r MUZ2J3KI RAVNATELJ LJUBLJaW" JUGO3 LAV T J ft 268 Poštnina poračuj«« (C. O. ) Li«* izhaja vkaki * ;3 mcitce L 22.— ;L 6.5© več. — v lirokoiti 1 k' nlc«, zahvale, ■ Trrti, * Mrtak, M.- novembra 1*37. - Lato VI. Havllka 3* out Letnik Lil onedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.— elo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora vske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. prvi strani L 2.— EDINOST UredaUtvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredniitvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredniltvo v Gorici: ulica Giosu* Carducci it. 7, I. n. — Telef. it. 327, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Ob desetletnici ruske revolucije Dne 7. novembra 1927. je minilo deset let, odkar obstoji sovjetski režim v Rusiji. Deset let življenja neomejene vlade zaznamuje ruski komunizem. Zanimivo je torej vedeti, kaj je bil ruski komunizem ob nastopu in kaj je on prinesel ruskemu narodu. Ruski historik Miljukov pravi: «Revolucij a postane neizbežna, kadar istočasno nasta-| pejo sledeča dejstva: 1) kadar narodne mase čutijo neobhodno potrebo bistvenih političnih in socialnih reform kot so na pr.: omejitev absolutistične vlade, ali pa podelitev zemlje kmetom; 2) kadar se vlada protivi mirni zadovoljitvi navedenih potreb; 3) kadar, radi notranjih nemirov, kulturnih izprememb ali zunpnje vojne nesreče vlada izgrublja sposobnost rednega in pravil neg-a delovanja; 4) in končno, ko družba, masa ne samo, da ne čuti več strahu pred oblastjo, ampek jo javno izpostavlja preziru in zaničevanj u.» Vsi ti pogoji so bili že dozoreli sedemnajstega leta, bodisi z e-konomskega kot kulturnega vidika. Družba, masa, ki ni bila več zadovoljna z obliko vlade, je razdražena in nevoljna čutila metode javne uprave; narod se ni več zadovoljeval s polfevdal-nim ure j en jem družbe in gospodstvom veleposestnikov, kjer je reakcionarno plemstvo neovirano odločevalo. Vodilni krogi niso hoteli upoštevati zahtev naroda po konstituciji, niso hoteli narodnega vpliva v zako-. nodajstvu in upravi, temveč so ga dan za dnem bolj terorizirali s pomočjo brezobzirne policije. Prišla je še vojna, katera je stala Rusijo nešteto žrtev, krvnih kot ekonomskih, in v kateri je izgubila znaten del zemlje. V zmešnjavi, ki je nastala še pred vojno, pa so nestabilne vlade izgubile popolnoma svojo oblast ter so se prepuščale slučaju, se n hajale v na-sprotstvu z javnim mnenjem, kolikor ga je bilo, in tu in tam tudi s celim narodom. Narod je v tem zorel in piadal v trpljenje i u neizmerno mržnjo. Na ta način so slabe vlade v svojih zablodah izgubile vsako avtoriteto v očeh mase t. j. naroda, vojske in inteligence. Najhujše je bilo to pod poslednjim carjem zlasti radi vmešavanja neodgovornih ljudi v državne posle. Carica «Nemka» je liotela potom misterijozne, skrajno odvratne f i jure meniha Rasputina voditi državno politiko. Vsi napori odgovornih in uvidevnih ljudi (tudi s strani dinastije), da se reši dežela revolucije in katastrofe, so se razbili ob elementarni okolnosti in zlasti pa ob usodnem fatalizmu carja samega. Car — ki je z vso svojo družino tragično poplačal greh3 in zabloge svoje kot svojih prednikov — je imel popolno zaupanje v svojega notranjega ministra Protopopova, politično diskvalificirano osebo radi njegovega občevanja z Raspu-tinom in njegovih razgovorov v Stockholmu z nemškim di pl ornatom VVartbuigom. On se je javno bahal, zlasti po umoru Rasputina, da se ne boji revolucije ter da bi jo bilo Ueba naravnost izzvati. Uveravajoč carja in carico, da ju «obožava vsa dežela», so njegovi agenti na-ravnost poskušali izzivati poulične nerede. Kmalu nato so se pojavili neredi ((nepričakovani, čeravno dolgo pričakovani« v prvih dneh marca 1917. Streljanje na relativno mirne . demonstrante je povečalo njihovo Število in njihovo odporno silo, kateri se je nato pridružilo še n^kaj rezervnih polkov v Pe-ti ogradu. Vlada je izgubila popolnoma svoje ravnotežje in si>osobnost za orijentacijo, padla v popolno nemoč; vojaški poveljniki so se še nekaj časa borili z razburkanim elementom splošnega ustanka. Po padcu prestolnice, se je car, kateri se je spočetka poskušal upreti, na prigovarjanje vojnih poveljnikov, odpovedal prestolu. Določeni novi car Mihael ni hotel sprejeti krone, temveč je poslal ruskemu narodu progrlas, da naj si izvoli ustavotvorno skupščino, ki naj bi rešila vsa osnovna državna vprašanja in izdelala novo državno uredbo. — Car in carica sta bila nato prijeta in internirana, a ostali Člani dinastije degradirani v svojih službenih mestih. Tako je nehala vlada dinastije Romanov najprej faktično in nato še pravno (z odlokom konstituante) po 314 letih vladanja. Rusija je z zanosom sprejela to preuredbo po brezkrvni revoluciji in zadovoljna zadihala prost zrak novozacLobljene svobode. Ogromna veČina naroda ni niti slutila, kaj ima še priti, temveč se je iskreno vrgla v radost. . Nepričakovano pa je prišla nova revolucija ter na mah pokopala svetle in svete iluzije. Nastala je nova anarhija in zmešnjava. Privrele so na dan vse socialne in nacionalne mržnje radi ekonomskega razdejanja in radi vojnih grozot, ki so neposredno povzročile revoluc> jo. Mesto demokracije, je po nekoliko dneh brezumne anarhije pričela diktatura proletarijata pod vodstvom maksimalistične inteligence, boljševikov pod vrhovno zastavo Lenina. Ko so ti sklenili mir s centralnimi silami in vrgli ustavodajno skupščino, so hoteli izvesti «inte-gralni komunizem», katerega svet še ni doživel, ni še nikoli preizkusil. Radi tega so zagazili v meščansko vojno, v kateri so se borili proti njim demokrati, socialisti in caristi. Toda skrajno dosledno držanje boljševikov je prineslo zrnato komunistični stranki nad takoimenovanim «belim pokretom». Novembra 1920. leta je zaključeno ono žalostno razdobje. «Integralni komunizem» se je pokazal kot zabloda in utopija, ki bi utegnila upropastiti vso Rusijo. Zato so že v marcu 1921. (še pod Leninom) izdali parolo čisto druge gospodarske politi-, ke. Ta «pavza», kot je rekel Lenin, ali «Nova Ekonomksa Poli tika» (NEP), je rešila situacijo tako za Rusijo kot za komuniste: Rusija je nehala umirati. In one dobrine, ki jih je narodu prinesla grozna revolucija? Življenje se je v Rusiji pokazalo močnejše kot vse teorije. Ko je Rusija preživela velikansko trpljenje, je začela obnavljati svoje gospodarstvo in graditi dalje svojo kulturo. Med tem ko so mesta deloma še v za stoju, se je začela prebujati vas Dozorevajoč ekonomsko in kulturno je začela težiti po svojih političnih pravicah. Komunisti predstavljajo na vasi majhen odstotek, kar dokazujejo volitve za sovjete, dasi se vrše pod pritiskom. Prebujena vas ni komunistična, pa čeravno je napredna in demokratska. Vas hoče svobodnega življenja in razmaha ter napredovanja; ona išče konjunkture z delavno in napredno inteligenco. Ona teži k prosveti in tehnični izpopolnitvi. To hitro napredovanje vasi in pa radikalno-agrarna reforma je končno tudi največji doprinos revolucije. Ruski narod je pred 10 leti likvidiral vlado nazadnjakov in degenerirancev, ki mu je bil ideal metodično nasilje. Vas se je prebudila in s tem se bliža tudi čas pravega preporoda tega naroda. OdloČite« on. TnratUa »led* koloask* pogedba za krajino Brnel« RIM, 9. Tiskovni urad faži-stovske stranke poroča: V preteklih dneh je bilo javljeno, da so se pogajanja za sklenitev kolonske pogodbe za pokrajino Brescia razbila in da bo sporna zadeva predložena delovnemu sodišču. Včeraj je glavni tajnik fašistovske stranke prejel sledečo brzojavko s strani pokrajinskega faši-stovskega tajnika v Bresciji: «Po brezuspešnih pogajanjih za sklenitev nove kolonske pogodbe prosijo pokrajinski zastopniki delodajalcev in delojemalcev Vašo Eksc., da prevzame osebno rešitev spora, katero bodo sprejeli zastopniki brezpogojno.« On. Turati je odgovoril, da sprejme to nalogo, ker je prepričan, da se bosta sporni stranki v okvirju fašistovske stranke končno sporazumeli. Novi konzuli Premestit** In imenovanja RIM, 9. Načelnik vlade in zunanji minister on. Mussolini je imenoval naslednje fašiste na konzulska mesta v inozemstvu: On. Serafino Mazzolini je imenovan za gen. konzula v S. Pao-lu; on. L. Macotta v Toulouse; on. I. Capanni v Buenos Aires; ooanm. G. Sollazzo je imenovan za konzula v Louren^o Mar-ques; cav. S. Delich v Celovec; cav. L. Censi v Rio de Janeiro; cav. C. Giuriati v Bruselj. Poleg tega je bilo več konzulov premeščenih na druga službena mesta. RIM, 9. Agtencija «Stefani» poroča, da se je včeraj na letališču v Centocelle dogodila nesreča. *.etalo «A 300» je padlo radi na->ačnega manevra z višine 500 metrov. Dva častnika, kap. Mondrni in major Elliot, sta obležala mrtva. Ameriška posojila RIM, 9. Kakor poročajo agenciji «Roma» iz New Yorka znašajo po računih trgovinskega ministrstva posojila, ki so jih dovolile Združene države inozemstvu od januarja do septembra t. 1. 1 miliardo 58 mil ionov 400.000 dolarjev, kar znaša v naši valuti 19 miliard 368 milio-nov lir. Francosko-Jttgoslovenska pogodba Italija, Francija in Jugoslavija Mnenja rimskih listov - Sestanek med on. Kussoliniiem In ir. Marinkovićem I — Jugoslavenski zunanji minister bo odpotoval tudi v London? Proti posredovalcem v svobodnih poklicih RIM, 9. V prostorih udruženja sindikatov intelektualcev so se sestali predsedniki sindikata odvetnikov in prokuratorjev, trgovinskih akademikov in računovodij ter pokrajinskega novinarskega sindikata. Razpravljali so o težavnem vprašanju posredovalcev v zadevah svobodnih poklicev, in to pod vplivom mnenja, ki ga je izrazilo ministrstvo za zunanje zadeve, ki namerava izdati posredovalcem tozadevna dovoljenja. Delovanje posredovalcev je v nasprotju s častjo in vplivom svobodnih poklicev, ki zelo trpijo vsled takega delovanja. Sklenili so prositi pri ministrstvu za zunanje zadeve in pravosodnem ministrstvu, da se z vso odločnostjo zatre posredovanje pri svobodnih poklicih in da se posredovalcem sploh ne izdajo kaka tozadevna dovoljenja. RIM, 9. Po včerajšnjih člankih listov «Tribuna» in «Lavoro d'Italia» zavzemajo svoje stališče napram sklenitvi prijateljske in arbitražne pogodbe med Francijo ki Jugoslavijo tudi o-stali današnji večerni rimski listi, in sicer «Giornale d'Italia», «Gorriere d'Italia» in «Impero». V listu «Giornale d^Italia« pravi Virginij Gaj da, da sprejema vest o sklenitvi pogodbe med Francijo in Jugoslavijo, ki bo v najbližjih dneh podpisana v Parizu, z zelo umerjenim zanimanjem, kajti nova pariška pogodba potrjuje samo dejansko stanje, katero že od nekdaj obstoja in ki je že davno znano. Spričo tega ne predstavlja pogodba nikake nove činjenice v postojankah, računih in problemih italijanske zunanje politike. S tem pa nikakor ni rečeno da ne zasluži pogodba pozornosti Predvsem se narinja vprašanje, kakšne naloge ima pogodba in proti komu je naperjena. Po zatrdilih «Tempsa» ni pogodba naperjena proti nobeni državi in docela odgovarja duhu Družbe narodov. »Sprejemamo to izjavo na znanje, toda istočasno si dovoljujemo nekoliko opazk: Nova pogodba pomeni v resnici afirmacijo politike zvez in mednarodnih političnih skupin ter je spričo tega v nasprotju z načeli Družbe narodov, ki zastopa stališče, naj se sklepajo kolektivni sporazumi. S to opazko nočemo morda očitati francoski politiki, ampak samo ugotavljamo, da vodi tudi Francija v nasprotju z načeli mednarodne družbine politike svojo nacionalno politiko, ki je v nasprotju s teoretičnimi proglasi. Nova pogodba je naperjena tudi ■— vsaj po namenih ene izmed obeh strank — proti Ita-liij Pn proti ital i j ansko-ail banski politiki tiranske pogodbe. To priznavajo nekateri desničarski in levičarski francoski ter nekateri bolj svobodni in kričavi beograjski listi; to potrjuje v svoji kratki in točni brzojavki tudi beograjski poročevalec londonskega lista «Times». Sicer pa dokazuje to ne glede na ravnokar navedene dokaze zgodovina tega poslednjega leta in sedanji splošni položaj.» Tu našteva člankar dogodke, ki' so se odigrali tekom poslednjega leta v odnošajih med Italijo in Jugoslavijo ter navaja moralno in materialno pomoč, katero je nudila ob teh dogodkih Francija Jugoslaviji. «Po tej ugotovitvi značaja nove pogodbe,» nadaljuje člankar, «nočemo morda sklepati, da zasleduje ta pogodba narav- nost program določenega postopanja proti Italiji in njenim interesom. Ne zanesli bi se v tem pogledu na jugoslovensko politiko, ki nam prinaša vsak dan mnogo dokazov njenega neugasljivega sovraštva, pač pa se še vedno zanesemo na francosko politiko. . Francoska politika ni m noče biti naklonjena Italiji. Toda verjeti hočemo, da se zaveda odgovornosti za evropski mir, katero ji nalaga njena vloga velike države. Naj se dobro zavedajo v Parizu, da bodo tolmačenja s katerimi se nova pogodba sprejema v Beogradu, še bolj zaostrila in tako tudi jugoslovensko gibanje proti Italiji in miru ter proti pravici na Balkanu. V Parizu dobro vedo, da se pripravljajo v Jugoslaviji novi napadi proti Albaniji. Albanski politični izseljenci, ki so se hoteli povrniti v domovino, so bili še v poslednjih tednih zadržani v Jugoslaviji z obljubo skorajšnje revolucije proti Ah medu Zogu. Na drugi strani pa se zopet zbira oborožena sila ter se pošilja na jugoslovensko-albansko mejo. Z novo pogodbo sprejema Francija pred Italijo in vso Ev ropo jasno in javilo vlogo za-ščitnice jugoslovenske politike. Spričo tega se nam zdi neverjetno, da bi si hotela naprtiti v teh tako zamotanih časih posredno ali neposredno odgovornost za dogodke, ki ogrožajo ne samo zamotani položaj na Balkanu, marveč celo ves sedanji evropski politični sistem. Evropa potrebuje,« zaključuje člaaikar, «predvsem jasnosti. Nova pogodba ima to zaslugo, da pojasnjuje nekatere postojanke; toda po tej pojasnit vi naj pazijo odgovorne države, da ne zagrnejo Evrope v novo temo.« To bi bil v glavnih potezah članek, katerega priobčuje ravnatelj uglednega lista «Giorna-le d'Italia na uvodnem mestu. Ostala dva večerna lista «Cor-riere d'I tali a» in «Impero» pov-darjati v svojih uvodnikih isto, kar povdarja v uvodu svojega uvodnika «Giornale d'Italia», to je da ne prinaša nova pogodba ničesar novega, ampak da samo potrjuje, kar je že prej obstojalo in bilo že prej znano. Poleg tega pa pravita oba lista, kakor današnja lista «Tribuna» in «Lavoro d'Italia» v kratkih notah, da vlada veliko nasprotje med pomirjevalnimi izjavami oficioznega lista «Temps» in med vznemirjujočimi komentarjih nekaterih desničarskih in levičarskih francoskih listov. Rimski «Lavoro d'Italia» prinaša brzojavko svojega poročevalca v Parizu, da bo Klasom po- ročil is Beograda predlagaj italijanski poslanik v Beogradu za časa svojega bivanja v Rimu sestanek med on. Mussolini jem in dr. Marinkovićem, na katerem naj bi se uredila vsa pereča italijansko - jugoslovenska vprašanja. BEOGRAD, 9. Zunanje ministrstvo je prejelo iz Pariza brzojavko, da sta se jugosloven-ski zunanji minister dr. Marinković in francoski zunanji minister Briand sporazumela glede izprememb, ki se imajo izvršiti v že prej izdelanem francosko - jugoslovenskem paktu. Minister dr. Marinković bo izvršil nove izpremembe na konferenci z Briandom in Poinco-rijem. V Parizu krožijo govorice, da bo zunanji minister dr. Marinković odpotoval' iz Pariza v London, kjer se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. BEOGRAD, 9. Službena agencija «Avala» je nocoj prejela naslednjo brzojavko iz Pariza: Agencija «Havas» jnvlja iz Beogrjada, da je jugoslovenski poslanik v Rimu prejel od 3voje vlade nalog, naj poroča italijanski vladi o podpisu prijateljske pogodbe in arbitražne konvencije med Francijo in Jugoslavijo. Razgovor, ki ga bo imel poslanik Rakić z načelnikom italijanske vlade on. Mussolinijem, se pričakuje z živahnim zanimanjem. Z druge strani poročajo, da si prizadevata vladi v Londonu in Parizu, da bi se nadaljevala pogajanja med Rimom in Beogradom. Uradna preiskava o potopitvi «Mafalde» RIM, 9. Na podlagi kr. uka-zov-zakorvov od 17. dec. 1925 in 17. febr. 1927. bo posebna komisija v zmialu tozadevnih zakonskih predpisov pričela s preiskavo o vzrokih in odgovornostih potopitve parnika «Principessa Mafalda». Predsednik komisije je pristaniški polkovnik v Genovi Fran M arena. Preiskavi smejo prisostvovati oz. smejo poslati svojega zastopnika lastnik ladje oz. lastnik ladjedelnice, prizadete zavarovalne družbe, osebe, ki so utrpele telesne poškodbe oz. njihovi upravičenci ter vsi oni, ki so radi potopitve ladje prizadeti. Preiskava se bo pričela pri pristaniškem poveljništvu v Genovi, ko se bodo povrnili prvi brodolomci. Proces proti Hnnollescu Njegova iona aretirana? BL'KAREŠT, 8. Manoilesca, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v trdnjavi Jilava, sta danes popoldne posetila general Averescu in gospa Manoilescu. Medtem so njegovi zagovorniki, ki jih ni nič manj nego 61, pričeli proučevati gradivo, ki se je zbralo na podlagi preiskave proti Manoilescu, in obtožnico, ki obsega celih 13 členov in ki pravi, da je Manoilescu deio-val proti varnosti države, kot je to predvidevano v 78. in 80. členu kazenskega zakonika v skladu z zakonom o izjemnem stanju. Vse to gradivo in obtožnica obsegata okrog 420 strani. Pomembno je, da se v okviru obtožnice zavračajo vse priče, ki jih je imenoval Manoilescu: u-gledni politiki, kot bivši minister Titulescu, Duca in dr., da bi s pričami dokazal postav-nost svojih dejanj. Glasom obtožnice pa njegovo delovanje ni bilo postavno. Manoilescu bo na zahtevo obtožnice postavljen pred vojno sodišče in se bo, kot znano, pričela obravnava proti njemu v četrtek. DUNAJ, 9. Po poročilih iz Bukarešta je bila obravnava proti Manoilescu baje odložena do 10. novembra. Potrjujejo se vesti, da so bili za priče Manoilesca označeni tudi načelnik na-rodno-kinetske stranke Maniu ter drugi ugledni romunski politiki. Med zagovorniki obtoženega bivšega državnega podtajnika je tudi nekdanji ministrski predsednik Averescu. V tukajšnjih političnih krogih napovedujejo, da bo Manoilescu obsojen, a le na kratko dobo prisilnega dela. PARIZ, 9. «New York Herald» prinaša brzojavno vest z Duna- ja, da so aretirali tudi gospo Manoilesca, češ da je pomagala svojemu možu pri njegovem žaro tniškem delovanju proti romunski ustavi. Aretirali so jo baje povodom brzojavke, ki bi jo naj bila poslala svojemu možu glede nekaterih pisem princa Karola, ki so se imela prenesti v Romunijo. Sejo Ju? narodne sRupiHne BEOGRAD, 9. Danes se je po desetdnevnem premoru spet sestala narodna skupščina Današnja seja se je pričela ob pol 11. uri. Po prečitanju zapisnika je podal zemljoradnik Voja La-zič v imenu opozicije izjavo, v kateii Jje protestiral proti postopanju vlade, ki odlaga seje narodne skupščine. Glede interpelacij, ki jih je vložil socialistični poslanec Pc-tejan na naslov ministra za socialno politiko, je odgovoril minister dr. Gosar, da bo odgovoril nanje, čim zbere potrebno gradivo. Nato je prišel na vrsto nujni zakonski predlog Stjepana Radića o pristojnosti oblastnih samouprav in njihovih finančnih dohodkih. Radić je v svojem govoru dejal, da se s predloženim predlogom strinja vsa opozicija. Minister broz portfelja Velja Popović je v i-menu vlade izjavil, da predi>g ne smatra za tako važnega ter je naglasil, da zbira vlada za rešitev tega vprašanja v korist oblastnih samouprav potrebno gradivo. Vladna večina je nato odklonila nujnost zakonskega predloga. Seja se je zaključila; prihodnja se vrši jutri dopoldne. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Čehoslovaško BEOGRAD, 9. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe s Čehoslovaško se bodo pričela koncem toga meseca. Pogajanja se bodo vršila deloma v Beogradu, deloma v Pragi. Načelnika jugoslovenske delegacije sta vseučilišču i profesor Milan Todorovič in bivši ravnatelj carin Sava Kukić. Francoska poslanska zbornica in državni preračun PARIZ, 9. Včeraj so se v francoski poslanski zbornici pričele razprave o državnem proračunu. Kot prvi je prišel na vrsto proračun ministrstva za javna dela. Razprave o tem proračunu so se končale že na včerajšnji popoHlanski seji. Dogodil se je manjši incident med ministrskim predsednikom Poincarč-jem in ministrom za javna dela Tardieujem, ki pa ni bil politične narave. Danes se je zbornica pričela baviti s proračunom za trgovinsko mornarico in osvobojene pokrajine. Protikomunističen kongres v Haagu HAAG, 9. Davi se je otvoril v Haagu kongres mednarodnih protikomunističnih zvez. Zastopane so skoraj vse evropske države. Kongres ima namen izdelati načrte potikomunističnih zakonov, ki naj bi se uvedli v raznih državah. Kongres je tajen in zastopniki tiska niso dobili dovoljenja, prisostvovati posameznim sejam. Otvoritev zasedanja angleške spodnje zbornice LONDON, 8. Danes se je otvorilo po tromesečnih počitnicah jesensko zasedanje spodnje zbornice, ki pa bo trajalo le šest tednov, ker so pred vratini božične počitnice. Velikega pomena za tekoče zasedanje jo novi zakon o zavarovanju brezposelnih. Požar v rudniku na Dolenjskem LJUBLJANA, 9. V to"?k ]>o-poldne je vsled plinov v rudniku v Kremi ju pri Šent Janžu na Dolenjskem izbruhnil požar, ki se še vedno šili. V času izbruha požara je bilo v tistem delu rudnika 15 rudarjev. 12 se jih je rešilo 3 so mrtvi. Skoda je precejšnja. n. A Ai*. - /J^. •EDINOST* V Trato, dna lt. novembra 1127. Politične beležke RuslJ a in Erropa ob 10-Ie«Bio! rifke revolucije Stalin, voditelj ruske komunistične stranke, je napisal povodom proslave desetletnice sovjetske liste poseben članek pod naslovom «Mednai\>dni značaj oktobrske revolucije«. Članek je bil razposlan potom radija vsem listom sovjetske zveste, tako da so ga lahko objavili na 7. novembra. V svojem« članku dokazuje, da ima ruska revolucija mednaroden značaj, ker da pomeni prevrat v svetovni zgodovini človeštva — prehod od starega kapitalističnega sveta ^novi, ra-cionalistiČni svet. Dalje naglasa Stalin, da prejšnje revolucije niso prinašale takih korenitih sprememb v političnem in gospodarskem življenju države, kot so spremembe v sovjetski P usi j i. Govoreč o sovjetskem režimu v zadnjih desetih letih, trdi Stalin. da je ZSSR ustvarila podlago za nadaljni razvoj komunizma in ena izmeti etap v tem razvoju naj bi bile kolonialne iarodne revolucije. Člankar pod-Črtuje s, posebnim poudarkom interese, ki da jih ima sovjetska Rusija na revolucionarnem gibanju v kolonijah, češ da je oktobrska revolucija vrgla seme revolucije v kolonialne centre imperializma in s tem sprožila vprašanje obstoja svetovnega kapitalizma v celoti. V drugi polovici svojega članka nastopa Stalin odločno za nadaljevanje revoluc. borbe s kapitalizmom in proglaša Moskvo za podlago te borbe. Kakor je bil nekoč Pariz pribeža lišče dvijgajočega. se meščan stva — pravi — tako je sedaj Moskva pribežališče in šola za dvigajoči se proletariat. Oktobr ska revolucija da je bila tudi revolucija duhov — revolucija ideologije delavskega razreda. V kritiki socialno-demokrat-skih nazorov o revoluciji in pov-zdigi delavstva prihaja Stalin do zaključka, da je socialna demokracija še edina opora kapitalizma in zato da se mora vsak boljševik boriti proti socialni demokraciji prav kakor proti kapitalizmu. Stalinov nastop je zelo karakterističen, kajti omenjeni članek dokazuje, da so boljševiki zopet spravili na* površje stare načrte o «svetovni revoluciji«, ki so jih bili ob Času «nove ekonomske-politike« že pokopali in so posvečali vse svoje sile obno vi notranjega gospodarskega življenja države. Sedaj se «sve-tovna revolucija« zopet vleče kot rdeča nit skozi vse nastope voditeljev ruskega, komunizma. Pravkar orisani nastop Stalina z odgovornim političnim člankom povodom proslave revolucije je zelo simpličen. O po mir jen j u med Evropo in Rusijo more biti po desetih letih sovjetskega režima torej prav tako malo govora kot poprej. njegovem uspehu. Izgleda da bo delo Slo preko raznih deželskih odrov v Sloveniji. Iz tržaškega življenja Znan triaftki zdravnik napaden in težko ranjen od aksaltiranca. že predsinočnjim je začela krožiti po mestu govorica, da je bil neki tržaški zdravnik napaden na ulici in resno ranjen. Vest pa je bila tako negotova, da se je sprva zdela neosnovana, zlasti ker v bolnišnici in na rešilni postaji, kjer bi pač morali biti obveščeni o takšnem dogodku, niso vedeli, oziroma ni»o hoteli podati v tem ozi-ru nika-kih pojasnil. In vendar je vest odgovarjala resnici. Žrtev napada je bil, kakor se je pozneje izkazalo, ugledni tržaški zdravnik prof. Sebastjan Gattorno, bivši ravnatelj tržaške mestne bolnišnice in sedaj ravnatelj sanatorija v ulici Rossetti. Krvavi dogodek se je odigral ta-ko-le: DNEVNE VESTI Priprave za veliko KolonUalao manifestacijo v Tripolisa S kr. ukazom, ki je bil podpisan pred nekaj dnevi, je* bilo ustanovljeno avtonomno bitje za vzorčni sejem v Tripolisu. Ta sejem se bo vršil od 1. februarja do 31. marca prihodnjega leta. Pobudo zanj je dal guverner Tripolisa in kakor kaže, bo sejem postal za Tri pol i s tradicionalna ustanova in bo igral važno vlogo za gospodarski razmah kolonije. Sejem v Tripolisu je prva in e-dina manifestacija te vrsto v Afriki, organizirana od evropske države. Mnogo industrijskih in trgovinskih podjetij je že prijavilo svojo udeležbo ravnateljstvu sejma v Rimu, po čemer je treba že sedaj sklepati, da bo vzorčni sejni v Tripolisu dosegel popoln uspeh; Sejm ima služiti tudi kolonijalni propagandi in se radi tega dovoljujejo udeležencem velike ugodnosti. Fašisiovske organizacije ob začetku šestega leta Veliki fašistovski svet je na drugi seji svojega prvega zasedanja v Šestem letu fašistovske revolucije odobril več izjav o poiožaju stranke in nj«enih nalogah, o naraščaj-niikih in balilskih organizacijah, o milici, o organizacijah v inozemstvu in o fašistovskem zadružni-šketn gibanju. Iz teh izjav jo razvidno, da je stranka 5. novembra t. 1. štela 1.029.576 članov, 70.340 članic fa-šijev; ženske mladinske skupine so imel« 19.321 članic, v organizacijo «Piccole Italiane» je bilo vpisanih 128.497 članic, vseučiliščne skupine so štele 8.854 članov. Veliki svet je ugotovil: «a) da je izbera voditeljev, izvršena — v zniislu novih pravil fašistovske nt ranke — od zgoraj navzdol, obrodila najboljše uspehe; b) da se je delo čiščenja izvršilo s tem, da je bilo izključenih iz stranke kakšnih 2000 voditeljev, višjih in nitjih, in odstranjenih kakšnih 30.000 članov, več ali manj nevrednih, da hi spadali v vrste liktorske stranke; c) da je stranka, v središču in v pokrajinah, popolnoma obvladovala položaj povodom vseh problemov »sorodnega gospodarstva; d) da je stranka imela krepko v pesti — vodeč jih in nadzorujoč jih — vsa udruženja, ki z njo soglašajo (udruženja profesorjev, železničarjev, javnih nameščencev, upokojencev, športna udruženja itd.) Veliki svet je nato odobril v celoti delovanje glavnega tajnika in nacionalnega vodstva ter je spet potrdil naslednje osnovne smernice za leto VI.: 1) poveljniška in odgovorna mesta se morajo poveriti fašistom iz prvih časov in popolnoma zanesljivim; 2) nova vpisovanja v stranko so Se vedno strogo prepovedana; 3) vedno bolj sistematična udejstvitev kriterijev moralne nepopustljivosti; 4) 4) boj proti slehernemu poskusu zopetne obuditve starih političnih in fra masonskih sil. kar se skuša večkrat storiti pod krinko fašizma a lilo-fašizma; 5) poglobitev akcije v vsakem fašiju — v svrho strankine izpopolnitve in izključitve koristolovcev — da se potom procesa selekcije in vzgoje novih generacij ustvari Italijan fašistovske dobe.» Veliki svet je odobril poročilo on. Riccija, katerega opozarja na potrebo politične, duševne in raJne priprave naraščajnikov |za iivljenje v milici. Število -član«* naraščajniškili in balilskih organizacij se je dvignilo od 40.000 na 800.000. Odobreno je bilo tudi poročilo gen. Bazana o napredovanju milice, za katero so bile že določene naloge za dobo miru in za dobo vojne. Še vedno ostane v veljavi osnovno pravilo, da morajo biti vsi miličniki pravilno vpisani v stranko. «Veliki svet je izrekel 30. hvalo legijam, ki so se zbrale 30. oktobra v Rimu in ki so bile deležne visoke časti, da jih je pregledal Duce.» Na podlagi poročila on. Dina Alfierija je veliki svet ugotovil moč fašistovskega zadružnega gibanja, ki ga dokumentirajo naslednje številke: v Nacionalnem zadružniškem bitju je organiziranih: 3180 konsumnih zadrug, ki razdelijo letno za 925 milijonov blaga; 1276 delovnih zadrug, Vi so v 1. 1927 izvršile za. 370 milijonov lir del; 350 poljedelskih zadrug, ki obdelujejo 40.000 ha zemlje; 382 stavbenih zadrug, ki so zgradile 5.100 stanovanj; 954 zadrug za nabavo poljedelskih potrebščin, ki prodajo letno za 322.159.971 lir gnojil, semena itd.; 90 zadružnih kleti, ki producirajo 550.000 hI vina na leto; 37 zadružnih mlekarn; 227 društev za vzajemno pjmoč; (»00 vzajemnih poljedelskih zavarovalnic, pri katerih je organiziranih več kot 70.000 članov in pri katerih je zavarovanega kapitala za več kot eno milijardo lir; 237 kmečkih in poljedelskih blagajn. Po odobritvi izjav je prevzel besedo načelnik vlade in vodja fašizma, ki je podrobno analiziral notranji fn mednarodni položaj. On. Mussolini je govoril tri ure in njegov govor je bil sprejet z burnim in dolgotrajnim odobravanjem vseh članov velikega sveta. Seja se je zaključila ob 1. uri. Promocija Na tukajšnji trgovinski univerzi je bil včeraj promoviran za doktorja gospodarskih in trgovinskih ved g. Drago Stoka s Kontovela. Častitamo! KNJIGE «GORIŠKE MATICE* Knjige «Goriške Matice» za leto 1928. se dobivajo v ul. Sv. Frančiška 20, I. pri gdč. Fanici Ažmanovi ter v knjigarni Stoka v Trstu. SEMENJ SV. MARTINA NA PROŠEKU Kakor vsako leto se bo vršil tur di letos na Prošeku tradicionalni semenj sv. Martina. Vršil se bo jutri v petek 11. t. m. na praznik patrona tamošnje cerkve. Organizacija semnja bo običajna, t. j. pričakujejo se živahno kupčije z mladimi in že rejenimi prašiči ter z najraznovrstnejšo kramarsko robo. - Okoličanski kmetovalci in tudi meščani naj ne zamudijo prilike, da si ogledajo to živahno vrvenje, ki se obeta jutri v prjazni okoličanski vasi. Poskrbljeno bo v o-bilni meri tudi za postrežbo z jedjo in z domačo pijačo, 2 znamenitim prosekarjem. Nova ljudska Igra. Ljudski oder v Ljubljani je u-prizoril z velikim uspehom te dni novo igro «Zlatorog», katero je spisal Šrentar. Šrentarju, kraškemu rojaku simpatičnemu hribo-lazcu, pisatelju in prevajalcu iz Ukrajine, iskreno častitamo na Ko se je prof. Gattorno predvčerajšnjim ob 13.30 vračal iz sanatorija v ulici Rossetti v svoje stanovanje v ulici Vincenzo Bellini, se mu je v veži približal neki moški, v katerem je prof. Gattorno spoznal svojega nekdanjega vrtnarja in najemnika, 50-letnega Alojzija Boscolo. Zdi se, da je Bo-scolo hotel govoriti z zdravnikom o neki zadevi, radi katere ga je oči vidno že večkrat nategoval, kajti prof. Gattorno se ta pot ni hotel spustiti v razgovor z njim, marveč se je nevoljen obrnil ter pritisnil na gumb zvonca, ki je v zvezi z njegovim stanovanjem. Hotel je s tem poklicati sobarico, da bi ji izročil dva lovska psa, ki ju je prignal s seboj, nato je namerava? spet oditi, da obišče nekatere bolnike, ki jih je zdravil privatno. V istem hipu je planil Boscolo nenadoma proti njemu in ga ponovno zabodel 7. velikim kuhinjskim nožem v hrbet in prsa. Nato je zagnal nož vstran ter se spustil v beg. Toda ni bežal daleč; nekateri delavci, ki so delali na cesti pred dotično hišo in so videli, kaj se je zgodilo v veži, so begunca takoj prijeli in ga izročili orožnikom, ki so ga odvedli na policijski koani-sarijat v ulici Valdirivo. Medtem se je prof. Gattorno, čeprav težko ranjen, privlekel do svojega stanovanja in legel v posteljo, dočim so njegovi domači takoj obvestili o dogodku rešilno postajo. Čez par minut je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal ranjenemu tovarišu prvo pomoč. Čeprav je prof. Gattorno dobil tri vbodljaje z nožem, je imel le eno rano na hrbtu; na prsih je namreč nož k sreči zadel na listnico in zato niti ni prodrl do kože. Na hrbtu pa je nož prodrl zelo globoko v truplo in je povzročil nevarno rano. Ranjenca so preiskali še trije drugi zdravniki, med njimi primarij kirurgičnega oddelka mestne bolnišnice dr. D'E-ste, nato . je bil na njihov nasvet prepeljan v sanatorij v ulici Rossetti. Kakor se da sklepati po izidu preiskave, ki jo je uvedla policija o žalostnem dogodku, je napadalec duševno omejen Človek. Pri zaslišanju je Boscolo mirno in brez obotavljanja priznal, da je nameraval umoriti prof. Gattorna,. da bi se 11a ta način maščeval nad njim za razne šikane, ki jih je baje pretrpel po njegovi krivdi. Med drugim je dejal, da je prof. Gattorno kriv, da mu je bilo odpovedano neko zemljišče, ki ga je imel ▼ najemu od leta 1919. Toda izkazalo se je, da je vsa stvar v resnici precej drugačna. Boscarol je imel v najemu vrt vil le Bosquet, ki je last ustanove Burlo-Garofolo, pri kateri je prof. Gattorno podpredsednik. Sprva se je mož lepo vedel, a sčasoma je postal osoren napram upravi tel jem vrta in je začel tudi zanemarjati svojo dolžnost glede plačevanja najemnine. Radi tega mu je leta 1925. odpovedan najem vrta in tozadevno sodnijsko postopanje je prevzel odv. Alfredo Gattorno, sin prof. Gattorna. Medtem je bila vila z vrtom vred oddana v najem nekemu drugemu najemniku, s katerim se je Boscolo pobotal glede najema vrta. Toda ker se je čez nekaj Časa spri tudi z novim najemnikom vile, ga je ta definitivno odslovil. Boscolo pa je menil, da ima v tem slučaju pravico do primerne odškodnine, ker je med tem časom obdelal in zboljšal vrt. V tem prepričanju se je obrnil na upravništvo vile z zahtevo, naj mu izplača to odškodnino, a upravni-štvo je na nasvet odv. Gattorna odbilo njegovo zahtevo. Boscarol je sumil, da ima pri vsej stvari svoje prste vmes prof. Gattorno, zato je sklenil, da se maščuje nad njim na tako krut način, čeprav ni imel nikakega dokaza, da je njegov sum utemeljen. Po zaslišanju je bil Boscolo odveden v zapor v ulici Coroneo. Iz tržaške_pokrajine SEŽANA Na trgu v Sežani dne 3. novembra t. 1. (takozvani trg sv. Justa) je bilo 517 glav Živine in sicer:, 200 glav krav, volov in telet, katerim je bila cena od 200—280 lir stot. od 400—500 tir mrtvih telet, 20 konj in 297 prašičkov. Cena 5—10 tedenskim od L 80—140. Cena od- rastllm od 500—£00 lir. Kupčija V obče srednja. Prihodnji tržni dan bo dne 12. novembra t. 1., t. J. v soboto. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Motocikli«« in jmnee. Ves vesel po prašnem tednu je hitel v nedeljo na ravnokar kupljenem motociklju mladi trgovski pomočnik Ludovik B. na Kras v svojo domovino. V Dornbergu je pri lil motorju olja, sebi novega vina in hajdi v klanec — nesreči nasproti. Ne vemo. ali je novi mo-tocikelj gledal mladega junca, ki je prikukal izza plota, kot tele v nova vrata, ali pa junec tako mo-tociklista. Bližnji ljudje so videli le to sliko: Motocikelj v jarku, motocikl ista pa za hip v obupnem položaju na juncu in nato na prašni cesti. Sedanji položaj je pa sledeč: Zdrav junec v hlevu, motocikl ist poln obližev in motor v popravilu. Padel s kolesa. Tam pri Rdeči hiši je padel s svojega kolesa Jakob Rosi tako nesrečno, da se je ranil pod desnim očesom, na levem palcu in od-drsal kožo na licu in na roki. V bolnišnici so mu prevezali rane in ga potolažili, da ozdravi skoraj gotovo v desetih dneh. Ključnico si je zlomil. Bil je na seniku ip pripravljal seno za živino ko nenadno pade v hlev, se pošteno pobije in zlomi ključnico. Zateče se potem v bolnico Usmiljenih bratov v Gorici, kjer mu obljubijo, da ga bodo o-zdravili v teku 40 dni. Imenuje se Bendelič Anton in je 27 let star, iz Šmarij. •Kradel je, pa so ga prijeli.* Mlad, 17-leten fant je Konik Franc; iz Gorice je doma, pa ima smolo v svojem poslu. Že neštetokrat je bil kaznovan in zdaj so ga znova prijeli, ko je ravno imel tačico v žakrju. Kradel jo z magnetom pri nekem urarju na Corso Verdi skozi malo odprtino v oknu. Baš se mu je posrečilo potegniti iz izložbe verižico, vredno 20 lir, ko ga zasačita dva orožnika in ga peljeta na postajo, od tam pa bo šel mladi tiček pred sodnijo. Še vedno kolo. Tudi Rožič Jakob, 33 let star, iz Gorice, se je zvrnil s kolesom in se precej hudo in nevarno pobil po rokah in nogah. Ozdravil bo popolnoma v 8 dneh. Botanični vrst v Trenti Po zaslugi znanega ljubitelja prelepe trentske doline, gosp. Bois de Chesne je zarodila Trenta svoj poseben planinski botanični vrt. Je to vrt svoje vrste in samo še enega drugega sličnega ima Italija, onega katerega je že leta 1882. ustanovil opat Chanoux na prilazu malega sv. Bernarda. Botanični alpinski vrt Chanousia je shajališče in študijski vrt vseh prou-čevalcev alplnske flore. Zato ga pa vlada in italijanski alpinski klub podpirata v obilni meri. Tudi naš trentski botanični vrt je že silno bogat na najrazličnejših planinskih cvetkah in priprostih rastlinah, od navadnega kr-vavordečega slezovca, belih pla-nink, modrih encijanov, dišečih murk pa cvetic, katere doseže le redko drznost plezalca, kozjega pastirja ali pa divjega trentarskega lovca. Vrt se razteza zraven cerkvice sv. Marije na Logu po zelenem pobočju bližnjega griča. Urejuje ga deloma v prostem času tekom leta sam gospodar g. Bois de Chesne. V dolgem potrpežljivem nabiranju je zbral v njem po razsež-nih gredicah vse planinsko cvetje julijskih karnijskih in dolomitskih alp. Kasneje namerava nasaditi v njem tudi redko cvetje švicarskih planin, Apeninov, Kavkaza in Karpatov. Učenjaki bodo i-meli tako v naših krajih pri rokah praktično £oto fizijologije, morfologije in biologije planinskega rastlinskega življenja. Trentaarji imajo seveda zraven tudi velik del šopomaganja in nabiranja po najstrmejših čereh. Mladega fanta je dal g. Bois de Chesne nalašč študirat v Padovo v botaniki, klasifikaciji rastlin in vrtnarstvu. Nekam čudno zvene iz njegovih ust latinska imena redkih planinkih cvetlic, katerim sam v svoji bosi, prešerni mladosti ni znal imena in je prešel preko njih s čredami koza. Sedaj jih pa pazno prebira urejuje in neguje. IZPRED SODIftCA C b dolžena je tatvine in poneverbe in oproi&ena. 25-letna Kolenc Štefanija iz Lokvi je sedela na zatožni klopi, ker jo j« naznanil njen gospodar Jevšč-ek Štefan, da mu je ukradla dva zavoja perila. Zaslišanih je bilo pet prič ki pa niso vedele nič o tatvini in izrazile celo, da je bilo ono perilo, ki ga je odnesla ob koncu službe s seboj njeno, še predno je službo nastopila. Branil je obtoženko odvetnik Mašera, ki se je pridružil predlogu državnega pravdnika za oprostitev. Sodni dvor jo je tudi res oprostil vsake krivde. čala zanj le 270 L; ga nato neznano kam prodala in izginila. Sodn dvor je obsodil oba na 1000 L globe in 1 leto zapora. Obtoženca sta bila sojena v kontumaciji. SOLKAN Pretekli torek se je tu otvorila obrtna šola v prisotnosti mnogih visokosti. Pri otvoritvi je govoril šolski nadzornik o italijanski šoli. PLAVA. Na orožniški postaji se je »glasil neki Klede Ivan in povedal, da se je vračal pretekle noči iz Plavi proti Gorenjemu polju, ko ga nenadoma napadeta dva^_ preje v grmovju skrita neznanca, ki sta bila vsa ofcemljena. mu pomolita samokrese pod nos in zahtevata denar . Iz strahu Jima je Klede izročil 50 L in ko sta se roparja prepričala, stikajoč mu po žepih, da res nima n*č več, sta ga vrgla na tla, ga obdelovala s pesmi in mu hudo zagrozila, če zine le eno besedo. Potem pa sta odbežala proti Plavi nazaj. Orožniki so se takoj podali na delo-in iskali in posvpraševali povsod, pa niso prav nič zvedeli. Zato so se podali še enkrat k Klede* tu, ki pa se je čudno izgovarjal in njegove izpovedi so bile v naeprot-stvu z onim, kar je preje povedal. In zato so orožniki osumili Klede-ta, da jih je nalagal in poizvedujejo dalje o tem. BILJC. Himen. Poročil se je David Peric iz Bilj z gosp. Štefanijo Aglič iz Steverjana. Poroka je bila prav po lepem običaju in ob prisrčni zabavi. Poročencema obilo sreče. Že dolgo čakamo pri nas zvonov. No, zdaj se nam skoro že obetajo. Pa je bilo res čas, za tako lepo faro kot so Bilje, da si o*krbi nove zvonove in odstrani iz zvonika tisti majhen zvon, ki se vedno zdi, da je ne vem kdo urm*l, ko se 0-glasi. VEDBIJAN V BRDIH. Malokdaj se oglasi kdo iz naše vasi v naši javnosti. Naj jaz s tem dopisom zamašim to vrzel. Letos smo imeli pri nas nekaj boij«k> vinsko letino kakor pa lani in kakovost letošnjega vina je izvrstna, kakršna ni bila že dolgo časa. Ku-povalci prihajajo skoraj vsak dan med nas. Današnja cena našemu vinu je od dveh lir naprej. Upajmo, da bodo tudi v bodoče letine dobre, saj slabega smo že mnogo pretrpeli. V naši vasi je umrla v cvetu svoje mladosti Rozina Zor-zutova. Bila je dobra in vsi so jo imeli radi. Pogreba se je udeležila vsa vas, kojš'čanska godba je svirala žalostinke in vedrijanski ženski zbor ji je zapel v zadnje slovo. Pokojnico želimo, naj počiva mirno v domači zemlji, družini Zorzutovi pa našo sožalje. IDRIJA. Himen. G. Ladislav štraus, mesar. se je poročil z gdč. Minko Tro-kovo, knjigovodkinjo Kršč. gosp. zadruge. Novemu paru stoterno srečo v novem stanu. prepovedalo fn je torej * veHkJ meri odvisno od čipkaric samih« da se ta prepoved tudi i*r*)a. TtZ ba je prestopke enostavno naznaniti ob I as tvom! Zgodovinske (rtln o stanu gradovih In plemiških družinah o julijski Krajini 3. Piše —i— Plemeniti Rsdetići Neplačan iivalnl stroj. Zastopnik Šivalnih strojev Sin-ger G. Orel je naznanil sodišču zakonsko dvojico Budinja, ker sta kupila potom njegovega agenta pri njem stroj, vreden 1670 L, pla- NaSe čipkarstvo. Največjega pomena za gospodarski obstoj našega mesta je poleg kr. živosrebrnega rudnika gotovo naše čipkarstvo; oziroma izdelovanje raznovrstnih čipk iz finega platnenega sukanca. Dočim žena rudarja pri svoji družini gotovo le prav malo ali nič ne zasluži s čipkanjem, je pa to za dekleta, vdove, samice edini vir dohodkov in torej življenjskega pomena. Obstoj mnoge družine, posebno u-pokojencev, iloni na pridnih ženskih rokah, posebno v sedanjem času. Žalostno dejstvo je, da ta za nas tako važna obrt ne napreduje, temveč v zadnjem Času celo vidno peša in to vsled tega, ker peša u-gled idrijskih čipk na svetovnih trgih. Vzrok, da ne pridejo naše čipke na svetovnih tržiščih do potrebne veljave, je gotovo v načinu trgovanja s čipkami. Poleg ene edine večje trgovine s čipkami, ki pc&ilja nase izdelke na svetovna tržišča, se je v zadnjem Času silno razširilo krošnjarjenje s Čipkami po vseh večjih mestih Italije. Take krošnjarke razpečavajo večinoma iz slabejšega sukanca izdelane vzorce in zahtevajo pretirane cene; kar seveda jemlje svetovni u-gled našim čipkam. Poleg tega prinesejo te prekupčevalke domov razno malovredno blago, katerega ponujajo našim ubogim delavkam, ki bolj rabijo živeža ne pa vedno nove obleke. Lansko leto se je nameravala ustanoviti čipkarska zadruga, stvar pa je iz kdovekakega vzroka zaspala. Tudi naša ugledna čipkarska šola je imela pred časom toliko naročil, da je dajala tudi izven šole delo našim dekletom, a danes tudi te dobrote ni več. Imamo pa vseeno nekaj, kar nam nudi naša šola, da se namreč naš naraščaj vedno bolj poglablja v umetnost izdelave vedno bolj zamotanih vzorcev. Skrbeti bi morale tudi čipkarice same za povzdigo in razvoj te tako važne obrti našega mesta. Pa tudi merodajni krogi bi se morali z vso skrbjo in vnemo zavzeti za to, da napravijo vendar enkrat konec temu krošnjarjenju ter da se vrne idrijskim čipkam svetovni ugled na način, da se bodo izdelovale popolnoma pravilno in iz pravega platnenega sukanca. Pripominjamo še, da se je plačevanje čipk z blagom torej ne z denarjem, od strani mestne občine že pred nekaj meseci strogo Ljubi moji, takisto vam povem, da se Človek počasi vsemu privar di, celo penzijonistovski palici, naj bo s srebrom okovana, naj je le grčav les. Da bi človek polej zla te svobod« imel nekoliko več su hega zlata, ne bi bilo lepšega živ« ljenja: greš, kadar se ti zdi, prideš, kadar ti je po volji, čitaš, ken ti pride v roko, pi^eš, ko si razpoložen za tako zabavno delo. Poleg teli dobrin si tudi z vsaki, dnevom, da, z vsakim korakom bliže onemu veselemu dnevu, ko ti na banki izplačajo kup stotakov, za kar prijazni uradnik ne /.ahteva drugega dela kot tvoj podpis, naj je Še tako nečitljiv. Ako liodiS ali se celo voziš po lepi okolici goriški, ali pa morda leno postopaš po mestnih ulicah, vidši vH ik dan kaj novega, ako nisi morda preveč kratkoviden, ali pa premalo radoveden. Žalosten sem le radi tega, da je moje opisoviuije te čudovite lepote mesta in okolice glas vpijočega v puščavi in naj kričim «uti leo rugiens«: vedno hodim sam na naš stari Grad, 1 na Kalvarijo, v Oslavlje, na hrib Sv. Marka itd. In vendar so ti iz-prehodi tako blizu in tako poteni. Ako pa omenim kako gostilno v neposredni bližini mesta in hvalim postrežbo in dobro vino, najdem prihodnjič tam rodoljube, ki so navdušeni radi -mojega stro-kovnja^kega poznavanja razmer in — topografije. Ako priobčim članek v «Edinosti», 0|a najrajši čitajo. če je vsebina — šaljiva. Ako pa napišem list iz zanimive preteklosti goriške, so čudijo, da se mi ljubi stikati po starih fo-ljantih in knjigah. No, mnogi čitajo tudi zgodovinske reči, pa vam danes povem nekoliko o ple-nenitih Radetičih, ki počivajo gori poti cerkvijo na prijazni Kostanjevici. Kakor bi vsakdo moral vedeti, se vzdiguje ta grič na severno-vzhodnem delu Gorice. Vsak leden zahajam vsaj po enkrat tja gori. Včeraj sem bil zopet tam. Bil sem sam kot po navadi. Krasote panorame, ki jo uživaš s terase zpred cerkvice, pa ne bom opisoval. Kogar mika lepota goriške okolica, naj se potrudi onih 15 minut s Travnika in naj si ogleda vse to od blizu. Za onega pa, ki ne zahaja tja gori, še bolj pa za onega, ki morda sploh še ni bil na Kostanjevici, naj veljajo besede, ki jih je zapisal učeni frančiškan Vascotti že leta 1848. v svoji knjigi «Storia della Castagnavizza»: «Venire a Gorizia e non salirc alla Castagnavizza e lo stesso... che andare a Koma e non veder il — Papa.> — Baš iz te knjige podam nekoliko zgodovinskih podatkov o postanku tega svetišča, ki stopa v zgodovino približno sto let pozneje nego Sv. gora, tedaj okoli 1635. Vascotti nam pripoveduje najprej razne legende, hi so podobne onim o postanku drugih Marijinih cerkva: pridni pastirčki, ki so po kostanjevih gozdovih okoli griča pasli krotke ovčice, so videvali Marijino podobo med kostanjevimi vejami,-dru^i pa na beli skali, baš tako kot <«Ferligo-jizza» — tako jo imenuje Vasrottfr — pod Sv. Goro. — Takrat je živel pobožni grof Matija della Torre, ki se je hotel oženiti z neko bližnjo sorodnico. Po dovoljenje je moral iti osebno v Rim, kar je bilo takrat dobršen kos poti. Tam je lepo pokleknil pred sv. očeta in prosil za potrebno dispenzo. Pa-l»ež mu je dovolil poroke, toda poti izrecnim pogojem, da sezida na Kostanjevici cerkvico v taft M. D. — To je bilo 1. 1635. — Poleg kapelice je dal grof della Torre sezidati tudi majhen «cenobioi' (samostan). Najprej so se naselili v samostanu bosonogi Karmeli čani, ki jih je priporočal grof-ustar.ovnik in ker so imeli »a Dunaju na samem cesarskem dvoru mogočnih zaščitnikov. («...a-vevano a Vienna in eorte deli au-gusto monarca dei potenti protet-tori...») — Goriški deželni stanovi niso marali Kanneličanov, pa sa poslali 1. 1636. na dvor cesarja Ferdinanda II. grofa Marci ja Strassoldo, da prepreči nakane Karmeličanov, grofa della Torre in drugih zaščitnikov tega reda Goriški stanovi so hoteli, da bi prišli Minoriti (manjši bratje) v posest «della graziosa collina». V teh zmešnjavah in intrigah pride na Kostanjevico p. Bazilij Pica iz reda pridigarjev. Pica je bil rojen Napoletan, učen mož, ki je svoj-čas poučeval verske nauke v Pragi, poteni pa je bil več let ,supe-rior* 00. Benediktincev v Brnu. Na potovanju v Rim se je ustavil v Gorici in se je zaljubil v Kosta-i njevico. Na njegovo prošnjo mm je podelil grof Matija della Torre celico na Kostanjevici. Spričo izredne govorniške nadarjenosti in spričo njegovega finega obnašanja »o goriški deželni stanovi podelili njemu, oziroma Dominikancem, faro sv. Roka v Gorici. Kar* meličani pa so to preprečili. Pa^ tru Baziliju je nato podaril grof V Trstu, dne 10. novembra 1127. •EDINOST* m. Rihard Strassoldo posestvo za samostan in cerkev v Fari blizu Gorice. P. Bazi ti j je gezidal cerkev in samostan že 1. 1652. Za Bazilijem je priSel na Kostanjevico msg. Pietro Vespa, rojen Benečan, Skof v Puffo na otoku Cipru, ki je bil z drugimi otoki v Egejskeni morju v oblasti beneške republike. — Ta Vespa — dasi je bil iz reda Karmeličanov — ni maral svojih sobratov, pa je hotel nakloniti samostan in cerkev redu «Filipinov» Zdaj so se začeli mešati v to zadevo še jezuitje in s o dosegli, da je cesar Ferdinand 15. aprila 1649. izdal povelje, naj se Vespa izžene iz Gorice. Na prošnjo Matije della Torre so že 2$. decembra istega leta dobili Kostanjevico v nepreklicno last bosonogi Karmeličmii. — L. 178(5. so prišli frančiškani s Sv. gore v Gorico, kjer so jim dali na trgu hv. Antona samostan oo. minori-tov. ki ga je bil 1. 1782. cesar Jožef II. z mnogimi drugimi vred ukinil. Pozneje so ta .samostan porušili, in frančiškani so prišli na Kostanjevico, kjer so še danes. Naši Čitatelji se Še gotovo spominjajo, da je tam gori živel in deloval skromni p. Stanislav Škrabec, ki ima velike zasluge za proučevanje slovenskega jezika. Današnji p. gvardijan mi je pripovedoval. da še danes prihajajo razne revije iz Rusije, Nemčije in od drugod na učenega Stanislava, ki je že pred leti umrl v Ljubljani. Pred vojsko so imeli frančiškani na Kostanjevici svojo gimnazijo in novaci jat, danes pa je tam gori sei3°nišče z bogoslovnimi nauki za i *!ančiškanske gojence. Samostan je bil med vojsko porušen, pa je danes v stari obliki in v nekdanjem obsegu obnovljen. Nelepo in nekam dolgočasno poslopje ima proti vzhodu v dveh nadstropjih po 25 oken. proti zapadu pa jih nisem štel. Cerkev obsega eno petino vsega poslopja in te s svojo tihoto kar vabi na pobožnost in molitev. Znamenita je zlasti radi grobnice grofov Chambotrdov, poslednjih pretendentov na francoski kraljevski prestol ki so tu našli mir in pokoj. Med vojsko so jih bili prenesli na Dunaj, a žo prihodnji mesec jih pripeljejo nazaj, ker je njihova grobnica prenovljena. Prvi je prišel v Gorico pregnani kralj Karel X., ki je \imrl kmalu po svojem prihodu H. nov. 18.%. Na bronasti krsti leži facsi-mile kraljevske krone z napisom: «Caronam quam non portasti, sed servasti regiam, in #;epulcro tuo posue-runt amici.» (Krono, ki je nisi nosil in si jo vendar ohranil v kraljevskem sijaju, polagajo na grob tvoji prijatelji). — Tu je pokopan tudi sin njegov Ludvik, vojvoda angou?čmski, umrl v Gorici dne 3. junija 1844. in njegova soproga, umrla v Frohsdorfu pri Wr. Neustadtu dne 19. oktobra 1. 1851. Poslednji teh Chambordov je umrl okoli 1. 1890. Ti Chambordi so stanovali v Boeckmannovi vili v ulici Dreossi poleg sijajne palačo nadškofijskega semenišča. Samotno in tiho je tu gori na Kostanjevici. V cerkvico prihajajo ob zgodnjih urah pobožne ženite k službi božji in k spovedi. Ako ni posebne cerkvene svečanosti, imajo menihi ves ljubi dan časa dovolj za molitev in razmišljanje. Ko ogledujem nagrobne plo-ČŠe ob straneh in po tlaku te prijazne kapele, ki nam z latinskimi napisi pripovedujejo, da tu počivaj« člani plemenitih družin grofov della Torre, Strassoldo, Lanthieri, Neuhaus, Felsemberg in toliko drugih, zapazim baš v sredini cerkvice veliko plo&čo iz temno-sivega mramor j a z napisom: « JOANES P AVL V S RADlEVCIC SIBI ET SVIS POSVIT [ANNO 1711.» V svoji radovednosti si mislim': «Vidiš zlomka, kako pride mož z očito slovanskim imenom v družbo grofov Chambordov in drugih odličnih zgodovinskih plemenita-šev, ki so mu privoščili grob in spomenik v svoji sredini?» Začel sem iskati po starih in novejših knjigah v bogati državni knjižnici in sem našel nekoliko zanimivih podatkov o tej plemeniti družini. Rade tiči (pozneje so se pisali tudi Radieucic in Radetz) so prišli iz Bosne. Czornig je v svoji znameniti knjigi «Das Laiid Gorz nnd Gradisca» mnenja, da so bili v bližjem sorodstvu z bosanskim kraljem ali vojvodo) Radivojem in so imeli v svoji lasti grofijo Z v o r n i k. Iz te rodovine je znan Štefan Radetz, nadškof erlavski in obenem cesarski namestnik o- I grški, ki je umrl leta 1586. Andrej Radics ali Radetz, grof zvorniški, je bil vladar bosenski ter je za vlade Rudolfa II. izgubil Banja-luko, ki so jo prebivalci zapustili in so jo Turki zasedli. Pravnuk tega Andreja je bil Peter Radetz. Taje posodil grofu Thurnu več tisoč cekinov, s katerimi ga je rešil iz turškega ujetništva. Ta Peter Radetz ni imel posvetne oblasti v Bosni, kot jo je imel njegov praded, pač pa je s svojimi obilnimi denarnimi sredstvi pomagal katoličanom, ki so životarili pod tunškim jarmom. Ker so Turki segali po njegovi glavi, še bolj pa po njegovih cekinih, je pobral svoje zaklade in jih srečno spravii na varno. Nadvojvoda Ferdinand ga je sprejel pod svojo zaščito 1. 1601). Kmalu potem je prišel v Gorico, je kupil v okolici več posestev in graščin ter se je oženil s prelepo in plemenito Kiihnbu-govo. Na svojo nesrečo se je Peter Radetz spri z vitezom Manza-nom, ker ga je bil ta poslednji ljuto razžalil, in Radetz ga je krat-komalo — ubil. Manzanovo smrt sta krvavo maščevala plemenita Peter Anton Degrazia in Suila Richier. Nečak Petrov je bil Mihael, ki je rešil generala Lenko^ vica, ko je bil pri Kaniži težko ranjen. Nato je prišel v Goriro, da prevzame bogato dedžčino po svojem stricu. Tu ga je grof Thurn gostoljubno sprejel, ker se je hvaležno spominjal, kako ga je Mihaelov stric Peter rešil turškega ujetništva, pa mu je pre-skrbel goriški patricijat (1. 1H05), in cesar Ferdinand II. mu je podelil jurisdikcijo v Mirnu in v bližnji Rupi. Imenovan za cesarskega polkovnika se je odlikoval v vojski proti Švedom, ko so v 30-letni vojski oblegali Brno. Potem je prestopil k Benečanom in je bil določen za poveljnika njihovih čet v ekspediciji na Kre-to, ali neki njegov tekmec ga je 1. 1647. zabodel na samem Markovem trgu v Benetkah. Tudi sina njegovega Ivana Pavla so zavratno umorili v Biljah. Eden njegovih naslednikov je bil že zopet Ivan Pavel. Ta je postavil na Kostanjevici imenovano grobnico ^ V Trstu, da« 10. novembra 1927. UlMMop Najmanjši svetlobni vali, ti-011, ki tvorijo violetno barvo, ;ni»o daljši od štirih desettiso-'fcink milimetra. Materialni drobci, ki so manjši nego ta valovna dolžina, ostanejo tudi pod najboljšim drobnogledom nevidni. Niso več dovolj veliki, da bi ustavljali in odsevali svetlobne žarke, ki nam sjporočajo zunanjo podobo predmetov. Da jih moremo v njihovi podobi opa-eiti, morajo biti ti drobci celo nekaj večji, vsaj 0.0005 mm. Iz vsega tega sledi, da bi nam nič ne koristilo, tudi č& bi hoteli Ea opazovanje manjših delcev Bnovi, nego so navedeni, uporabljati več nego 5000-kratno povečavo. In vendar opazuje znanstvenik delovanje materialnih praškov, ki so stokrat manjši nego najmanjši, pod drobnogledom vidni tvori. Kako je mogoče? Ta čudež se je zgodil z izumom ultramikroskopije, njeni temelji so pa tako preprosti, da bi jim ne verjel nihče, kdor ne ve, da sloni vsaka zamotana znanstvena domislica na preprostih pojavih v naravi. Če se nahajaš ob solnčnem dnevu v temni sobi in se zazreš v tenak žarek solnca, ki vhaja skozi špranjo v oknu, boš zagledal v žarku, neštete miriade praškov. Ne bi jih opazil, če bi padal solnčni trak naravnost v tvoje oko, moraš ga gledati od strani, pred ozadjem temne sobe. In večina tistih praškov je tako majhna, da jih s prostim očesom, v polni svetlobi dneva, lie moreš doznati. Poslužiti se moraš v tem slučaju drobnogleda, ki povečuje stokrat in še več. *■» Ta pojav je dal v začetku nagega stoletja Zsigmondyju in Siedentopfu povod za sestavitev posebnega drobnogleda, ki omogoča doznavo manjših delcev snovi, nego jih moremo videti z najboljšimi običajnimi mikroskopi. To je v naslovu označeni ultramikroskop (ultra = nad, črez, preko). Pri navadnem mikroskopu opazujemo predmete tako, da prihaja skozi vrsto leč svetlobni žarek, ki ga osredoto-čuje na predmete posebno žicalo od spodaj, neposredno v oko. To je tako, kakor če bi v temni sobi solnčni pramen seval naravnost v našo zenico. Praškov, ki so v njem, ne vidimo, ker v slepeči svetlobi izginejo. Pri ultramikroskopski napravi pa opazujejo z drobnogledom svetlobni žarek od strani, kakor zasenčeno oko pramen v temni sobi. In posledica je čudež. Vsi materialni delci v območju svetlobnega traka se javijo objektivu (objektu; = predmetu najbližjemu steklu v drobnogledu) in tako tudi očesu. Ti delci so pa lahko tako majhni, da ne merijo več nego nekaj milionink milimetra (nekaj mil i mikronov, kakor bi dejal znanstvenik). Grozna drob-cenost! S prostim očesom bi o-pazili nekaj Šele tedaj, če bi stalo 10 iniliard takšnih praškov drug poleg drugega v kvadratu. Tu pa je treba takoj nekaj pripomniti. Kar vidimo s pomočjo ultramikroskopa, tudi ni stotisočkrat povečana prava podoba neznansko drobne materije, temveč je le podoba njenih vplivov na svetlobne žarke, je le sled njenih nepojmljivo majhnih delcev v morju svetlobe. Če bi leteli z zrakoplovom v silni višini nad morjem, bi ug*# nili iz bele sledi na njegovi površini, da vozi pod nami ladja. Uganili bi, a ladje ne bi videli. Tako «vidimo» v ultramikro-skopu tudi tiste milimikrone snovi. Že prej smo rekli, da so po svoji pravi podobi neopaz-ljivi. Že zato, ker so manjši nego najmanjši svetlobni žarki, ker t oh žarkov torej ne morejo sprejemati in odbijati, ker se skratka ne morejo svetiti. Toda če ne morejo na takšen način vplivati na luč in ona nanje, vplivajo lahko drugače. Vselej kadar pride svetlobni žarek mimo takšnega na vekomaj temnega praška, se zgodi med žarkom in med praškom cela drama privlačnosti in odbojnosti, žarek se mora na svoji ravni poti nekoliko upogniti, izbrati si drugo smer. Tako nastane majhna nerednost v enakomernem valovanju svetlobnega fluida (če se more to imenovati «nerednost»), ki je tem večja, čim večji je prašek in čim več lučnih trakov potuje mimo njega. In to nerednost, to upogibanje in za mota van je žarkov vidimo pod lečo drobnogleda in gklepamo iz njiju na, prisotnost materialnega drobca, kakor sklepamo z visokega zrakoplova na nevidno ladjo iz belkaste sledi na enakomerni površin: morja. To so torej temelji ultra mikroskopskega gledanja. Ne verjetno važne stvari je dognal Človeški duh iz teh preprostih dejstev, vsa takozvana kolo-idalna kemija, znanost o pojavih med najmanjšimi drobci snovi, je postala mogoča šele te daj, ko se je opremila z raz iskujočim očesom ultramikroskopa. Sele tedaj je bilo mogoče dognati na primer s sigurnostjo, da delujejo v mikrokozmu (v s vetov j u malega) isti nespre menljivi in harmonični zakoni, ki urejajo makrokozmus, sve tovje ogromnega, sve tov je ve soljnosti, solnčnih sestavov in pramegel. Ultramikroskop je postal moderni vedi prav tako neobhodno potreben pripomoček kakor kakršenkoli drugi instrument, ki jo vodi v njenem delu od zmage do zmage od spoznanja do spoznanja. Mislimo si zvezdoslovje brez daljnogleda, to bi bila marsikatera novodobna znanstvena stroka brez ultramikroskopa. Razumljivo je, da je skušala tehnika to velevažno pripravo izpopolniti na vse mogoče načine. Prvi ultramikroskop, kakor sta ga sestavila Zsigmondy in Siedentopf, je bil še precej nerodna stvar, ki se je posluže vala cele vrste posebnih leč, cfca je spravila žarek iz kakšnega svetlobnega vira (močna luč ali solnce), skozi silno ozko špranjo, v vodoravni smeri pod objektiv drobnogleda. V žarišču objektiva je zadel žarek v predmet, ki so ga hoteli preiskati. Koloidalni delci snovi so upog nili svetlobne vale na vse strani in so javljali opazujočemu očesu svojo prisotnost, v kolikor je del upognjenih valov zašel v mikroskop. Pri prehodu skozi leče in zlasti skozi ozko špranjo, od svetlobnega vira do objektiva, pa je žarek izgubil seveda pretežen del svoje jakosti, kar je opazovanja otežko-čilo. Pozneje so dognali, da ni prehod skozi špranjo prav nič potreben, ker je glavno edino to, da ne zaide žarek ves v drobnogled. Izmislili so si precej preproste priprave, takozvane kondenzorje (zbiralce, zgoš-čevalce), ki dovajajo žarke do žarišča objektiva, kjer se prelomijo in nadaljujejo svojo pot skozi kondenzor nazaj, no da bi zašli v drobnogjed, v kolikor jih koloidalni delci ne upognejo vanj. Takšne zbiralce je mogoče na lahek način spraviti na vsak dober mikroskop, stanejo malo in jih izdelujejo v različnih o-blikah za opazovanje tekočin, plinov ali trdih teles. Gospodarstvo Umetna gnojila in kmetijske potrebščin«. Tržaška kmetijska družba v Trstu sprejema naročila za sledeče kmetijske potrebščina: Umetna gnojila Superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Semenski krompir. Radi prepovedi uvoza iz Jugoslavije, dobimo letos semenski krompir iz Holanske. Blago bo dospelo koncem m«seca februarja 1928. Upoštevali bomo le ona naročila ki bodo pravočasno predzna-movana. Seme detel)« in luoerna. Priporočamo kmetovalcem in zadrugam, da si predznamujejo že sedaj deteljna semena m da polagajo na to vrsto semen največjo važnost. V zalogi imamo: Semena: vsa zelenjadna in vrtna semena, poljska in travnata semena. Krmila za iivinot Orehove tropine, laneno seme, klajno apno, ptičjo krmo itd. Kmetijske stroje: slamorezni-ce znamke «Mayfarth>* sadne in gozdne mline in stiskalnice (preše), stiskalnico za olje, mlečne po-snemalnike, pluge, brane itd. Stroje ki jih nimamo v zalogi, naroČi: mo po želji naročnika. Tržaška kmetijska družba v Trstu vpisana zadruga z omejenim jamstvom ulica Torre bi a n ca 19, Telefon 44-39. BORZNA POROČILA Trst, 9. novembra 1927. Amsterdam 736—742, Belgija 253.50—257.50, Francija 71,82* — 72.12K, London 89.14—89.34. New Vork 18.27—18.33, Španija 308—314 Švica 352.30—354.30, Atene 24.05 24.55. Berlin 434—i40, Bukarešt 11.17%11.57K, Praga 54.15—54.45. Ogrska 318—324, Dunaj 255.75— 261.75, Zagreb 32.10—32.40. Uradna cena zlata (8. 11.) L 353.49; vojnoodSkodninske obveznice 71.15. Zunanjetr^ovlBSlia bilanca v prvih devetih mesecih Zunanjetrgovinska bilanca se je v prvih devetih mesecih znatno zbolj&ala v primeri z isto dobo lanskega leta. Uvozni prebitek se je zmanjšal za preko 2M» milijardi lir, od 6,874.5 milijonov lir lani na 4,303.5 mili-jonovlir letos. Zboljšanje se izkazuje tudi,-če upoštevamo re-valutacijo lire, kajti pasiva je letos nižja tudi preračunana na zlato vrednost. Bolj kot te absolutne številke pa je zanimivo dejstvo, da se da ugotoviti v zadnjih mesecih tendenca vedno bolj napredujoče sanacije zunanjetrgovinske bilance. V pričetku tekočega leta se je držal uvoz še vedno na prejšnji višini in se je pričel očitno manjšati šele potem, ko se je pričela lira držati stabilna na tedanji kvoti, t. j. od aprila naprej. Tako je znašal uvozni prebitek v milijonih lir: 1926. 1927. januarja 805 869 aprila* 1.032 584 maja 1.132 542 junija 1.023 483 julija 714 333 avgusta 320 147 umetna svila 306 394 avtomobili 472 470 Znatno se je zvišal tudi izvoz južnega sadja, in sicer mno-žinsko in vrednostno, v milijonih lir: 1926. 1927. limone 221 244 pomaranče 301 753 riž 271 268 olivno olje 76 154 Temu nasprotno se je držal uvoz žita še vedno nespremenjeno visoko, ravno tako tudi uvoz premoga, bencina in petroleja. Te štiri postavke občuti bilanca zunanje trgovine najbolj neprijetno, ker gre vsaka izmed njih v milijarde. RAZNE ZANIMIVOSTI Za mesec september moramo zabeležiti celo izvozni prebitek od 29 milijonov lir, medtem ko je bilo v lanskem septembru še pasive za 56 milijonov lir. To je gotovo velik napredek in je posebno razveseljiv radi tega, ker pta.de očitno v dobo stabilizacije lire na sedanji višini, kar nas more upravičiti k upanju, da se bo tudi zunanjetrgovinska bilanca, ki je eden izmed kardinalnih problemov italijanskega narodnega gospodarstva, sanirala obenem z rešitvijo valutnega problema Letošnje zboljšanje zunanjetrgovinske bilance se ima pripisati v prvi vrsti zmanjšanju uvoza: v prvih devetih mesecih se je namreč znižal za 4,396 milijonov lir, medtem ko je ostal izvoz razmeroma visok in se je znižal le za 1824 milijonov lir. Monžinsko je izvoz letos celo višji kot lani, po vrednosti je nižji radi nižjih cen. Ako analiziramo posamezne postavke uvoza, vidimo, da se je zmanjšal predvsem uvoz industrijskih sirovin in sicer takih, katere so sposobne se držati dalj časa v zalogah. Tu ima sedanja prehodna doba svoj vpliv. Vsi konsumenti, navadni državljani kot trgovci in industrijalci, se držijo pri vseh nabavah po možnosti nazaj, prvič konvenira navadnemu kom-sumentu kolikor mogoče štediti pri sedanji dobri liri, radi trajne padajoče tendence v cenah pa upajo vsi priti do blaga po boljših cenah, ako še počakajo z nakupom. Trgovec torej pazi, da ne napravi novih nahav, pred no ni izpraznil prejšnjih salog in tudi potem kupuje le za dnevne potrebe, industrijalec toče ravno tako prej uporabiti vsa stara skladišča sirovin m prejšnje nakupovalne kontrak-e. Vsi se torej nahajajo v sedanji prehodni dobi v stremljenju razprodati razpoložljivo >laro in se varovati pred novimi nakupi. Učinke opisanega razpoloženja v krogih konsu-mentov, opazimo tudi v posameznih uvoznih postavkah. U-vo® industrijskih sirovin se je znatno znižal. Naj navedem samo par primerov. V prvih osmih mesecih je znašal uvoc v milijonih lir: 1926. 1927. bombaža 2.283 1.202 naravne volne 623 449 prane volne 126 71 kož 375 255 Če se je pa držal uvoz v prvih mesecih še precej visoko, zaznamuje v zadnjih dveh mesecih posebno znatno reduciranj*?. V avgustu je znašal uvoz bombaža le 96 milijonov lir v primeri z mesečno sredino 285 milijonov lir lani. Ako promatramo izvozno stran, naletimo na sledeče zanimivosti: Izvoz industrijskih i zgotovi j eni h proizvodov se drži nespremenjeno na lanski višini; v posameznih postavki h zaznamuje celo množinsko in vrednostno zvišanje. Očitno se je moralo za to upotrebljavati prej uvožene sirovine. Tako je znašal izvoz v prvih osmih mesecih v milijonih lir: 1926 1927 svil. proizvodi čisti 167 177 svileni proizvodi mešani 209 391 bombažni proizvodi 204 207 Javaiska primcezinja V Prosnice na Čehoslovaškem je prišla te dneve vdova po nekem javaiskem princu. Imenuje se Ayn-Adipati-Fatua in je prišla iz Lonrongana. Ona je Čehinja. Pred dvasetimi leti je šla od doma iskat po svetu sreče. In res jo je našla. Poročila se je s princem in sedaj, ko ji je mož umrl, sevje zopet vrnila v svojo domovino. Kaj je res? V Italiji in v Ameriki se trdovratno vzdržuje vest, da je bil Rudolf Valentino, znameniti filmski igralec, zastrupljen. Po enem mnenju ga je umorila ženska, ki ji ni vračal ljubezni, po drugem mnenju je pa padel Valentino kot žrtev stanovske ljubosumnosti. Več zasebnih detektivov zasleduje sedaj vso zadevo. Neka gospa je baje izpovedala, da je čula nekoč v nekem nočnem klubu, kako se je neka znana igralka naravnost vsiljevala Valentinu, a jo je ta za/vračal in se še prijazneje menil prav z njeno nasprotnico. Iz tega užaljenega samoljubja je nastalo sovraštvo in temu sovraštvu je igralec podlegel. Zdravniki so pa še vedno mnenja, da je bila smrt posledica vnetja slepega črevesa. Moderna prababica V Bostonu živi gospa Almatia Bennet, ki je dosegla te dneve sto in eno leto. Za ta svoj rojstni dan si je privoščila posebno zabavo. S svojim devet in devetdesetletnim prijateljem Charles-om Bradley-em je stopila v letalo in napravila polet nad mestom. S tem se ji je izpolnila zadnja želja, da se je vozila z najmodernejšim prometnim sredstvom. bftmiava čarke Hans Bernhoff, novi uslužbenec pri tvrdki Jacobsen & Co. v Hambugu ae je začel učiti angleško. Že na prvi strani je stalo: Sure, s se izgovarja kot v francoščini «jour». Bernhoff gre in si kupi francosko slovnico, v kateri je stalo na prvih straneh: j se izgovarja kot italijanski «gi» brez predidočega glasu «d». Kupil je italijansko slovnico in dobil pojasnilo, da se «gi» izgovarja kakor v angleščini sure in v francoščini «journal». Od tedaj naprej se Hans Bernhoff, novi uslužbenec pri tvrdki Jacobsen & Comp. v Hamburgu, ni več učil angleščine. Oblastnik, ki je Izrabil vso oblast Poiret, francoski kralj mode, je bil dolgo časa absolutni vladar mode. Kar je on ukrenil, vse se je zgodilo in ves ženski svet tostran in onstran oceana se je slepo ravnal po njegovih navodilih. On je bil tisti, ki je pred leti določil kratka krila kot najnovejšo modo in vse ženske, stare in mlade, so si pristrigle stara krila, oziroma dale napraviti nova kratka krila. Poiret je pa letos rekel: moda, ki traja že pet ali šest let, ne da bi se izpremenila, ni več moda. In Poiret je šel in začel pridigati o dolgih krilih. Šel je najprej v Ameriko, ker je vedel, da mu doma v Parizu ne izostane u-speh. Toda samodržcu so se omajala tla v Ameriki. Nobena Amerikanka ni hotela nič več vedeti o dolgih krilih, naj je še tako lepo govoril, naj je še tako lepo vzorce kazal. Isto se mu je zgodilo celo doma, ko je prišel iz Amerike po izgubljeni bitki. Tudi tu je bil premagali, tudi tu nočejo ženske nič več vedeti o novi modi dolgih kril, one so zadovoljne, da ostanejo s taro-kopitne, t. j. pri kratkih krilih. Nositeljice mode so se to pot izkazale manj muhaste kot pa moda sama. Ubogi Poiret, kam je šla tvoja moč, tvoja slava, tvoja oblast? . Obsojan na smrt V Winnipegu v Kanadi je bil te dni obsojen na smrt Earle Nelscm, ki so ga splošno radi kosmatega obraza nazivali «mož gorila«. Nelson je bil obtožen, da je zadavil neko Irko in neko drugo petnajstletno dekle, obe iz Winnipega. Osumljen je pa bil, da je zadavil po raznih krajih Zedinjenih držav še drugih dva in dvajset žen, ker so vsa trupla zadavljenih žensk kazala enake znake nasilnosti, kakršni so se bili opazili pri zadnjih njegovih dveh žrtvah. Ljudsko štetje v Turčiji Kakor smo že poročali, se je vršilo dne 28. oktobra v turški republiki prvo ljudsko štetje. Statistični urad objavlja sedaj, da Šteje Turčija brez Carigrada oziroma kakor se* sedaj imenuje Kemalije, 12,142.000 prebivalcev. Prebivalstvo v Carigradu se ceni na 800.000 do 1 milijon; v tem mestu se namreč še ni končalo s štetjem. Glavno mesto Angora šteje le 74.784 prebivalcev. , Lepi zaslužki Angelo Musco je izvrsten i-gralec in menda največji med sodobnimi italijanskimi komiki. Doma je iz Sicilije. S svojo družbo nastopa sedaj v new-yorških gledališčih in ima tak uspeh, da je podaljšal bivanje in nastopanje v Manhattan O-peri. Njegov dnevni zaslužek se ceni nad 50 tisoč lir. Hnrofojts „Edinost" Nakupite si izdelane obleke, paletots ranglan, površnike, dežne plašče, hlače in drugo oblačilo samo v naših skladiščih DI E Trst. Corso GMtii 10 Telefon 31-21 Vedno novi dohodi. Zadnji vzorci po \mmM cenah. Lastna Rrojačnica I. reda v I. nadstropju za obleke po meri. NB. Blago, ki ne ugaja, se zamenja, tudi ako je bilo naročeno, ali pa se vrne denar. Izšel je roman NEMEZA tena L —, po p&iti L 7.50 MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - VIA KflZZINI 32 Pubbl. TYTAN - Tri t ste. ZLATARNA Aflbsrft Povh Trst, Vin Mazzinl 4C Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. Av!omobilna črta Trst-Lokev-Dlvača-Seuožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi iz Piazza Oberdan Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 13. Iz Bazovice ob 1645. Iz Lokve ob 17 —. Iz Divače ob 17-10. Iz Senožeč v Trst ob 730. Iz Divače ob 7-50. Iz Bazovice ob 815. Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13-—. Trst-SenožeČe in nazaj L 10"—. ilULU IhUUllIll najtrpežnejše in najcen e jše. Velika zaloga pnev-matikov in potrebščin za kolesa, motorna kolesa in avtomobile. PIO TABUCCH! TRST (io44) Via XXX olfobre 15 Tržni Sn posojilnico in iir&niinicn reglstr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši uiica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun in vi za čekovni promet, ter Jih obrestuje ■r po 4% večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, *a- stave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha raipolajfs laratsiM celice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 d0 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. laliH stol. M umi FERRO CHINA PIGATTJ Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 'A LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mazzinl Tiskarna Edinost v Trstu ¥- 2 • t fcvržu)e tiskarska dola v najmodernejem stilu kakor : tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodornajlmi stroji, • črkami. Lynotype. stereotypijo ter rotacijskim sirojam. j Vsa naročila sa izvršujejo točno in po zmernih canah. : ..................................................... * Ul. S. Francesco d' Assisi 20