tudi na hareme, in ne brez uspehov. Tako je agentka v nekem haremu dvignila košarico z mladimi mačkami in je našla pod njo samokres in naboje. Preiskava se je izvršila tudi v beduinskem taborišču na Oljski gori. 11 kg težka pesa V nekem kraju v vzhodnem Harzu v Nemčiji so imeli letos izredno dobro letino pese. Enega izmed teh zemeljskih sadežev so morali po vseh pravilih izkopati, kajti njegov obseg in njegova dolžina sta znašala 3 četrti metra. Vse skupaj je tehtalo U kar! Smrt iz strahu pred zobno ordinacijo Pred nedavnim smo poročali, da je v Budimpešti neka mlada žena pri zobozdravniku umrla od strahu. Ta zgodba se je sedaj ponovila. 36-letna žena nekega uradnika Ludvviga Leichtmanna je prišla' k zobozdravniku in mu potožila, da ji silne bolečine v zobeh že več noči ne dado spati. Povedala mu je tudi, da se zdravnikovega posežka silno boji. Med tem ko je zdravnik pripravljal vse potrebno, se je Leicht-mannova na stolu nenadno onesvestila in je ni bilo več mogoče oživiti. Bila je bržkone bolna na srcu in je strah vplival nanjo tako, da je umrla od kapi. Spor za stoletno lipo V nekem berlinskem predmestju se je na tragičen način končal spor za stoletno lipo. Za drevo so se prepirali neki dediči, sedaj pa so ga hoteli posekati. Neki mož je odžagal krošnjo, ki je treščila prehitro na tla in pokopala tri dediče, eden med njimi je dobil smrtne poškodbe, druga pa sta bila hudo poškodovana. Lindbergh v Nemčiji Gijon je padel Mongolski knezi so v zadnjem času prisegli zvestobo princu Tehu, nasledniku slovitega Džingiskana. Teh nastopa na eni strani proti kitajskemu komunizmu, na drugi proti nankinški vladi, zato je Japoncem zanesljiv zaveznik Rumunska javnost se je več dni bavila j s skrivnostnim zločinom, ki ga je policija sedaj razčistila. Pred dnevi je izginil v j Bukarešti borzni mešetar in menjalec Jo-nas Goldschlager, ki se je bavil z majhnimi deviznimi posli na »črni borzi« in je bil v teh krogih zelo znan. Tri dni pozneje so našli njegovo truplo v veliki potniški košari, ki je plavala po reki Oltu na Sedmograškem. Preiskava je pokazala, da je bil mož zadavljen, sledi za storilcem pa spočetka ni bilo. Potem se je javil na policiji vozač nekega taksija in izpovedal, da je bil ne- Vtalijanska porolcs * Abcslnl)! Hči abesinskega podkralja, maršala Grazianija, Vanda Graziani, se je prošle dni orno-žila z grofom Sergejem Gualandijem. Nevesta podpisuje poročno listino v katoliški cerkvi v Adis Abebi Nemški nadomestki VSAK DAN ENA Cevi in kabli iz umetne smole — Porcelan namesto bakra Žlebovi iz cementa in azbesta Nov letalski rekord ženske Za komunistične diktature v Monakovem so prišli na kliniko slovitega internista FriedrLha v. Miillerja štirje do zob oboroženi rdeči gardisti. Hoteli so ga na vsak način odvesti s seboj. Von Miiller se je temu uprl in je na« pogled dejal: »Kaj hočete prav za prav od mene, povejte, da bom vsaj vedel?« »Gospod dvorni svetnik, odvesti vas hočemo, ker ste velik reakcionarec!« je dejal eden izmed boljjševikov. »Kaj ste dejali, da sem? Reaikcionarec? JVaiz seim internist, ne pa reakcionarec!« ee je odrezal profesor. Vodja gardistov je zazijal itn rekel i »Oprostite! če ste internist, ne pa reakcionarec, smo se zmotili.« Po teh besedah so boljševiki odšli. Angleška letalka Joana Battenova je v nedeljo popoldne srečno priletela na londonsko letališče Croydon. Posekala je dosedanji rekord na progi Avstralija—Anglija za celih 14 ur ★ Angleška letalka Joana Battenova, ki je prošli ponedeljek startala v Portu Dair-winu k poletu iz Avstralije v Anglijo, je dosegla svoj cilj v novem rekordnem času. Med potoma je imela le malo počitka. V poletu čez Indijo je trpela strašno vročino. Zrak. ki ga je delal propeler, je bil tako topel, kakor bi prihajal iz plavža. Od Porta Darvvina do Karahija je le-taijlkia spala ssimo osem ur. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! »Oprostite, natočil sem tri litre bencina več, nego ste zahtevali...« (®Everybodys weeMy«) V nemških mestih delajo ta čas veliko propagando za nove nemške sirovine, ki naj bi pomagale zmanjšati uvoz inostranih si rovi n. Uradna mesta hvalijo posebno umetne smole. Iz njih se dado izdelovati n. pr. celi cevni sistemi, ki so uporabni sicer le za hladno ali zmerno toplo vodo. Tudi kable polagajo v umetno smolo namesto v dosedanjo gumo in zobnim tehnikom priporočajo umetno smolo kot najboljše in najtrpežnejše tvorivo za zobne krone. ^m^^^^mmmmmmm^^mmm^^mKmmm^a^mm^^^mmmmK^^mmmmmm Nevaren kopirni svinčnik Kopirni anilinski svinčnik je nevaren, česar ne vedo vsi ljudje. 2e po majhnih ranah, v katere pride kakšen delec tega svinčnika, lahko nastane resna škoda. Delci barvila namreč uničujejo tkivo v okolici rane, iz rane teče spočetka stalno gnoj, saj se tam nabirajo bela krvna telesca, ln zavoljo pritoka krvi se razvijejo iz tega steklina in vnetje. Bela krvna telesca hočejo vsrkati tujo snov in jo prenašajo v telo, da bi se barvilo tam uničilo. Toda v telesu je strup kopirnega svinčnika še vedno učinkovit ter utegne povzročiti nadaljnje telesne motnje. Ozdravljenje gre zelo počasi. Tudi majhne rane s kopirnim svinčnikom torej ne smemo prezirati. Mazila in kopeli v takšnih primerih ne zadostujejo, rano mora zdravnik izrezati, da odstrani vse strupeno barvilo. čim prej se izvrši ta operacija, tem prej boš ozdravil. Nemška industrija je ustvarila nova možnost za uporabo porcelana, posebno tudi za instalacijska dela namesto bakra. Veliko je število nadomestkov za usnje. Vj Nemčiji uporabljajo n. pr. ribjo kožo in ribje usnje tudi za vezavo knjig. Novo umetno usnje za podplate more ba-je le strokovnjak razlikovati od pravega usnja. Dalje izdeluje industrija tako zva-no »gozdno volno« iz smrekovih igel, ki se da kakor m arena, neko tvorivo iz žival« skih vlaken, uporabljati za polnitev blazin. Srešnih žlebov v Nemčiji tudi ne ia» delujejo več iz cinka ali železne pločevine, temveč iz mešanic azbesta in cementa. Nemčiji ne primanjkuje samo kovin, temveč zelo občutno tudi papirja, kar je razvidno med drugim iz priporočil uradnih krogov, naj bi ljudje štedili s papirjem tudi pri zavijanju blaga. Vodja arabskih upornikov Podgana v cerkvi V cerkvi nekega manjšinskega (kraja blizu Aalborga na Danskem je prišlo do razburljivega dogodka. Verniki so pravkar peli zadnjo kitico neke pesmi, ko je stekla podgana po cerkvi. Nastalo je veliko razburjenje, ljudje so vpili in se stiskali skupaj. Neprijetna žival, prava orjakinja svoje vrste, pa se ni dala preplašiti in je stekla na prižnico, baš v trenutku, ko je hotel tja tudi pastor Sandbak. Ko je duhovnik zagledal podgano, je menil: »O, to je pa malo preveč prostosti! Tu imam jaz sedaj opravke!« V cerkvi je nastala mrtvaška tišina. Za trenutek je bilo videti, kakor da hoče podgana pastorja napasti, ta pa je vzel debelo pesmarico v roke, malo pomeril in podgano potem s silnim zamahom ubil. Zatem je dejal hladnokrvno: »Tako se nam bo, dragi verniki, danes posrečilo, da bomo odgnali zlo. Ali bi hoteli še enkrat zapeti zadnjo kitico?« In nato je imel svojo pridigo, kakor da se ni nič zgodilo. Če je veliki mufti Hal Amin Al Husein vodja arabskega upora proti Angležem v Palestini, se lahko reče, da je Fauzi Kavadži (na desni) izvrševalec uporniškega gibanja, Kavadži je organiziral svoje arabske rojake na vojaški podlagi in to je tisto, kar prizadeva Angležem največje preglavice »JUTRO« St 251 ff*b,i7,2fm « B M m mm brezkonkurencne modele jesenskih m zimskih plasckv, kostumov /A DAnHt in paletojev, proti dežju in snegu eviprk gnir ane tople športne m^rmmmmmrn plasce nudi PAULIN - LJubljana - Kongresni trg 5 Rafael Sabatini; 100 SKI KRAGULJ Gusarski roman Dolg, globok molk. Nato je sir Oliver z globo- kLm vzdihom prekrižal Lionelu roke na prsih. Počasi, s težavo je vstal. Drugi so menda vzeli to za znamenje. Videti je bilo, kakor da bi bili iz spoštovanja do sira Oliverja vse do zdaj tako tiho čalfeali. Lord Henry je po prstih stopil k Rozamundi in se dotaknil njenega ramena. Vstala je in z ostalimi vred zapustila kajuto; zadnji je odšel lord Henry Goade. Samo rainocelnik je ostal pri mrliču. Zunaj na svetlem ju trn jem solin cu so vsi obstali, sir John s sklonjeno glavo in dvignjenimi rameni, z očmi uprtimi v beda, pomita tla. Skoraj boječe — kakor človek ne bi bil pričakoval od tega hrabrega moža — je pogledal siru Oliverju v obraz. »Moj prijatelj je bil,« je žalostno Za jecljal, kakor da bi se hotel opravičiti in pojasniti svoje ravnanje: »in ... ljubezen me je zapeljala--« »Moj brat je bil,« je slovesno odvrnil sir Oliver. »Bog mu daj večni mir.« Sir John se je odločno vzravnal, pripravljen, da dostojanstveno sprejme zavrnitev: »Sir, ali je vaše velikod-ušje zmožno, da mi odlpusti?« Njegov obraz je bil malone grozeč. Mcfltče mu je sir Oliver podal rokio. Sir John jo je sOcoraj lakomno popadel: »Najbrže bova kmalu spet sosedla,« je dodal. »Mojo besedo na to, da se bom vneto trudil, biti boljši mejaš, nego sem M v mamilih časih.« »Tedaj, gospodla,« je reikel sSr Oliver tn se ozrl od sira Johna k siru Henryju, »tedaj smetm pač skilepaiti, da se mi ni treba dlalj šteti za ujetnika?« »Niti se vaon ni treba pamišljati, da se ne bi z nami vrnili na Angleško,« je odvrnil njegovo lord-stvo. »Kraljica mora takoj zvedeti vašo zgadtbo; saj imamo tuidi Jastperja Le&gha za pričo, aiko bi bdllo treba. Jaz sem vam porok za popolno vrnitev vaših pravic. Imejte me za prijatelja, sir Oliver. Prosim vas za to kot za dobroto.« S temi besedami miu je tudi sam ponudil roko. Nato se je obrnil k ostalim: »Pojdimo, gospoda, mišim, da nas kflriiče dolžnost drugam.« Umaknili so se. Olliver in RazanmmlcBa sta ostala saima. Dolgo sta gledala drug drugega; toliko sta sd imela povedati, toliko vprašanj, toliko pojasniti: nobeden izmed njiju ni vedel, s čim naj začne. Te-diajci pa je Rozamunda iztegnila roke in stopila proti njemu. »Oh, preljubi moj,« je zašepetala, in ta j© popravilo marsikaj. Nekateri radovedni mornarji, ki so se naslanjali po sprednjem gradiču in oprezali izza jader, so vsi ogorčeni videli gospodično iz Godolphin Courta v objemu gcilonogega, s turbanom pokritega Mu-hiamedovega privrženca. KONEC štedilnik, j ZQ vsa^p ]t hiuvivo . Jf FEROtim vinHovci ■• v » r)J. .*:_> .» ,. ROŽE S KOLPE so moderne kreacije, ki cveto vse leto. V naSem katalogu boste našli več sto vrst za vsak okus. Sedaj je najugodnejši čas za saditev. — Zahtevajte takoj brezplafien katalog od DOBRO KAUFER, Farkašič S pri Stsku Moške kratke nogavice ln ženske trpežne nogavice dobite Se v vseh boljSIh trgovinah z zaščitno znamko »FAKO—NEPODERLJTVO« in sicer po fiksnih določenih tovarniških oenah. — Zahtevajte torej to znamko, kajti ta jamči za kakovost JCdct* oglašuje ta napreduje! pregledi FilozsSi spominu T. G. Masaryka Ljubljana, 26. oktobra. Snači je priiedilo Filozofsko društvo s sodelovanjem akademskega odseka Jč liga in 15 akademskih društev komemoracijo za prezidentom Osvoboditeljem T. G. Masary-kom. V zbornični dvorani univerze se je zbralo poleg številnih povabljenih gostov mnogo akademske mladine. Češkoslovaško je zastopal konzul g. Minovsk? 6 tajnikom konzulata g. Martinkom, prisotni pa so bili med drugimi g- divizionar general Tonič, prosvetni načelnik g. dr. L. Sušnik, francoski konzul g. Remerand, mnogi vseučiliški profesorji, predstavniki Jugoslov-češkoslova-ske lige, Če^ke obce itd. Komemoracijo je otvoril akademski pevski zbor, ki je učinkovito zapel Masarykovo najljubšo pesem »Teče voda, teče«, nakar je spregovoril kot domačin rektor univerze g. dr. Rado Kušej, pozdravil navzoče in na kratko orisal pomen slavnosti, s katero se univerza oddolžuje tudi spominu svojega častnega doktorja. Po rektorjevem govoru je Akademski pevski zbor zapel »Ecce Quo-modo moritur iustus«, nato pa je govoril v imenu akademske mladine predsednik aka-• eiriskega odseka -JC lige abs. phil. g- Kle-menčič. ki je poudaril, da bo mladina ostala zvesta idejam in vzoru velikega T. G. M. Sle iila so kratka predavanja o filozofiji nesmrtnega češkega voditelja in državnika. Ga. doc. dr. Alma Sodnikova je prikazala Masarykovo filozofijo v njenem razvoju in njenih osnovah, primerjajoč jo zlasti z Brentanovo filozofijo. Predavateljica je premotrila ves kompleks M. filozofskih idej s štirih vidikov: z izkustvene usmerjenosti, ki je M- vodila po srednji poti med skrajnim apriorizmom in skrajnim empiriz-mom, dalje s psihološkega vidika, potem z vidika pravilnosti in nepravilnosti miselnih in etičnih spozna v ter naposled z osebnostnega vidika. G. prof. dr. Fr. Veber je imel na tem večeru enega svojih posebno srečnih javnih' nastopov. Čeprav si je izbral za temo predavanja problem subjekta im objekta po Masaryku, torej problem, ki bi ee zdel naj- abstraktnejši med napovedanimi predavanji je bila prof. Vebra pot skozi Masarykovo miselnost najzanimivejša med vsemi predavanji. Govornik je prikazal Maearykovo pojmovanje žive in nežive prirode, njegov pojem življenja kot takega in njegovo prepričanje o obstoju duhovnosti kot svojske dinamične reelnosti, s tem v zvezi pa tudi o obstoju in pomenu človeške personalnosti kot edinstvenega fenomena v vsej prirodi. Tako je postaio jasnejše M. nasprotovanje pozitivizmu in njegova kritika materializ-ma. K vnanjemu učinku predavanja je nemalo pripomogel predavateljev temperamentni način prednašanja- Napovedano predavanje g. prof. dr. Borisa F u r 1 a n a je žal zaradi predavateljeve nenadne odsotnosti izostalo. G. doc. dr. G o-gala Stanko je jasno in pregledno, z mnogimi citati iz M. spisov orisal M. pomen za pedagogiko. Čeprav ni izdal nobene knjige o zgodovinoslovju, je vendar vse njegovo delo v teoriji in praksi prepleteno z vzgo-jeslovnimi načeli. Predavatelj je posebej prikazal M- nazore o šolski reformi — nazore, ki niso ostali na papirju, marveč so dali podlaso za povojno reformo srednjega šolstva v ČSR. Naposled je g. doc. dr. Vaclav B u r i a n seznanil poslušalce z Masarykom kot literarnim kritikom. Prikazal je na kratko nje-kov nazor o življenjski vrednosti umetnosti in poetične literature, ki jo je veliki mislec in znanstvenik stavil višje od znanosti, in osvetlil z nekaterimi bistrimi pogledi. M- literarno-kritično metodo, ki 6e je močno razločevala od prevladujoče smeri v tedanji češki kritiki, omejeni na filološko ocenjevanje in teoretiziranje v duhu Herbartove estetike. Masarykova literarna kritika je imela velik vpliv na nadaljnji razvoj češke kritike. Po teh predavanjih, ki so zapustila med poslušalci najboljši vtisk, se je prof-dr. Veber zahvalil za lepo udeležbo in zaključil uspelo komemoracijo. F ran Zwitter, Koroško vprašanje Tisti redki med našo mlajšo inteligenco, ki r edino zasledujejo vse manjšinske piobleme, so z napetostjo čitali v letošnjih številkah »Sodobnosti« temeljito razpravo mladega prof. dr. Fr. Zwitterja »Koroško vprašanje«. Sedaj imamo pred seboj celotno razpravo v knjižici enakega imena. Samo 32 strani obsega lična knjižica. a. pove nam o koroškem problemu več kot vse dosedanje razprave v slovenskem in nemškem jeziku. Pisatelj, sin pri nas dobro znanega pok. sodnika Maitina iz Ziljške doline, se je z vso dušo poglobil v problem nesrečnih sorojaikov na Koroškem. Pa ne samo koroško vprašanje, temveč tudi vse evropslke manjšinske probleme je naš avtor podrobno proučil in jih primerjal z našim stanjem. Zwitterjeva razprava ni propagandna, temveč stiogo znanstvena, nepolitična, vprav zgodovinske važnosti, zaito bodo morali njegovo delo upoštevati tudi objektivni Nemci. Izmed ljudskih štetij smatra pisec za merodajr.o le avstrijsko uradno anketo iz leta 1846. ko se je ugotovilo 95.544 Slovencev in 223.033 Nemcev v vsej Koroški Vsa ostala štetja do leta 1880 so piscu le kombinacije. Kot strog znanstvenik ima dr. Zwitter sicer prav, toda štetje, ki ga je dognal leta 1857 ministerial-ni komisar Ficker, ki gotovo ni bil posebno naklonjen Slovencem, pa le kaže upoštevati, ker je naštel Slovencev 96.626, torej je v desetih letih naraslo naše število za 1082. Manj zanesljivo je štetje, ki ga je izvedel Svečan (Andr. Einspie-ler) leta 1849 na podlagi šematizma, ko je dognal 121.000 Slovencev in zopet leta 1861 na podlagi šematizma združene krške in lavantinsikie škofije, ko nas je naštel 116.459. Pri uradnem štetju 1. 1880 so našteli Slovencev 102.252, 1. 1890 še vedno 101.030, 1 1900 že samo 90.495, 1. 1910 pa 82.212 Prvo štetje v avstrijski republiki je bilo leta 1923; dasi rezultat ni bil objavljen, je vendar znano, da, so našteli Slovencev samo 37. 292. Ako od našega števila iz leta 1910 (82.212) odštejemo Kanalsko dolino, ki je pripadla Italiji ter Mežiško dolino in Jezersko, kar je dobila. Jugoslavija bi bilo odpadlo na današnje avstrijsko Koroško še vecVio 66 tisoč 436 Slovencev, torej nas je uradno štetje zmanjšalo skoraj na polovico. Zadnje štetje je bilo 1. 1934, ko so našli Slovencev le še 26.796, torej se je naše število v 10 letih zopet skrčilo za 10.496. še dvoje ali troje takih štetij, pa sploh ne bodo našli na Koroške nobenegia Slovenca več. Seve so si Nemci za vsako štetje izmislili nove kriterije v škodo Slovencev. Pred vojmo so šteli po občevalnem jeziku, leta 1923 po jezikovni pripadnosti, 1. 1934 pa po pripadnosti h kulturnemu krogu. Dir. Zwitter je mnenja, d)su živv na Koroškem še danes do 70.000 ljudi, ki v domačem krogu mislijo in govorijo slovensko. V tem ga deloma potrjuje nemški pisatelj Th. Veiter, ki je leta 1936 v svoji knjigi »Die Slovvenen in Karnten« cenil Slovence n& 55.000, obenem pa citiral neko uradno poročilo koroškega deželnega glavarja iz leta 1922, da živi na Koroškem 65.000 večinoma ne nacionalno usmerjenih Slovencev. Za narodnost je odločilen objektivni kriterij, t. j. jetzik — pravi pisatelj — subjektivni kriterij pa je narodna zavest. Pislaltelj naše knjižice pravi, da za Koroško subjektivni kriterij splošno ne velja, ker sta v dobi parlamentarizma po plebiscitu dve tretjili Slovencev v taboru stranik, ki vodijo izrazito nemško politiko (Bauemnibumd, t.' j. bivša nemška liberalna stranka in soc. demokracija). To pa ravno doklaizuje, da je pri naših nesrečnih rojakih na Koroškem subjektivni kriterij (narodna zavest) pomanjkljiv Oujmo, kaj je zadnje dni zapisal dr. Mačete v »Seljač-keim domu«: Jezik še ni zadostno merilo za presojo obstoja ali neobstoja kakega naroda, temveč je tu ob nekih manj važnih okolnostih najvažnejša narodna zavest.« Poglavje zase bd (pisateljeva pri- krita obtožba, zakaj niso napredni krogi izven Koroške zanesli napredno organizacijo med ko/roške Slovence, da bi bili s tem preprečili prehajanje nekonzervativ-no usmerjenih Slovencev k nemškemu liberalizmu tn soc. demokraciji. Možato in brezkompromisno se je pisatelj dotaknil tudi nesrečnega plebiscita. Iz rezultatov državnozborskih volitev leta 1907 in 1911, ko so slovenski glasovi stalno padali, neimški pa naraščaji, bi bili morali Slovenci pred plebiscitom sklepati, da je izid zanje vsaj zelo dvomljiv. (Znano je, da bd bili takrat Nemci zagia-oili z obema rokama za našo ponudbo, naj se plebiscit opusti ter določi Drava za mejo). Zwitterjeva knjižica »Koroško vprašanje« je nedosegljivo delo v naši manjšinski literaturi, žaliibog pa bo našla njegova izčrpna študija premalo zanimanja v poklicanih krogih kljub malenkostni ceni 18 din, A. B. Premiera Kreftovih »Malomeščanov« t Pragi. Drevi to v praškem Vinogradskem gledališču premiera znane igre Bratka Krefta »Malomeščani«. Predstavi daje slavnostni značaj dejstvo, da se vrši zvečer pred največjim češkoslovaškim državnim praznikom. Od uspeha Kreftovih »Malomeščanov« zavisi v nemali meri nadaljnje izvajanje slovenskih dramatskih del na praških odrih. Slovanska vzajemnost na gledališkem področju. »Prager Presse« je priobčila 23-t. m. poročilo o detatnem večeru, ki ga je priredil Slovanski institut pod vodstvom svojega predsednika prof. dr. Murka. Poglavitni referat je imel šef drame Nar. di-vadla, univ. prof. dr. Otokar Fischer, ki je uvodoma opozoril na pojave plodnega sodelovanja Slovanov na gledališkem področju in postavil načelo, da nadaljnje sodelovanje ni mogoče na podlagi številčne recipro-citete, temveč zgolj s stališča umetnostne izbire- A tudi pri izrazito umetniških stvaritvah je treba upoštevati, da imajo lahko v raznih slovanskih deželah različno resonanco. Vsekako je Praga na najboljši poti, da postane središče slovanskega gledališča, kakor je že postala središče slovanskih študij. V debato so posegli nekateri navzoči slavisti in gledališki strokovnjaki med njimi Poljak univ. prof. dr. Szyjkowski, igralec in režiser Zvonimir Rogoz, ki je predlagal ustanovitev slovanskega dramatskega studia pri Narodnem dlvadlu v Pragi, režiser Ha rt, ki ee' je žavzemal za medsebojne gledališke turneje med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ter dramatik in režiser Rratko Kreft, ki je govoril o potrebi slavistične izobrazbe režiserjev slovanskih odrskih deL Iz češkoslovaške literature. V Pragi je izšla na 206 straneh pietetna knjiga J-Mo-numenty a kvčtiny T. G- l\1.<, ki vsebuje izbor najboljših pesmi o pokojnem prezidentu Osvoboditelju. Zastopani so najpomembnejši novejši češki pesniki, tudi taki, ki stoje na Masarvku nasprotnih ideoloških in političnih zreliščih, kakor na pr. Viktor Dvk in S. K. Neumann. Pesnik in kritik Josef Hora pravi o tem izboru v »Českčin elovu« 24. t. m. >Oficielna poezija? Nikakor ne. Priložnostna poezija? Niti to ne. Kajti priložnost je samo omogočila večini teh čeških, med eetoj si tako oddaljenih pesnikov, da so izkričali iz sebe to, kar je bilo njih najdražje, četudi skrita last: Globoko zavest, da smo živeli poleg Velikega in da smo z njim zaživeli«- — V zbirki ruralistič-nih pisateljev »Hlasy zemS« (Novina, Praga) je pravkar izšel novi roman priznanega pripovednika Josefa Knapa »Puszta«. Roman prikazuje kolonizacijo na neobljudeni ravnini Podkarpatske Rusije blizu madžarske meje. Prve kritike označujejo delo kot dogodek na češkem knjižnem trgu. — Se6t-desetletnico obstoja je praznovalo sloveče založništvo Fr. Borowy v Pragi, ki si je pradobilo veliko zaslug za češko kvalitetno literaturo. — Helena Malirova je objavila pri »Evropskem literarnem klubu« izpovedno kn jisio »Deset živottk, ki zaznamuje velik uspeh. — Veliko monografijo o Leninu j-» dovršil Zdenek Neiedtf, pisec največjih monografskih dul o Smetani, o Maearyku in dr. M V nekaj vrstah Zagrebški Hašk je še v ponedeljek ostal v Sarajevu in oaigial ta dan prijateljsko tekmo s tamkajšnjim drugim najmočnejšim klubom, nad katerim je zmagal s 5:1 (3:0), čeprav je nastopil brez treh močnih igralcev. Haškova nogometna sekcija, ki se je v zadnjem času preosnovala na najbolj zdravi podlagi, je zdaj zelo agilnia in bo že jutri popoldne spet poslala kombinirano enajstorico na Rako, kjer bo nastopila proti tamkajšnji Fiumani. Kakor se zdi, je nova organizacija nogometne sekcije pri Hašku rodila zelo lepe sadove, kar kaže dovolj dejstvo, da je Hašk trenutno na drugem najboljšem mestu med desetimi najboljšimi klubi v državi. BSK tn Gradjanski sta po zadnji tekmi, ki je očividno nekoliko omehčala Zagrebčane, oficielno spet navezala prijateljske stike. V znamenju tega prijateljstva so njihovi predstavniki sklenili izven abonmaja prijateljsko tekmo, ki bo 21. novembra v Beogradu. Razen tega so se pri tej pri liki sporazumeli tudi glede vseh podrobnosti o tekmovain(ju za zimski pokal, ki noj bi ae med ligaškimi kluibi začelo že 5. decembra. Razen Baska^ Concordije in Jedinstva so menda že vsi ligaši pristali na to konkurenco v mrtvi sezoni. Drago pritožbo v letošnjih tekmah v ligi je sipustilo beograjsko Jedinstvo zaradi nedeljske tekme v Splitu, ki jo je, kakor znano, častno izgubilo z 0:2. Obrazložitev pritožbe za zdaj še ni znane., gre pa v njej slej iko prej samo za načelna vprašanja, ker Jedinstvo po svoji poziciji v tabeli tudi po morebiti ugodno rešenem protestu ne more pričakovati nobenega izboljšanja. Saj se ponaša med -vsemi ligs-škimi klubi s prav posebnim rekordom, da je v šestih tekmah zabilo — reci in piši — samo en gol. Za red v kolesarstvu!. Kolesarski savez Jugoslavije objavlja službeno: Z 31. oktobrom ti. preneha sezona kolesarskih tekem im obenem s tem tudi tehnično delo posameznih podsavezov in klubov, tako da sta naslednja dva meseca najbolj prikladna za klubove občne zbore. Dosedaj je bilo v navadi, da so nekateri klubi imeli svoje občne zbore po občnih zborih podsavezov in celo po občnem zboru saveza samega, kar je bil vzrok, da so bila poročila na podsnveznih občnih zborih pomanjkljiva in seveda tudi savez sam ni mogel dati občnemu zboru takega pregleda o delu kolesarstva, kakor bi bil upravnemu odboru za občni zbor potreben. Zato je upravni odbor na. seji dne 19. t. m. sklenil, da morajo vsi klubi imeti svoje občne zbore najkasneje do 15. decembra ter predložiti svoja poročila brez izjeme najkasneje do konca decembra pristojnim, podsavezom, ti pa morajo po dobljenem' gradivu sestaviti svoja letna poročila in imeti občne zbore najkasneje do konca januarja. Podsavezi naj pošljejo svoja skupna poročila savezu do 15. februarja, tako da bo mogel savez najkasneje do 15. marca imeti svoj občni zbor. Za kolesarske sekcije velja enako kakor za klube. Tega vrstnega reda glede občnih zborov se morajo strogo držati vsi klubi, za morebitne prestopke pa bodo odgovorni predsedniki posameznih podsavezov in klubov odn. načelniki kolesarskih sekcij. ★ Izredni občni zbor ljubljanske kolesarske podzveze. Kolesarska podzveza Ljubljana sklicuje na zahtevo kolesarske(ga saveza kraljevine Jugoslavije in po sklepu plenarne seje 16. t. m. na dan 30. t. m. izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo začas. vodstva podzveze 2. lazrešnica odstopivšim odbornikom, 3. volitve novega odbora in 4. slučajnosti. Izredni občni zbor bo v p. sobi restavr. »Novi svet«, Gosposvetska c. 14. Pravico glasova nja imajo klubi kolesarske podzveze Ljublja na po svojih zastopnikih. Polnomočja po pravilih KSKJ. Šef Ludvik s. r., savezni delegat in Plankar Ivan s. r., podpredsednik. Luthrova predavanja v Sloveniji bodo družabni uvod v smučarsko sezono. Lepa jesen obeta dobro zimo. če nas je za njo lani narava ogoljufala jo zna Luther s svojimi slilcami in pripovedovanjem tako lepo pričarati, da vsaj tisti čas zahrepeni-mo po lepem smučarskem življenju tam nekje v planinah ali gorskih vasicah. V Ljubljani bo predaval Luther v soboto 6. novembra v frančiškanski dvorani, v Celju 9. novembra v Mariboru pa najbrže 10. novembra. Opozarjamo že danes vse prijatelje zimskega športa, naj obiščejo ta predavanja, nekaj o Luthru in njegovem delu za procvit našega smučarstva in tuj-slkcga prometa pa bomo še objavili. Atletik : Celje. V nedeljo 31. t m. ob 15. bo na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju povratna podsavezna prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in SK Celjem. 53a ta »celjski derby« ki bo gotovo zelo živahen in napet, vlada že sedaj veliko zanimanje. Lahkoatleti — ASK Primorja. Zaradi ureditve važnih internih zadev se sklicuje informativni sestanek jutri v četrtek ob 20. pri »Možini«, Vidovdamska cesta. Udeležba obvezna. Načelnik. L2SP (službeno). Seja upravnega odbora bo drevi ob 19. v majhni sobi kavarne »Union«, vhod iz Frančiškanske ul. Setfa za vse odbornike obvezna. — Tajnik. Slalom KIub 34. .Prvi letošnji sestanek tekmovalcev bo drevi ob 19. kakor običajno. Zaradi važnosti se udeležite zanesljivo vsi! SK Reka. (smučarska sekcija). Seja sakcijskega odbora bo jutri v četrtek ob 20. v gostilni Konzum, Glince, Tržaška cesta. Sestanek članstva bo pol ure kasneje. Sprejemanje novih članov. Sestanki članstva bodo odslej redno vsak četrtek ob 20.30 članstvu in naraščaju ljubljanske sokolske župe VSEM, KI HOČEJO NA VSESOKOLSKI ZLET V PRAGO! Kar se bliža X. vsesokolsikl tlet v Pra^ gi, IM bo julija 1938, m katerega vlada v sokolski in nesokolski javnosti veliko zanimanje, smatramo za potrebno javno objaviti sklepe Saveza SKJ lin ljubljanske sokolske župa, tičoče se udeležbe na zlatu ▼ Pragi: 1. ▼ sokolski od|p«WTi m bo zleta udeležilo samo članstvo to naraščaj, ki je član sokolske organizacije vsaj od L novembra 1937 dalje, 2. vsak udeleSemec »fleta mora, imeti Slavnostni kroj, telovadci razen tega ša telovadni kroj. Za Članice je dosedanji slavnostni kroj deloma spremenjen, za mo ški to ženska naraščaj pa je bil s 1. avgustom 1937 vpeljan nov slavnostni in telovadni kroj, katerega morajo imeti vsi udeleženci že za Prago, 3. članstvo, M je že izpolnilo 26. starostno leto in izpolnjuje pogoje pod točko 1. to 2., mora v svrho priučen ja redovnih vaj posečatt posebne ure za redovne vaje v svojem društvu. Od najmlajšega članstva to naraščaja bodo smeh v Prago samo tisti, ki bodo — izpolnjujoč pogoje pod 1 to 2 — vsa;} od 1. novembra 1937 dalje redni telovadci, M bodo brezhibno obvladati za Prago določene proste vaje in z njimi nastopili že na župnem zletu junija 1938 v Ljubljani, 4. poimenske prijave za vse udeležence praškega zleta bodo društva poslala župi že do 1. Januarja 1938. Te prijave se kasneje ne bodo izpopolnjevale. Za točno izvršitev teh sklepov so odgovorna dru štvena in četna načelndštva, nadzor nad njimi ima župno načelništvo. Opozarjamo članstvo to naraščaj društev sokolske župe Ljubljana to vso javnost na te sklepe v svrho ravnanja. Obenem opozarjamo člane sokoMdh društev, ki mislijo vstopiti v novo ustanovljeni župni jezdni odseK, a "e še niso prijavili, da sprejema župa te prijave samo še do 31. oktobra 1937. — Zdravo! Sokolska župa Ljubljana Naše gledališče DRAMA Sreda, 27. oktobra: Vozel. Red A. Četrtek, 28. oktobra: Viničarji. Red Četrtek. Petek, 29. oktobra: Ob 15. uri: Julij Cezar. Dijaška predstava. Globoko znižano cene od 2—14 Din. ★ Sprememba repertoarja. Ker je orkester g. Bojana Adamiča, ki sodeluje pri »Bera-ški operi«, v sredo zaposlen drugje, se bo vprizorila mesto napovedane »Beraške opere« Petrovičeva vaška šala v treh dejanjih »Vozel«. Delo je jako vedrega značaja, jedro dejanja tvori zamenjava oseb ki povzroči namišljeno zakonsko nezvestobo ter najrazličnejše zapletljaje, ki dejanje drže v neprestani situacijski komiki, ter vzbujajo prisrčen smeh. Zasedba vlog je premierska. OPERA Sreda, 27. oktobra: Amaconke. Red Sreda. Četrtek. 28. oktobra: Prodana nevesta. Proslava češkoslovaškega državnega praznika. Rezervirana predstava, vstop nlce se ne prodajajo. Petek, 29. oktobra: zaprto. * Proslava češkoslovaškega državnega pra-znika bo v operi v četrtek 28. L m. Vpri-zori se »Prodana nevesta«. V štirih glavnih vlogah nastopajo: ga. Vidahjeva, ter gg. Franci. Betetto in Banovec. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je prof. še-stova. Predstava je rezervirana in se vstop niče za ta večer ne prodajajo. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 27- oktobra: Zaprto. Četrtek, 28. oktobra ob 20.: »Bela bolezen«. V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Za red D. Prvič v sezoni. ŠKOTSKA Škoti so se peljali na Dunaj. Tri večere so hodili krokat. Tri noči so prekrokali. četrti večer je zastokal eden izmed njih: »Strašno drag je Dunaj.« »Koliko si pa v teh treh dneh izdal?« »En šiling!« »Cel šiling? Zakaj pa?c »Glavno so bile ženske to vino.« TEŽKE POSLEDICE Berač: »Milostiva, včeraj so me šele izpustili iz bolnišnice ... « Gospodinja: »Ne laži te, saij vas poznam! Pred petimi dnevi ste bih tu, pa sem vam še dala kosilo.« Berač: »Da, res je. Potem sem pa moral Iti v bolnišr">i « MALI Službo dpbi Beseda 1 Diu, davek < Dtn. u šifro aH dajanje na?lova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Natakarja jelonošo perfektnega, zmožnega več Jezikov, sprejme takoj v dobro ln stalno službo prvovrstna resta vraclja v LJubljani. Pon. 8 sliko, spričevali in navedbo znanja Ježkov, na ogL odd. Jutra pod šifro »Simpatičen«. 27882-1 Mehanike išče generalno zastopstvo za vso državo Mercedes in origtnal-Odhner tovarne za pisarniške stroje. Prednost imajo oni, ki poznajo te izdelke. Na tančne ponudbe s podatki pošljite na J. Glad Mero?des. Zagreb, Niko ličeva 14. 27763-1 Frizerko prvovrstno moč, »prejme takoj salon KOSEC, Prisojna I, Ljubljana . 28116-1 Postrežnico »dravo in požteno, sprejmem. Poljanska cesta, blizu g ima a z.: je. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38111-1 Šiviljo začetnico katera bi opravljala tud.i draga dela. sprejme kro-j-aiki salcm. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 291-20-1 Kolporterja sa razprodajo raznih knjig likvidirane knjigarne — Ižčem — Ponudbe: Pezdir, poštni predaj 335. 281174 15leten fant poSten, dober računar, diobi takoj službo. Trafika Jakop Frank opanova, Maribor. 28139-1 Krojaškega pomočnika «a male komade sprejmem takoj. Josip Bo«, Tavčarjeva ulica 4. 28144-' - Kleparskega pomočnika sprejmem takoj. — Kuruzar Martin, klepar, Livold pri Kočevju. 28142-1 Vsaka beseda 50 par, da v-k 3 Din; ta šifro aU da Janje naslova 5 iDn; najmanjši znesek 1£ Din. Pekovski pomočnik iš6e službe. Ponudbe prosi mrta naslov. Josip Muhr, Č-akovec, Strosmajerova 12. 28102-2 Mlada natakarica leče nameščenje za takoj. Agilna, postrežljflva, pošte na. vešče nemščine. M. P. pri g. Kleveiin, Hrastnik. Log 111. 28103-2 Gospodična inteligentna, z znanjem nemščine in srbohrvaščine, išče primerne namestitve. Gre kot biagajnicarka ali stična. Cenj. ponudbe na ogl. oud. Jntra pod »Trgovsko naobražena«. 28126-2 Hotelska kuharica vajena samostojnega gospodinjstva, — želi premeniti elužbo v boljši hotel. Gre tudi kot dragu. moč. Nastopi 1. do 15. novembra. Gre tudi za zimsko sezono. M':ada in poltena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28130-2 Hotelska sobarica e prakso, išče nameščenje kjerkoli. Milica Grušovnik, Cešnjevec 77, p. Selnica ob Dravi. 28138-2 Brivski pomočnik l mojstrskim izpitom, išče službo za takoj. Ilič Mate, frizer, Gradišče 4. 28141-2 Va^enci(ke) Zaslužek Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 IMn. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo eksistenco Din 3.000 mesečno zaslužka si ustvarit« aa Vašem domu, ako razpolagate z Din 4.000 gotovine. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Prilika«. 28140-8 OGLASI msm Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dn. Na jm.mjš1 taesek 17 Din. Vajenko sprejmem v trgovino i rečnimi deli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23099-44 Trgovskega vajenca po možnosti z meščansko ikilo sprejme takoj Fric Gaj-ček, trgovina z mešanim blagom v Loki pri Zusmu. 28101-44 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneat-s 17 Din. Pomoč pri učenju v jezikih za šestošolko. — iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. oddelek Jutra pod »Sestošolka«. 28114-4 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14. Telefon 35-10. Izposluje vse bančne, kreditne posl«, nakup in pro lajo hranilnih knjižic najugodnejše proti takojšnjemu plačilu. 39 16 Hranilne vloge kupite ali prodate potom moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ulica 12, telefon 38 10. 2814I3h1I6 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo enamke za 3 dim Prodam Besede 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Športno moško kolo novo, prodam za nizko ceao. Istotam prodam dobro ohranjeno visoko omaro iz trdega lesa. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 28147-6 Kuhinjska kredenca in železna peč, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28132-6 Plošče in gramofone blvSe tvrdke A. Rasber ger v največji izbiri po razprodajnih cenah, do bite v Dalmatinovi ul. 10 (nasproti hotela Stru kelj). 27730-6 K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Avto, mato Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorne in osebne avtomobile dobro ohranjene, vseh ja-kosti, kupnte najceneje pri 0. 2U2.EK. Krupp zastopstvo, Ljubljana Tavčarje va 111. 23135-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali d«"""' naslova 5 Din. Najmanjši taesek 17 Din. Turbina za 38 ks za nizko ceno naprodaj. Vodni padec 10.80, rabi 306 1 na sekundo, naslov v vseh posloval. Jutra pod šifro »Turbina«. 27790-29 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje novo, prvovrstno v sodčkih dobavlja po naročilu Gustav Erklavec — Ljubljana. Povšetova ul. št. 10 na Kodeljevem. Telefon 25-91. 286-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Anton Kovačič Izdelovanje glinastih pe čl v najmodernejših vzorcih. Postavitev vsa kovrstnlh štedilnikov ln kaminov. Oblaganje hoalnico, iščem v Mariboru ali okolici za november. Ponudbe z opisom lege in najemnine pod Sobo odda Besed« 1 Din, davek 3 Lito. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmui»l znesek 17 Din. Sobo g posebnim vbodom, oddam solidnemu gospodu. Krakovska ul. S&. 88113-28 Sobo lepo opremljeno »otnSoo, parket, takoj oddam. Tyr-ševa cesta 37/1., desno. 281116-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, takoj oddam samo boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28105-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 38136-23 Prazno sobo večjo, &i«to, s 6hrambo — »Reden, točen plačnik« na J (Lutzpeč) oddam takoj. Ri- ogl. odd. Jutra. 28!22-21a harjeva 2, Kolezija, Mirje, 28148-23 Sobe išče Besed* 1 Din, davek g Din, za šifro aJi dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prazno sobo i vbodom • »topnilča, Uče gospod sa 1. november. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša »oba«. 28!10-33a Prazno ali opremljeno sobo IšiSe gospodična za takoj ali potneje Najrajši t bližini Tabora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >44«. 28107-330 Sobo opremljeno, ■ separiranim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poceni«. 2813i-23a Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik PRILIKA za dobro naložitev kapitala proti 6% obrestovan ju se nudi z nakupom več stanovanjske hiše v centru Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »2796«. anjšo vilo v centru Ljubljane kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Manjša«. f Zapustil nas Je za vedno naS nepozabni društvenik in dobrotnik, gospod Tomazln Ferdo odlikovan z redom sv. Save IV. reda Pogreb nepozabnega pokojnika bo r sredo, dne 27. oktobra 1937 ob pol 4. uri popoldne. Šmartno pri Litiji, dne 26. oktobra 1937. Sokolsko društvo, Pevsko društvo »Zvon«, Kmečka hranilnica in posojilnica in Gasilska četa. ■v •> ZAHVALA Ob težki izgubi naSega soproga, očeta in sina, gospoda IVANA KENDE HOTELIRJA se zahvaljujemo prav vsem, ki so pokojniku izkazali poslednjo čast. Posebno zahvalo smo dolžni blejskemu Sokolu, ki je pokojnika še zadnjikrat sprejel pod svojo streho, g. dr. de Gleria za njegove globoko občutene poslovilne besede, ter pevskemu zboru za ganljivo petje. Enako se zahvaljujemo gasilcem, vsem društvom, zastopnikom gostinskih ln tujskoprometnih organizacij, kakor tudi posameznikom za čaščeče spremstvo, po-klonjeno cvetje ln sožalne Izraze. BLED-BOVEC, 27. oktobra 1937. ŽALUJOČI OSTALI Vseka beeeoa S Din; davek 5 Din za dajanj«-davek 8 Din, za dajanje tneeek 20 Din. Moja boljša polovica? prosim pridS M. 31. irti čas. R. 28124-34 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najnianjš' u.tvek 17 Din. Prilika ugodnega nakupa trenškotov, hubertusov, obleke, perila Itd. Presker Sv. Petra cesta 14 Mjmm, ^^ EMONA UMIHIHIE 68,- 120.- Gospodarska zveza, LJubljana, Tyrševa cesta 29 nudi štajerska Jabolka lz lastnih sadovnjakov kot: Parmeno, boskov-ski kosmač, damacon-ka, mošančke itd. po ugodnih cenah. Ob vsaki priliki — se spomnite da M .Jatrorl* J-cenejia tn najhitrejša posredo-vtlnlet aa »lnibe vseb vrst. ■» prodajo tn nakup vseb stvari, sa nepremičnine, lo-kale, podjetja* kapital, toni tre ln aa m drago Ugodna prilika za nakup Trgovska hiša, prirejena izključno za trgovino ln skladiSče, ▼ centru in na najprometnejšem križišču Ljubljane (Tyrševa cesta št. 11), sodno ocenjena na Din 2,439.950.—, enodružinska vila v Verstovškovl ulici (Mirje) v LJubljani, nova in davka prosta, z vrtom, sodno ocenjena na Din 849.510.—> in dve lepi stavbni parceli poleg vile, sodno ocenjeni na Din 215.675.— in Din 214.075.—, se prodajo potom javne dražbe dne 4. novembra 1937 ob 'A 11. pri okrajnem sodišču v LJubljani v sobi št. 16. Izklicna cena znaša polovico cenilne vrednosti. Polovica kupnine je plačljiva v vložnlh knjižicah Kmečke posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z. in Ljubljanske kreditne banke. Podrobnejša pojasnila daje dr. JOSIP HACIN, odvetnik v Ljubljani, Beethovnova 13. Umrl nam je naš ljubljeni oče, gospod STEKLE FRANJO žel. uradnik v pokoju v 73. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 28. oktobra ob pol 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 26. oktobra 1937. VINKO, BERTO, DRAGO, sinovi; MARIJA, GUSTI, hčerki ter ostalo sorodstvo. . -..i. - f Sredi jesenskega dne je padel hrastov list... nepozabni mož in naš oče, gospod Franc Vari Njegovo telo bomo spremili na zadnji poti dne 27. t. m. ob 9. dopoldne. Njegovo dušo priporočamo tihi in iskreni molitvi. Poljane n/ &kofjo Loko, 26. okt. 1937. ŽALUJOČE DRUŽINE Po kratki bolezni je umrl naš dragi sin, brat, vnuk in nečak Slavo Nečemar dijak HI. razreda gimnazije. Pogreb bo v sredo 27. t. m. ob 16. uri 15 min. Iz Zg. šiške (Nova Galetova ulica) k Sv. Križu. NEČEMAR in KRIŽNIC. Rodbini: f Zrušeni od silne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je pravkar za vedno zapustil naš ljubljeni, dobri in nepozabni brat, stric itd. Ferdo Tomazin posestnik v Šmartnem pri Litiji Pogreb blagega pokojnika bo dne 27. oktobra 1937 ob 15.30. ŽALUJOČI SORODNIKI •••V- • S* '^Sv ZAHVALA V dnevih naše največje žalosti, ko nam je Usoda na tako tragičen način vzela našega najboljšega in najljubšega moža in očeta, gospoda JAKOBA KUNSTELJ ste nam nudili veliko tolažbe in nam izrazili osebno in pismeno toliko sočustvovanja, da nam je bilo vse to res v veliko uteho. Za vse to vam naša iskrena hvala. Nepozabnemu in nenadomestljivemu pokojniku ste za zadnjo pot prinesli toliko vencev in cvetja in na njegovi zadnji poti ste ga od blizu in daleč prišli spremit v tako častnem številu, da ste nam s tem zelo pomagali nositi našo veliko bol. Prejmite vsi našo iskreno zahvalo. Prav posebna zahvala velja domačemu č. g. župniku Petriču, C. g. prof. Slaparju lz Kranja in č. g. patru Pristovu D. J. iz Ljubljane za pogrebne obrede, nadalje godbi ln pevcem Gasilske čete Gorje, pevcem Sokola Bled, Radovljica in Slov. prosv. društva Zasip za žalostinke, Gasilski četi C-orje, Podhom in Bled, Sokolu Gorje, Bled, Dobrava in Jesenice, podružnici SPD Gorje, živinorejski zadrugi Gorje, Gremiju trgovcev Radovljica, Združenju gostilničarjev Bled in zastopnikom Pivovarne Union Ljubljana, šumske uprave Bled in Vzajemne zavarovalnice Ljubljana za spremstvo k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi šol. upravitelju g. Razingerju iz Gorij in predsedniku Gostil, združenja g. Rusu st. z Bleda za lepe poslovilne besede ob grobu. Vsem, ki ste nas v teh težkih dnevih kakorkoli tolažili in ki ste izkazali poslednjo čast našemu dragemu pokojniku, Velja naša najlepša zahvala. V Gorjah pri Bledu, dne 26. oktobra 1937. Žalujoča rodbina KUNSTELJ Urejuje Davorin RavJjen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi j Ljubljani.