Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/L Vse po-Siljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiSko glasilo UJU. - Poverieništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrat jo plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Vzpored zborovanja V. pokrajinske skupščine UJU Poverjeništvo Ljubljana,
V zmislu čl. 18. Pravil UJU in	§ 15.
Poslovnika UJU poverj. Ljubljana	skH-1
cuje se V. pokrajinska skupščina	UJU poverjeništvo Ljubljana
na 4. in 5. julija 1925 v Šoštanju.
Dne 4. julija v soboto:
I. Ob pol 10. uri dopoldne seja širjega sosveta z odseki v dvorani Sokolskega doma:
1.	Izročitev došlih predlogov in resolucij odsekom.
2.	Pomnožitev odsekov z delegati po čl. 21. e) poslovnika.
3.	Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki.
II. Seje odsekov se vr še takoj po seji širjega sosveta in se nadaljuj e j o popoldan. Odseki zborujejo v Sokolskem domu in v šoli.
ZBOROVANJE ODSEKOV.
1.	Stanovsko in šolsko politični odsek: Projekt novega šolskega zakona. Referent Ivan Dimnik, urednik »Učit. Tovariša« v Ljubljani.
2.	Narodno - prosvetni in kulturno - pedagoški odsek: Enoten poslovnik za oba odseka. Referent V i 1 i b a 1 d Rus, sreski šolski nadzornik v Kranju.
3.	Odsek za stanovski naraščaj: Poročilo o delovanju okrajnih odsekov za naraščaj in smernice za bodoče delo. Referent Anton Skala, strokovni učitelj v Mariboru
4.	Odsek za obmfejno šolstvo in neodrešeno ozemlje: Poročilo o delovanju 'n smernice. Referenta določi odsek.
5.	Gospodarski odsek: Račun in proračun Pov. UJU. Referent M. F e g i c , glavni blagajnik Pov. UJU v Ljubljani.
6.	Pravno - obrambni in tiskovni odsek: Ustanovitev pravnega zastopstva za učiteljstvo in poslovnika za pravno - obrambno zastopstvo.
Referenta določi učiteljsko društvo za Maribor — mesto.
Opomba: V svrho lažjega poslovanja so se združili nekateri odseki. Dopolnitev referentov in eventualne spremembe se objavijo naknadno. Odseki bodo obravnavali tudi došle predloge in pripravili poročilo in resolucije za delegacijo in glavno zborovanje. Okrajni odseki naj pošljejo takoj svoja poročila referentom.
Vsi delegati in predsedniki društev imajo pravico in dolžnost udeleževati se razprav v odsekih, glasovalno pravico pa imajo samo stalni odsekovi člani in pomnoženi člani odsekov po točki I. 2. gornjega dnevnega reda.
Pozivamo delegate, da za časa zborovanja odsekov sodelujejo v kateremkoli odseku in tako z aktivnim sodelovanjem pozitivno porabijo čas na skupščini.
III. Ob x/2l6. uri (takoj po prihodu popoldanskega vlaka) se prične v dvorani Sokolskega 'doma
ZBOROVANJE DELEGACIJE.
1.	Otvoritev in overovljenje delegatov.
2.	Poročilo poverjenikovo: Poroča poverjenik tov. Luka Jelene.
3.	Poročilo tajnikovo: Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf postal.
4.	Blagajn'kovo poročilo: a) račun poverjeništva, b) proračun poverjeni-štva. c) račun »Zvončka«, č) proračun »Zvončka«. Poroča glavni blagajnik tov. Mirko Fegic.
5.	Poročila odsekov: Poročajo načelniki odsekov.
6.	Resolucije za pokrai'nsko skupščino dne 5. julija.
Sestava odseka za redakcijo smernic.
7.	Nasveti.
Dne 5. julija v nedeljo:
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Začetek točno ob V210. uri v dvorani Sokolskega doma.
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine.
2.	»Sedanja doba in učiteljstvo«. — Poroča tov. Anton Hren. šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru.
3.	»Administrativne ¡n pravne zadeve učiteljstva z ozirom na sedanji položaj«. — Poroča tov. Pavel Fleré, referent v ministrstvu prosvete v Beogradu.
4.	Resolucije.
UJU poverjeništvo Ljubljana: Luka Jelene, poverjenik.
Mirko Fegic,	Rudolf Dostal,
glavni blagajnik.	strokovni tajnik.
Opomba: Predlogi, resolucije in nasveti se morajo poslati poverjeništvu najkasneje do 1. julija t. 1.
LISTEK.
Šolska in izvenšolska vzgoja.
(Dalje.)
V naših učnih načrtih je to vse preskromno zahtevano, a navzlic tej pomanjkljivosti bi se dalo v šoli veliko doseči. Kakor že omenjeno prinese otrok v šolo samo zmožnosti in zato je tudi največja in najsvetejša učiteljeva dolžnost, da te zmožnosti zbudi in zdrami. Med temi zmožnostmi je tudi ideja nacionalizma. Saj se še sama dobro spominjam, kako je ta ideja z menoj vred rastla, ko je bila enkrat priklicana v ž:vljenje. Iz svoje prakse vem tudi, s kako pozornostjo in zanimanjem poslušajo otroci zgodovinske anekdote iz junaštva svojih pradedov. Tukaj nam je torej zastaviti, tukaj začeti in drevo nacionalne vzgoje začne brsteti in rasti, dokler se ne razraste v mogočno drevo, ki objame ves narod in državo
Danes se vršijo ob narodnih praznikih pač samo šolske maše in morda tudi kaki nagovori na učence, a to je tudi vse. To ne zadostuje, da bi bilo mogoče vcepiti otroku v srce zavest: »Jugoslo-
DRAGO HUDE:
Nekaj hib predloženega
Minister prosvete je predložil zakon o osnovnih šolah narodni skupšeni v razpravo in odobritev, toda ne tistega, za katerega smo toliko delali na naših zborovanjih, pa tudi ne tistega, katerega smo toliko popravljali na naših anketah -in sestankih. Zato mislim, da ni preveč, ako slovenskemu učiteljstvu počasnim nekatere točke tega zakotja.
Do sedaj je v Srbiji veljal zakon iz leta.1904., ki pa je bil razširjen leta 1913. na Macedonijo. leta 1923. pa na Črno goro in Vojvodino. V ostalih pokrajinah pa so veljali še stari zakoni izpred voj-ne. Srbski zakon iz leta 1904. je bil takrat za Srbijo in njene takratne razmere modern in odgovarjajoč vsem zahtevam novih potreb. Ta zakon' za Srbijo še danes ni zastarel, toda ker je nujna zahteva. da se mora zal Celo državo osnovno šolstvo izenačiti, se mora sestaviti nov zakon, ki bo veljal za celo Jugoslavijo. Ravno to pa ie zelo težko, kajti vsaka pokrajina ima radi različn h sfarih zakonov različne šolske razmere in tudi različne potrebe. Večkrat se je že slišal predlog, nai bi se kar srbski zakon raz-š'ril na celo Jugoslavijo, čemur se je pa učiteljstvo iz novih pokrajin uprlo ravno radi prej navedenih različnih razmer.
Zato smo delali 5 let na novem zakonu in se trudili, da najdemo tisto pot, k'i bi res pomagala sestaviti tak zakon, ki bi združil in izenačil osnovno prosveto cele naše prostrane Jugoslavije. Lahko -ečem. da se nam ie v veliki meri tak zakon posrečil, toda skupščini ie predložen drugačen zakon, ne tisti, ki ga je učiteljstvo sestavljalo!
Pravzaprav se zakon, ki ga je minister prosvete predložil narodni skupšč -ni, ne razlikuje mnogo od starega srbskega, le da ie mnogo daljši, to pa radi tega. ker so sedaj šolske oblasti mnogo-brojnejše. Slovenski učitelji tega zakona ne moremo odobriti iz več vzrokov, o katerih najvažnejših hočem govoriti tu.
Člen 49. se glasi: Koncem šolskega leta se vrši na Vsaki šoli končna šolska svečanost, na kateri naj se pokaže rezultat šolskega dela. Ta svečanost ni nič druzega kot končni šolski izpit, eksa-men. katerega se spominjajo še naši stari ljudje, ker je tudi Avstrija imela nekdaj take izpite. Propagiral in upeljal jih je za časa Marije Terezije minister Felbi-ger, kasneje pa jih ie Avstrija odpravila iz pedagoških ozirov. Imaio i;h pa še sedaj v Srbiji in'kakor vidimo, jih hočejo upeljati z novim "zakonom po celi Jugoslaviji Srbi se drže teh slavnosti radi mišljenja, da iste popularizirajo šolo med narodom.
projekta šolskega zakona.
Zoper svečanosti, izpite in eksamen koncem šolskega leta so se izrekli že pred deceniji vsi pedagogi srednje Evrope. Dragotin Pribil piše o njih v svoji knjigi »Šola in dom«... In tako zapovedane predstave na koncu šolskega leta, kamor so se pripeljali v modni in ne-modni kočiji strogi gospod šolski oče ali šolski patron s skrbno počesano kito, so birokratične.
Te šolske slavnosti' niso zamišljene, kakor da bi one pomagale samo vese-lejše zaivršiti trudapolno delo in pa šolo popularizirati, ampak se za lepim imenom skriva pravi pravcati izpit, kontrola celotnega šolskega dela. Tu naj bi šola pokazala vsemu svetu, staršem in nadzorn'ku in »šolskemu patronu s počesano kito« svoje uspehe: kaj so dosegli učenci in kiaij premore učitelj. 'Zdi se mi ta komedija kakor cigan, ki na semnju pokazuje vrline svojega ukradenega konja.
S tem bi posebno šolstvo v Sloveniji zelo nazadovalo, zato upamo, da se bo našim organizacijam posrečilo ob dvanajsti uri prepričati merodajne faktorje in oa Doslamce v skupščini, da bodo glasoval' za odpravo tega zakona.
Klasifikacija učiteljstva bo zavisela največ od dobrega oziroma slabega izpada te slavnosti. Ni tedaj preveč rečeno, ako bo učitelj moralično prisiljen potruditi se kolikor mogoče, da bo na koncu šolskega leta šlo vse kot po »šmiru«. Marsikateri bo takoj v začetku šole pričel s pripravami za slavje, in to bo potem gonil in brusil, pilil in gladil, samo da bo občinstvu pokazal čist kristal. Vsled tega stremljenja bo zaostajalo drugo podrobno šolsko delo.
Koliko pa škoduje taka priprava učencem. Cim bolj se približuje konec šolskega leta. tembolj še večja otrokova nervoznost in se stopnjuje učenčev strah. V šolo pride napetost in grozničavost, v njej pa se pripravlja in dresira vprašanja in odgovore. Vse sile bodo koncentrirane le v enem — da se povzdigne končni uspeh. Šolska slavnost je le rafinira-na potvorba šolskega dela.
V starih šolskih kronikiaih lahko či-tarno, kako so se vršili taki izpiti. Tam lahko vidimo, koliko so morali trpeti otroci, kako slabo je to vplivalo na meh" ki otroški organizem in njegovo živčevje Dostikrat se je zgodilo, da je otrok po dobrem prednašanju onemogel, zapustile so ga moči in živci, da se je zrušil in omedlel. Večkrat so glavnega dnevnega junaka nesli domov. Tak prestani strah in prenapetje živcev pa lahko
ven sem in kdo je več!« Opustiti bi bilo raje iz šolskih knjig vso nepotrebno kramo, ki jo otrok ne bode nikdar rabil in naj se mu o takih stvareh ustvarijo samo prvi pojmi, medtem ko naj bi se vsa osnovnošolska vzgoja osredotočila okoli vprašanja narodne vzgoje. V tem, ali je n. pr. Sneguljčica črna ali bela, oziroma ali je Hanibal prišel pred Rim ali ne, je za otroka vseeno, ker se vsega tega lahko priuči, narodnosti in narodne zavesti pa si ni mogoče priučiti, ampak privzgojiti in ravno zato bi moral učitelj porabiti tekom leta pri vsakem predmetu. tudi pri računstvu, i najmanjšo priliko, da bi vpletel med učno snov kaj narodnega. Predmeta za vzgojo narodne zavesti sta kot nalašč zgodovina in zem-ljepisje. Kosovo, turške vojne, tuga o propadu carstva. vstajenje, Balkanska vojska, zadnja svetovna vojna, to so vse stvari, iz katerih bi morala zajemati mlada učenčeva duša vzpodbudo k na-daljnim velikim delom. Govoriti bi j;m bilo o trpljenju pod Avstro-Ogrsko, podčrtati prav posebno vstaje slovenskih fantov za časa vojne. Judenburg, Radgona, kazati bi jim bilo na ječe in zapore. v katerih so presedeli naši najboljši v boju za svobodo. Podčrtati bi.bilo pa
tudi dejstvo, da niso do danes še vsi bratje osvobojeni, ampak da se jih nad 800.000 še nahaja v italijanski in avstrijski sužnosti.
Pri zemljepisju bi bilo pokazati učencem vso lepoto naše zemlje. Vprašanje, kako visoki so hribi in kako globoke reke, so postranskega pomena, ker si otrok tega itak ne zapomni. Zato naj bi se v toliko lepših in krasnejših besedah opisalo vso prelest in bol naših gora, rek. gozdov, mest, vasi, jezer, otokov in morja. Da, morje bi bilo treba opisati, kot nekak živ vir vsega našega delovanja in nehanja. Govoriti bi bilo o. morju kot pljučah vsega našega gospodarstva in blagostanja, a pokazati bi bilo tudi na geografični karti, da nas loči od morja samo mala razdalja kakih 70 km, ki jo imajo v rokah Italijani, a k: nam pristoja po vseh naravnih zakonih. — Istočasno naj se pokaže učencem pa tudi drugače veličino naše države. Sploh naj bi se vsa vzgoja sukala samo o tem vprašanju. Šolske knj:ge bi morale biti prenasičene samo anekdot naših herojev in zgodovinskih slik. Tudi bi morala imeti vsaka šolska knjiga zemljev;d Jugoslavije s pridejanimi neodrešenimi kraji, kar bi skoro gotovo povzdignilo
čut narodne zavesti med šolsko mladino. Pozabiti ne smemo pa še enega važnega vprašanja, vprašanja narodne dinastije in zastave. To vprašanje naj bi se po možnosti obdelalo že prvo leto. da prvo uro šolskega pouka. Pokazati bi bilo otrokom navzgor do kraljevega uvora, govoriti bi jim bilo o zastavi in razložiti pomen barv. Sploh naj bi se pokazala ozroma uporabljala zastava vsikdar in posvod, kjer bi se pokazala šolska mladina. Celo izleti naj bi ne bili brez državne zastave. Predno bi se pa zastava razvila in dvignila, naj bi učitelj govoril kak primeren patriotičen govor, nakar naj bi otroci zapeli narodno himno ali kai sličnega. da s tem pozdravijo zastavo.. Ravno tako naj bi se pri vseh šolskih prireditvah spremenilo prireditveni prostor v eno samo narodno zastavo in naj bi se ^za take prilike uporabljalo samo narodne in patriotične snovi.
Pa tudi izven šole bi moral učitelj delovati. Ko konča šolski pouk, naj ne začne za učitelja pavza in mir, ampak šele pravo delo, ki zahteva zase celega človeka, ako hoče. da bode šolsko delo redilo sadove. Vsaka tudi najplemeni-vejša cvetica počasi usahne, ako se jo vsadi med plevel in ako se je ne goji.
zapustita v otroku stalne posledice: živčni napadi, božjast, nervoznost itd.
S takimi prireditvami se naša šola pač ne bo dandanašnji dala več popularizirati. pač pa lahko doseže tak zakon ravno nasprotno. Starši bodo videli, kaj Se vse od otroka zahteva, kako se ga maltretira in nateza in vsa popularizacija je pri kraju.
Po čl. 25. morajo graditi in vzdrža-vati šolska poslopja občine kakor do sedaj. Akoravno ie učiteljstvo z vso silo delalo na to, da bi te dolžnosti prevzela država, ker je vseeno ali gre iz levega ali pa iz desnega žepa, vendar je ostalo pri starem. Lepo in demokratično ie. da se da ljudem priliko za udejstvovanje in soodločevanje pri šoli. Vendar bi se to lahko spregledalo, ako se pomisli, koliko more ravno ta člen zakona škodovati prosveti. Saj vsi poznamo konservativnost našrh ljudi m občin in pa njihovih slabih svetovalcev po farovžih. Vse bodo prei storili kakor pa kaj koristnega za šolo.
Krajni šolski sveti bodo še nadalje ostali, samo da se bodo imenovali krajni šolski odbori. Tudi konstituirali se bodo na drug nač;n kakor do sedaj V ta odbor stopi vsakokratni župan, zdravnik, šolski upravitelj in 5 odbornikov. Predsednika se voli. Odbor ima blagajnika in tajnika. k? sta plačana. Nikoli pa ne srne biti blagajnik župan ali šolski upravitelj.
Ta člen ima edino to dobro stran, da naroča občinam skrbeti za stanovanje, ogrev 'n razsvetljavo vsemu učiteljstvu. Zato pa mora občina v teku petih let sezidati ta stanovanja, dotlej pa vsakemu ga preskrbeti v naravi, ali piai plačati v denarju.
Po členu 26. mora občina preskrbeti vsem učencem potrebni šolski mate-rijal, kakor knjige, zvezke, svinčnike itd., za kar pa sme povračilo zahtevati samo od premožnih staršev.
Pri vpisovanju otrok v šolo pa je predloženi zakon zelo birokratičen. Mi smo vpis izvršili v dveh dneh, po novem pa se ta procedura vleče od 1. junija do konca avgusta Od 1-—15. junija mora svoj posel izvršiti šolski voditelj, ki pa mora spisek potem predložiti v nadaljno obravnavo okrajnemu nadzorniku. Do 15. avgusta pa mora po členu 44. pregledati vse stare in nove otroke zdravnik.
Člen 47. določa, da bo od sedaj kaznoval šolske zamude šolski odbor. To je zopet ena izmed slabrh strani tega zakona Ze sedaj smo se pritoževali, da ni dovolj strogo postopanje, ko je kazni izrekal okrajni šolski svet. toliko slabše bo pa sedaj. Kdaj pa se bo našel tak krtatfni šolski odbor, ki bo pri volji radi šolskega obiska kaznovati soobčana.
Po členu 48. se glase učenčeve ocene: odlično = 5. prav dobro = 4. dobro = 3, dovoljno = 2 in nezadostno = 1.
člen 83. določa 32-ietno službovanje v pokojnino. Vojna leta se računajo dvojno
Najslabšo stran pa pokaže ta zakon v čl. 97. in 98., ki govorita o kaznovanju učiteljstva. Okrajni nadzornik nas ¿me kaznovati s tridnevno plačo, prosvetna oblast pa celo s plačo od 3 do 15 dni. S to odredbo ie učiteljski stan degradiran pod vse druge stanove. Ta odredbia je tako reakcionarna in žaljiva za nas vse, da moramo uporab ti vsa sredstva, da se črtata ta člena
Za okrajnega nadzornika bo postavljen tisti, ki izvrši nižji tečaj Višje pedagoške šole. Tedaj bomo imeli za nadzornike meščanskošolsko učiteljstvo.
Iz navedenega se vidi. da ie ta zakon samo tnalo povečan zakon za Srbijo iz leta 1904. Slovensko učiteljstvo mu ugovarja. Ne pridobimo z njim mnogo, pač pa izgubimo mnogo.
V obrambo.
Odsek za samoizobrazbo logaškgea učiteljskega društva je povabil na svoj prvi sestanek sociologa dr. Tumo, da teoretično seznani učiteljstvo o temeljnih pojmih sociologije. Sestanek pa je sreski poglavar v Logatcu po brzojavnem nalogu velikega župana preprečil z odlokom, da ni za sestanek določeni dan, pouka prost dam.*
Ni jasno,- kai je dalo povod tej prepovedi, šepeče pa se, da je bil predmet predavanja ali predavateljeva oseba, oblastem neljuba. Če je to res, potem srno učitelji prejeli kvalifikacijo, ki ni častna za nas. Kajti, četudi ni povod jasen. vendar izzvene vsi odločujoči motivi, ki bi prišli v tem slučaju v poštev,
* Svetujemo, da se tudi ti sestanki sklicujejo s strani okr. učit. društva, da se tako zadosti formalni strani izdanih odlokov glede prostega dneva; za zborovanja. Opozarjamo na najnovejši tozadevni odlok min'strstva O. N. Br. 30.780 od 2. junija 1925, ki je objavljen v 18. številki »Osnovne Nastave«.
Ravno tako je tudi s šoli odraslo mladino. Ko zapusti šolo, pride pod vse druge vplive, ki mu skušajo zamoriti ono, kar mu je dala šola In zato mora tukaj spet zastaviti učiteljstvo s svojim delovanjem. S sistematičnim delom, bodisi v raznih prosvetnih, telovadnih, narodno-obrambnih, bodisi v gospodarskih dru" štvih, bi lahko pridobil spet šoli odraslo mladino in bi jo še nadalje vzgojeval v pravcu, v katerem je začel v šoli.
Sai je ravno v mladini bodočnost naroda in države in bi morali ravno zato vzgajati, ne samo šolske otroke, ampak tudi mladino v narodnem — državnem duhu. Starejša generacija je živela svo-ječasno pod drugimi razmerami, videla je svetovno morijo in ni čuda, ako je malo apatična napram vsemu novemu, ako ne celo sovražna:. Mladina pa ne ve mnogo o drugih časih, spominja se samo kot v sanjah časov, ko je b'l oče pri vojakih in bi zato seme enkrat vsejano prav gotovo obrodilo dobre sadove. Treba je le pravih vrtnarjev. Treba je pravih učiteljev, ki ujx>rabijo svoj prost čas v dobrobit ljudstvu, narodu in državi in ne izostane uspeh. Ledina je velika, delavcev malo in ravno zato naj prime vsakdo za lopato in začne z delom, naj začne graditi hišo naše države pri najmanjših državljanih.
S temi izvajanji sem hotela opozoriti samo na našo rakrano in želim, da bi s tem dopisom vzbudila med učitelj-stvom resno premišljevanje.
v eno: Napredno učiteljstvo je premalo trdno v svojih nazorih, na katere ob vsaki priliki trka. da bi moglo prenesti akademsko razpravo o kaki znanosti, ne da bi se navzelo novih idej in se vsled tega politično preorientiralo. Ako sklepamo dalje, je vsa naša državotvorna gorečnost in jugoslovenstvo itd., neiskreno in začasno papirnati dokument, ki naj služi le kot okrasek in priloga k prošnjam za boljše službeno mesto. Tako nas vsaj hočejo tolmačiti drugi.
Ta konštatacija je žalostna in bridka in ne služi samo nam v sramoto. Kajti, če bi tudi bili navedeni motivi opravičljivi: ali ni boljše, da se učiteljstvo jasno opredeli pa ne vem v kakšnem — »izumu«, ter da ostane kompaktna le skupina načelnih mož, ki bo ostala neomajno na svoem mestu, tudi ko bi se vanjo zaganjali valovi drugih — »izmov«?
In kako naj pridem do prave načelnosti, če ne poznam razlik, ki ločijo moje prepričanje od drugih nazorov? Kako niaij izbiram obrambno orožje in moči, ako ne poznam orožja iq moči onih, ki se v me zaganjajo? Po vaseh je učitelj skoroda povsod edini intelektualec, ki pride v prilike ali neprilike debatirati z demagoškimi eksponenti subverzivnih mogotcev, edini, ki bi zaimogel opravičiti obstoječe razmere in braniti zdrave nazore pred izpati dobro zdresiranih agitatorjev, ki bi radi ribarili v kalnem. Kako naj bo kos demagogiji, ki ii ne pozna šibkih strani, in če zna zluščiti plast lepo nanizanih in na omaimljiv efekt pre-računan h fraz ter pokazati trohnel temelj na katerih so fraze zidane? Besede. kot: »Ah. kaj boste nam pravili!« .ali »Govorite, kar hočete, ml pa le ostanemo« itd. — ne zaleže jo več. Vse oči vaščanov gledajo na nas in podzavestno spoznajo našo nemoč — demagoštvo pa ima to moč, da omamlja preproste ljudi.
če pa hočem spoznati temelje raznih nazorov, iih moram spoznati nele iz ust tistih, ki se z njimi ne strinjajo, ampak v prvi vrsti iz ust onih. ki jih propagirajo in nanje prisegajo.
Le tako bomo došli do načelnih, poštenih in ne le politično-zdresiranih kulturnih pionirjev.
Od nobenega stanu se toliko vsestranskih zmožnosti ne zahteva, kot od našega Dobro! Dajte nam prilike drugje, da si teh zmožnosti prisvojimo. Manj abstraktnih navodil in več konkretnega kruha, pa bo v marsičem boljše. Če pa to ne gre. pustite vsaj, da sami trosimo denar in energijo za izpopoln1, te v svoje izobrazbe! Hočemo biti možje iz mesa in krvi in ne lutke, ki se sese-
dejo v hipu ko jih nevidna roka izpusti! Zaupamo zato hočemo uživati tudi zaupanje!
Se nekaj se šepeče v zvezi s prepovedjo sestanka: »Tovariš M. kot pre< • sednik izobraževalne akcije bo zara.i tega »trpel«!
Tov. M. skoro ne more več trpeti, kot je že! Je že dovolj gori v hnbih.
Plača k večjemu navzdol. In to kazen bi mu skoro privoščil, ker jo zasluži! Drugače je tov. M. dovolj trpel v Italiji, kjer je dejansko dokazal svoj čist nacionalizem s tem, da je bil suspendiran in obsojen na osemmesečni zapor zaradi — iredentizma. Z odprtim vizirjem sme vprašati: »Kdo je, ki dviga kamen nad-me?«	j. R.
S. CLRUT:
Nekaj misli o organizaciji „Učiteljskega pevskega zbora4-.
Približno 20 let čitam »Učit. Tovariša«. V vsakem letniku skoraj je poziv ali priporočilo raznih odsekov in posameznikov, ki nas vzpodbujajo k ustanovitvi lastnega pevskega zbora. Precej je tudi okrajnih učiteljskih društev, ki gojijo petje, seveda le s pičlim uspehom. Nekaj časa tak pevski zbor životari, potem pa umolkne.
Zakaj ti zbori ne uspevalo in tudi ne morejo uspevati, je več vzrokov. Glavni vzrok je gotovo naša površnost, naše nezadostno umevanje stvari. To-variš(ica) se priglasi kot pevec bolj radi lepšega, za zabavo. Nima pred seboj jasnega smotra, zato tudi ne prave vere in vsled pomanjkanja teh dveh faktorjev, tudi ne dovoljne sile, ki jo dosega vsakega ciljia neizprosno zahteva.
Nele za zbor, tudi za drugo delo ni v nas potrebnega smisla in zadostne energije, kakor slama smo, ki se naglo vžge, a ravno tako naglo tudi ugasne, brez toplote, brez koristi. Tako se že vžiga in ugaša cela generacija.
Smoter Učit. pevskega zbora ni zabava, ampak mnogo višji in širji. V glavnem je dvojen: kulturen in organiziačen. Koliko pravih vrednot bi dali svojemu narodu z njim! Povzdignili bi njegov sloves pred vnanjim svetom, a tudi njega samega bi obogatili s pravo srčno kulturo. Saj »Učit. pevski zbor« naj bi bil le početek glasbeno umetniškega žarišča, ki naj bi širil umetniško vzgojo v vse plasti naroda ter ga s tem kulturno dvignil.
Pa tudi nam samim bi taka ustanova donašala velike koristi. Dvignila bi
naš ugled in našo popularnost med ljudstvom. Poleg materialnega dobička (izpopolnitve v glasbeni izobrazbi), ki bi ga bili deležni pevci, bi imel koristi tudi ves stan.
Pa še nekaj ne smemo, pri tem po-.zabiti, kar nujno potrebuje zdravljenja: bolezen naše organizacije. Velik del tega zdravljenja bi mogel vršiti ravno pevski zbor. Skupne vaje in skupni sestanki, vse to bi oživilo ono pravo tovarištvo, ki ga sedaj tako redko več najdeš.
Skratka: zbor bi mnogo doprinesel k utrditvi organlzačnega čuta. k etičnemu prerojenju, ki ga naš stan ravno se,-daj tako krvavo potrebuje. Naša organizacija nujno rabi pomlajenjia na : vseh koncih in krajih; ena veja tega pomlaje-nja bi bil Učit. pevski zbor. Dosedai s r se vsi poskusi v tem pravcu izjalovili, ker so bili nesrečno začeti. Danes pa je tak nesrečen začetek izključen. Ni nam namreč treba sekati novih poti, le stopiti nam je na uglajene ceste, ki so jih utrli pred nami m o r a v s k i učitelji in kri naše krvi, naši primorski tovariši. Stvar se da gotovo izvesti, seveda ne smemo delati več starih po-greškov. Okrajne Učit. zbore puščajmo na miru, saj so že tolikokrat umrli in posili zopet oživeli, da so res potrebni de-finitivnega počitka. Vso zadevo naj z resnostjo vzame v roke pokrajinska organizacija in naj započne za vso pokra-krajlno. Na letošnjem delegacij" skem zborovanju položimo temeljni kamen tej zgradbi.
(Dalje prihodnjič.)
Pokrajinska skupščina UJU — Poverjeništvo Ljubljana — v Šoštanju 4. in 5. julija.
Opozarjamo vnovič, da poteče rok za prijave dne 25. t. m. in da se bo treba točno držati tega roka. Prijave naj bodo natančne po že objavljenih navodilih. Do danes (16. junija) je došlo 10 (reci deset) prijav. Požurite se, požurite, da se nam ne bo zadinje dni delo nakopičilo! Po skupščini so projektirani sledeči izleti; 1. na Dobrno čez Velenje in Šent Janž ( vodnik tov. Viher); 2. Huda luknja — Kozjak (vodnik tov. Furlani); 3. Urška (gor iz Šoštanja, dol v Guštanj) vodnik tov. Kurnik; 4. Solčava — Logarska dolina —■ Kamniške planine (vodnik tov. Špenko); 5. Topolščica (vodi tovarišica Skala); 6. Gora Oljka (vodnika tov. Rozman in tovarišica Piano Mara); 7. Državni premogovnik (vodi tov. Pokerž-nik); 8. veletovarna usnja Woschnagg v Šoštanju.
Zdravilišče Topolščica in državni premogovnik v Skalah se bosta razka-zala v nedeljo 5. julija popoldne tako, da
se bodo udeleženci tega izleta lahko odpeljali že z večernim vlakom. Tovarno usnja si bomo oa ogledali v dveh skupinah. in sicer delegati v soboto pred de-legacijskim zborovanjem, drugi pa v nedeljo po skupščini (ponoldne). Nujno potrebno je, da se prijavijo .udeleženci izleta v T o p o 1 š č i c o . kjer bo šefzdrav-nik. g. dr. Savič sam razkazal vse naprave s kratkim predavanjem o zdravljenju jetike in dotični, ki želijo videti naprave in jamo v državnem premogovniku v Škalah, vsai do 2. julija, da more pripravljalni odbor pri dotičnih vodstvih ukreniti potrebno. Vse prijave se naslavljajo na »Upaviteljstvo osnovne šole v Šoštanju«. Za druge izlete se bodo prijave sprejemale 5. julija v So-kolskem domu! Vse udeležence opozarjamo že sedaj na navodila, ki bodo važna in objavljena v prihodnji številki »Učit. Tovariša«!
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Vsem učit. P. F. S.! Bliža se konec šolskega leta in z njim uspeh ferijal-nega dela in uspeha. Ustanovite kjer je mogoče »Lokalne odbore« in tam, kjer so obstojali lansko leto, iih poživite! Takoj p o šl 1 j i t e v Beograd na »U. O. F. S.« i m e n a d o b r o t v o r o v. Ne pozabite na svratista F. S., kjer so mogoča. Kjer obstojajo dijaške P. F. S. stopite v stik in ukrenite vse potrebno skupno z njimi! Naročite takoj »Vozne isprave«. Dokažimo, da se zavedamo tudi dolžnosti, ne samo pravic F. S.! — Za učit. F. S.: SI. M r o v 1 j e.
—f Vsem članom 171. učit. P. F. S. v Beli Krajini! Prosim vse člane(ice) F. S., da tako j pošljejo za »Vozne isprave« (t. j. 1. Ferijalna legit. in 2. Popis fer. olakšic- znesek 5 Din (pet dinarjev) z natančnim počit, naslovom in s fotografijo! Nadlalje prosim, da takoj poravnajo dolžni znesek, drugače ne moremo poslati »Voznih isprav«! — Za P. F. S.: M rovi je.
—f III. Poč. Kosovski izlet. Da ne bo treba vsem ponovno odgovarjati, ponovno navedem: Program: Ljub-
ljana, Beograd, Skoplje, Niš, Zagreb, Prahovo (po Donavi v Beograd. Ljubljano. Čas: 10—14 dni v začetku avg.). Financa: 1200—1500 Din. Vsak udeleženec mora biti član F. S.! — Zadnji čas za priglasitev je do 20. junija! Za HI. Poč. izlet: Slavko M rovi je, Črnomelj.
—f Vsem članom F. S.! Prosim pošljite eventualne predloge za k o n g r e s F. S., k i bo v Ljubljani najkasneje do 5. julija! — S. M.
Vestnik upokojencev.
up Tovariši(ice), ki so b li upokojeni med junijem in novembrom 1919 ter
sedaj prevedeni na dinarsko penzijo ir se jim je nova penzija že nakazala v izplačilo. se naprošajo prijaviti svoje naslove »Učit Tovarišu«, da tudi drugi prizadeti tovariši vidijo, da se je prevedba res dejansko izvedla.
Splošne vesti.
— Spomenca Pov. UJU — Ljubljana k projektu šolskega zakona. Pov. UJU — Ljubljana je poslalo vsem merodaj-miinistrom. poslancem, klubom, načelnim činiteljem Glavnega Odbora UJU,
stvcm strank, listom itd., obširno spomenico in izpreminjevalne predloge k projektu šolskega zakona. Poverjeni-štvo bo s spomenico seznanilo tudi članstvo.
—	Glavni Odbor UJU bo sklical brzojavno sejo, na kateri se bo razpravljalo o nadaljnih korakih glede projekta šolskega zakona.
—	Obžalovati moramo, da .ie napredna ¡avnost popolnoma indolentna glede projekta šolskega zakona in je povsem odrekla. Medtem ko opozicija obvešča svojo javnost glede zakona in ple-dira svoja stremljenja glede šolske zakonodaje, napredna javnost ni zavzela n ti svojega stališča, še manj, da bi bra-mla svoje stališče. Hladno prepušča, da opozicija že v naprej jemlje avtoriteto bodočega zakona v masi.
—	Alarmiranje vseh občin proti šolskemu zakonu. Klerikalni poslanci so razposlali na vse občinske odbore posebne formularje, sestavljene resolucije proti šolskemu zakonu, ki naj jih občinski odbori podpišejo in pošljejo direktno poslancu Sušniku. da jih porabi za borbo proti določbam projekta šolskega zakona. Katoliški duhovniki so že pričeli tudi s prižnic hujskati ljudstvo* proti šolskemu zakonu. Vsi klerikalni listi, »Slovenec«, »Domoljub«, »Straža« in »Gospodar« pa pišejo strupene članke, s katerimi ustvarjajo nerazpoloženje do bodočega novega šolskega zakona.
—	Poziv. Pokrajinske skupščine v Šoštanju se udeleži na povabilo pover-jeništva naš referent v m i n i s t r. stvu prosvete tovariš Pavel F 1 e r e in bo podal na skupščini poročilo o administrativnih in pravnih zadevah učiteljstva. Okrajna društva :n posamezni člani, ki hočejo imeti o takih zadevah pojasnil, naj se obrnejo z eventualnimi vprašanji najkasneje do 2 2. t. m. na strokovno tajništvo, ki bo zbrani mate-ri j a 1 odposlalo g. referentu.
—	Zavist gospodov župnikov 'n drugih črnih gospodov. Medtem ko si gospodje župniki na deželi postavijo veliko moderno in elegantno palačo z velikimi sobanami samo za svojo osebo, hujskajo prebivalstvo proti šoli in delajo nerazpoloženje med prebivalstvom, da za svoje otroke postavlja majhne in cesto nezdrave stavbe — kot šolo. Za 300 do 500 otrok prav majhno poslopje, v veliki palači — župnišču pa kraljuje en sam človek s svojo kuharico. In sedaj, ko se je država zavzela za učiteljska stanovanja, ki ne bodo za večje število učiteljstva nikdar tako velika kakor je župnišče za enega samega človeka, uganjajo demagogijo in na podlagi tega hujskajo ljudstvo proti šolskemu zakonu. Če imajo župniki pravico do celih velikih palač, bo imelo tudi učiteljstvo pravico do skromnega stanovanja.
—	Šolski zakon se ne bo obravnaval po skrajšanem postopku. »Nar. Prosve-ta«piše: »V zakonodavnom skupštinskom odboru rešeno je, da se naš zakon ne rešava po kračem postupku. Sednice se drže redovno. Interesantni su govori g. ministra prosvete. g. Sušnika. g. Bazale i g. Kujundžiča. Izvršni odbor UJU budno prati rad na zakonu. U slučaju kak-vih rdavih perspektiva Odbor če stupiti u vezu putem depeša sa povereništvi-ma. Na sednici istog Odbora rešeno je, da urednik »Nar. Prosvete« traži pri-stupai na sednice Zakonod. Odbora i o radu na njima javlja u listu.« — Dosedaj sta bila v šolskem odseku predelana prvi in drugi oddelek. Drugi oddelek je bil v večih členih izpremenjen. Ko prejmemo avtentična poročila, poročamo več o tem.
—	Šolsko upraviteljstvo v Budincih (Prekmurje) je prejelo od Jugoslov. Matice v Ljubljani nekaj mladinskih knjig in pesmaric, za katere se najtopleje zahvaljuje. Knjige so mnogo večje vrednosti kakor vposliani darovi tukajšnjih otrok. J ugoslo venski Matici naj bo v zadoščenje njeni požrtvovalnosti dela na kulturnem polju, da so otroci na najsevernejši meji z veliko radostjo in veselo prejeli poklonjene jim knjige.
—	Olga Soršakova t. V petek, 22. maja t. 1. smo izročili materi zemlji truplo naše drage tovarišice Olge Sorša-kove na pokopališču v Pobrežju pri Mariboru, kjer smo jo položili zraven obeh bnaitov, Milana, ki je umrl leta 1916. kot učiteljiščnik tretjeletnik in gimnazijca Alekseja, ki je umrl leta 1923. Naša Olga je zbolela v nedeljo 3. maja za vnetjem trebušne mrene in zatem še rebernice. Kljub silnim bolečinam ie bila še v ponedeljek in torek v šoli. Šele na prigovarjanje g. šolskega upravitelja je ostala
v sredo v postelji. Poklicana zdravnica dr. Kukovčeva je odredila prevoz v domačo oskrbo. Prepeljana je bila v soboto 9. maja z rešilnim vozom iz Slivnice na dom staršev v Maribor, kjer je g. dr. Marinič že v nedeljo konštatiral, da za Olgo ni več rešitve. Bila je previ-dena s sv. zakramenti. Trpela je celih 17 dni. zlasti pa zadnje štiri dni grozne muke. Pretrpela je! Olga je bila rojena leta 1895. v Trnovem pri Ilirski Bistrici; ljudsko šolo je obiskovala v raznih krajih, kakor je to pač naneslo službene mesto očeta, ki živi kot upokojen železniški uradnik v Mariboru. Učiteljišče je dovršila pri šolskih sestrah v Mariboru leta 1914., usposobljenostni izpit pa je napravila leta 1917. Prvo njeno službeno mesto je bilo v Konjicah, zatem v Racali, odkoder je bila prestavljena leta 1919. kot nadomestna učiteljica v Slivnico pri Mariboru, kjer jo je leta 1922. višji šolski svet namestil kot stalno. V nagrobnem govoru ie omenil g. oblastni šolski nadzornik M. Senkovič, da je bilja Olga v šoli izredno marljiva in da si ie znala pridobiti mlada srca in s tem tudi spoštovanje staršev. Bila ie delavna tudi izven šole. Bila je tajnica sokolskega društva v Hočah ter je organizirala v Slivnici odsek tega društva, katerega vaditeljica je bila sama. Sodelovala je pri vseh prireditvah. Ker je bila vneta za svojo nadaljno 'izobnalzbo, ie pridno posečala zborovanja učiteljskega društva za mariborski šolski okraj čigar člainica je bila, čim je došla v ta kraj. Zategadelj pa so prihiteli mnogoštevilni člani in članice od vseh strani, da spremijo svojo ljubo tovarišico na njeni zad: nji poti. Žalujočim staršem želimo blagodejne tolažbe, naši Olgi pa večni mir in pokoj!
—	40-letnico službovanja šolskega upravitelja in pisatelja Ivo Trošta proslavi učiteljstvo osnovne šole v Tomišlju dne 28. junija ob 10. uri v prostorih ta-mošnje šole. Vabi se tem potom vse okoliško učiteljstvo in jubilantove prijatelje ter znance, da se te proslave kar najštevilnejše udeleže. Istotam se vrši popoldne cb 3. uri veselica gasilnega društva, čigar ustanovitelj je jubilant. Eventualne prijave zia kosilo sprejema A. Adamič, Tomišelj p. Ig.
—	Poziv. Ker do danes nisem prejel niti ene prijave za sodelovanje v okr. p. zboru, poživljam še enkrat vse one, ki imajo dobro voljo, da mi do 30. junija sporoče svoj pristop. Sprejemam prijave I. ten. za kvartet. — A. A., Tomišelj P. Ig. -
—	Delo učiteljstva za Jugoslovensko Matico.
Izkaz zbirke pirhov 1925 mladine v svobodni domovini svojim neodrešenim bratcem in sestricam. V nastopnem objavljamo III. izkaz zbirke pirhov, vplačanih Jugoslovenski Matici v dobi od 24. maja t. 1. do 8. junija t. 1. Vsa ona p. n. šolska vodstva, ki še niso sklenila in odposlala svojih zbirk, Jugoslovenska Matica prosi, da to čimpre-je store. Sv. Barbara v Slov. Goricah 20., Brez-nica 287.75, Celje — zavod Šol. sester 80, Devica Marija v Polju 92, Št. Danijel pri Prevaljah 20, Faravas 60, Gornja Rečica 20, Gornjigrad 50, št. Gotard 55, Hajdina 85, Kamenica 186. Koprivnik pri Kočevju 30, Sv. Lovrenc v Slov. Goricah 105, Sv. Marjeta na Dravskem polju 30, Mirna 215.80, Sv. Peter v Sav. Dolini 487.20, Preserje 102, Slivnica 34.50, Soteska 20, Stari trg pri Ložu 65, Tr-boje 25, Žiri 120.80.
—	25-letnica. Tovariše maturante ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1900 prosim, da se zglase in stavijo predloge kje in kako bi praznovali svojo petindvajset" letnico. —• Josip G o r u p . Ptuj.
—	II. mestna deška osnovna šola v Ljubljani proslavi v dneh 20. in 21. junija 1925 50-letnico svojega obstoja po sledečem vzporedu: Sobota, dne 20. junija: Ob 20. uri podoknica pred šolo z godbo in petjem. Nato obhod po Krakovem in Trnovem. Nedelja, dne 21. junija: Ob %9. uri zjutraj zbiranje šolske mladine pred šolo, nato odhod z godbo na čelu k maši v trnovsko cerkev. Pri maši pojo šolski otroci s spremljevanjem orkestra. Po maši slavnost v šolski telovadnici s sledečim vzporedo; Dopoldne: a) Slavnostni govor šol. upravitelja, b) Slavnostno pripenjanje trakov na šolsko zastavo, c) M. Grošljeva: Junak. Deklamira učenec I. razreda, d) »Slovenec sem«. Poje zbor učencev, e) V. Vodnik: »Mojim rojakom«. Deklamira učenec V. razreda, f) »Slovenec, Srb, Hrvat«. Poje zbor učencev, g) E. Gangl: »Slovenska zemlja«, deklamira učenec VI. razreda, h) »Prav vesel 'iz šole grem«. Poje zbor učencev, i) A. Potočnik: »Matevžev stric pripoveduje«. Kratek igrokaz. j) «Bože pravde «. Izvajajo šolski otroci. —- Popoldne: Ob V2I5. uri zbiranje šolske mladine pred šolo. nato odkorakanje z godbo na čelu na narodno slavje v Hribarjev gaj. Tam pogostitev šolske mladine, izvajanje otroških iger. petje in godba do V218. ure. Nato prosta zabava za odrasle. Pri proslavi sodeluje iz prijaznosti
godba »Mladinski dom«, petje oskrbi pevsko društvo »Krakovo - Trnovo« in pevski odsek »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj. — Vstopnina k popoldanski prireditvi za odrasle 5 Din. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
—	Prekratek rok za razpis učiteljskih mest. Učiteljstvo se pritožuje, ker je objavljen razpis učiteljskih služb za ljubljansko oblast v »Uradnem listu« z dne 11. junija 1925, štev. 53. ki ga dobi učiteljstvo ponekje v roke šele okrog 15.—18. junija, razpisni rok .je pa že do 24. junija Želeti bi bilo, da je razpisni rok daljši ali pa, da se vsai razpis objavi eden do dva dni po datumu razpisat.
—	NABIRALCE NAROČNIKOV »ZVONČKA« ponovno opozarjamo da nam t a k o i 00 prejemu obračuna poravnajo zastanke na naročnin'. Pred sklepom šolskega leta moramo brezpogojno izterjati vso zastalo naročnino. Če boste vsi storili svoio dolžnost, bo list letos aktiven.	Upravnik.
—	BLAGAJNIKE UČITELJSKIH DRUŠTEV opozarjamo na zadnjo okrožnico glede nakaz la članarine. Ustrezite brezpogojno naši prošnji.
Glavni blagajnik.
—	Odborova seja »Učit. društva za okraj Ljubljana okolica« se bo vršila dne 28. iunija t. 1. ob 9. uri v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. K tej seji vabim tudi izvoljene delegate. — Predsednik.
—	20-letnica mature ljubljanskih učiteljiščnikov letnik 1905. Dobro Ziži! Tudi mene nagovarjajo od vseh strani, češ, gani se. ti si v Ljubljani itd. — Naj torej velja Tvoja, da ne bomo vlekli vsaksebi! Sestanemo se 3. julija ob 2. uri popoldne na vrtu v »Zvezdi«. — Tu se pogovorimo naprej. — Pridite vsi! Na veselo svidenje f — M a r o k.
—	Kolo Jugoslovanskih sester v Kranju je povabilo deco meščanske šole, da gostuje s Pečjakovo pravljično komedijo »Kraljičina z mrtvim srcem« v Kranju. To povabilo je bilo z veseljem sprejeto in se vrši gostovanje v Kranju dne 20. junija t 1. Popoldanska predstava začetek ob 3. uri je namenjena mladini kranjskih in okoliških šol. P. t. šolski upravitelji naj blagovolijo ukreniti vse potrebno, da bo mladina deležna izrednega užitka te igre.
—	Iz Metlike. Metliška osnovnošolska mladina je pod vodstvom svojega učiteljstva zbrala v proslavo obletnice poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in Nj. Vel. kraljice Marije za »Ligo proti tuberkulozi« 25 Din in za Rdeči križ 387 Din 25 para. Hvala!
—	Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so se vršili pod predsedstvom gospoda prosvetnega inšpektorja dr Stanka B e u k a kot ministrskega odposlanca od dne 8. do 12. junija t. 1. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili g g.: Kos Jo-ško, Sekirnik Maks in Tratnik Jože. Z a zrele so bili proglašeni g g.: Andolšek Stanko, Apih Milan, Bajde Oton. Brumen Beno. Burg Rajko, Gerbic Lambert. Justin Ubald, Kodrič Rudolf, Koželi Miroslav, Pečnik Dragotin, Ranfl Ivan. Regoršek Bogomir, RobOnščak Srečko, Stanič Ivan. Šajna Ivan. Šnu-derl Hinko. Šnuderl Ljudevit, Tomažič Božidar in Vižintin Rudolf. — Ponavlja 1 n i izpit delata po dveh mesecih dva kandidata.
—	Vpisovanje v I. letn'k državnega moškega učiteljišča v. Mariboru za šolsko leto 1925.26. se vrši dne 30. junija t. 1. Vpisati se morejo le učenci, ki so napravili nižji tečajni izpit na srednji ali končni izpit na meščanski šoli. Prinesejo naj s seboj krstni list.
—	Vpisovanje na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču za šolsko leto 1925/26 se vrši v soboto, dne 27. junija ob 10. uri in v nedeljo 28v. junija od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenci ki vstopijo v I. razred, naj prineso s seboj zadnja šolska izpričevala, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Za hrano zunanjim učencem skrbi šolska kuhinja, ki je v preteklem letu izdala okoli 8000 kosil po zmerni ceni. Stanovanja na razpolago.
—	Državna realna gimnazija v Ptu-
¡u. V prvi razred se bodo sprejemali učenci «učenke) v torek, dne 30. junija t. i Vpisovali se bodo od 8.-9.. čemur sledi od 9.—11. pismeni izpit iz slovenskega jezika ter računstva. Za vpis je potrebno izpričevalo osnovne šole z redi ž verouka, slovenskega jezika in računstva. Vpišejo se učenci lahko že. tudi prej pri ravnatelju ob uradnih urah. — Ravnatelj.
—	Zrelostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom g. vladnega svetnika dr. Lovro P o ž a r i a kot min odposlan-
ca od dne 8. do 15. junija t. 1. Izpričevalo zrelosti z odliko so dobili gg. elemente Edvin, Hribar Ivan. Rupnik Vinko in Zomre Franc. Za zrele so bili proglašeni gg.: Bailtezar Viljem. Christof Drago, Deržaj Edvard, Gruden Franc, Jarnovič Franc, Koch Izidor, Kopriva Ivan, Ljubic Mirko, Mizerit Martin, Pe-renič Ivan, Perko Ivan, Schott Slavko, Slokan Filip, Stanič Ernest, Štele Andrej, Strah Anton, Suhadolc Peter, Škerbic Mirko, Tavželj Jože, Turek Franc. Vidmar Mirko, Zdešar Henrik in Zehrer Vilibald. Ponavljalni izpit dela po dveh mesecih 6 kandidatov.
Imenovanja in napredovanja.
—i Imenovanja in napredovanja učiteljstva v mariborski oblasti. Imenovani so na predlog prosvetnega oddelka velikega župana mariborske oblasti na temelju člena 3.. 6., 15., 52. zakona o državnih uradnikih od g. ministra prosvete za učitelje s pravom II'5 in 60% polo-žajne plače: pri Sv. Jurju ob Pesnici Ivan Ferk; v Vitanju Adolf Klavora; v Slivnici Josip Kincl; v Zibiki Makso Kos; pri Sv. Martinu pri Vurbergu Adolf Poljanec; v Križevcih pri Ljutomeru Anton Vrabl; v Ljubečni pri Celju za učiteljico Erna K llerjeva., učiteljska abitu-rijentinja. — Napredovali so s kraljevim ukazom na temelju čl 33. in 54. zakona o državnih uradnikih in čl. 1. uredbe o razvrstitvi v 1. grupo II. kategorije: Barbara Kavčičeva, učiteljica pri Sv. Martinu pri Vurbergu; Marica Korenja-kova-Lebarjeva, učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah; Ladislava Volavškova, učiteljica pri Sv. Emi; Koloman Vukan. učitelj v Bodoncih; Marija Zalarjeva, učiteljica pri Sv. Bolfenku na Kogu; v 2. grupo II. kategorije: Ivan Jordan, učitelj v Radvanju; Mirko Majcen, učitelj v Ptuju; Ana Roberjeva. učiteljica v Radvanju; Adela Sevnik-Železnikova, učiteljica na Vranskem; Adolf Sokol, učitelj v Kotljah. — Napredovali so z odlokom g. ministra prosvete v 3. grupo II. kategorije: Antonija Cesarjeva, učiteljica na Ptujski gori; Marjeta Čižekova, učiteljica v Dolgi vasi; Makso Dom nkuš. učitelj na Pobrežju; Antonija Jevšenakova, učiteljica pri Sv. Lovrencu na Pohorju; Jcsipina Kirarjeva. učiteljica v Šmarjeti ob Pesnici; Matilda Nendl-Trampuševa, učiteljica v Dravogradu. — V 4. grupo II. kategorije: Fran Vajda, učitelj v Mozirju.
—i Upokojeni so: Anton Funtek, profesor državnega moškega učiteljišča v Ljubljani; Fran Suher, profesor istotam; Jos'p Verbič, profesor državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani; Olga Cvahte, učiteljica v Mariboru; Mara Mikuiuš. učiteljica v Sv. Andražu v Halozah. — K S v. Bolfenku na Kogu ie prestavljena kot stalna učiteljica Anuša Mrovletova v Hajdini pri Ptuju.
Naša gospodarska organizacija.
Odbor „Društva za zgradbo učitelj, konvikta v Ljubljani" sklicuje na dan 21. junija 1925
izredni občni zbor
ob 10. uri v Učiteljski tiskarni, soba štev. 17.
Dnevni red:
1.	Izprememba društvenih pravil
2.	Volitve.
3.	Slučajnosti.
—g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani ie v preteklem tednu prejelo 757 Din, katere so vplačali: Moravsko učiteljstvo mesto venca na grob očetu tovariša Ernesta Tirana 100 Din; Fran jo Lovšin, šolski upravitelj na Vinici, po šolskem upravitelju K. Barletu povodom izročitve diplome častnega članstva »Belokranjskega učiteljskega društva« za Ganglov kamen 300 Din; Ivan H r o v a t, učiteli v Kamniku, 10 Din članarine; Ciril Rakovec, učitelj v Kamniku, 5 Din podpornine; N e i m e ^ n o v a n po učitelju Franu Fleretu drž. obveznico s šestimi zapadlimi kuponi v vrednosti 121 Din; Jože Serajnik, šolski upravitelj v Dovjem, drž. obveznico s šestimi zapadlimi kuponi v vrednosti 121 Din; in Mirni ca Komel-P e r u š e k , učiteljica v Novemkotu, drž. obveznica za 100 Din. Hvala! Letošnji prispevki so dosegli znesek 5154 Din 50 para.
Iz naše stanovske organizacije.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA V ŠOŠTANJU. Delegati.
XXIII.	Kozjansko učiteljsko društvo:
Del.: 68. Ivanuš Robert — Kozje.
69.	Hernaus Josip '— Podsreda. — Nam.: 68.-69. Lazar Tone — Zagorje.
XXIV.	Marenberško učit. društvo:
Del.: 70. Golob \Joško — Vuzenca. 71. Bnačičeva Olga — Muta. — Nam.:
70.	Hauptman Ulrik — Ribnica na Poli.
71.	Selakova Tinica -i— Trbonje.
XXV.	Novomeško učiteljsko društvo:
Del.: 72. Matko Davorin — Novo mesto. 73. Koželi Ludovik — Novo mesto. 74. Franketova Marija — Dobernič. — Nam.: 72. Hočevar Fran — Šmihel. 73. Ekel Gizela — Novo mesto. 74. Trpinova Anica — Dobernič.
XXVI.	Slovenjebistriško učiteljsko društvo:
Del.: 75. Rainer Josip — Zgornja Polskava. 76. Logar Ana — Slovenska Bistrica. — Nam.: 75.-Kristan Zmago — Slovenska Bistrica. 76 Križman Josip —< Slovenska Bistrica.
XXVII.	Ljubljansko učiteljsko društvo:
Del.: 77. Malnarič Ivan. 78. Engel-manova Marija. 79. Pristovšek Fran. 80. Škulj Andrej. 81. Škulj Fran. — Nam.: 77. Marok Alojzij. 78.-81.? — vsi v Ljubljani.
Prijave delegatov nam ni poslalo 5 okrajnih učiteljskih društev, ki jih nujno poživljamo, da to nemudoma store.
Gibanje okrajnih druStev v Sloveniji,
Vabila:
+ DOLNJELENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v soboto, dne 20. junija t. 1. ob 10. uri v Dolnji Lendavi v. risalnici meščanske šole. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Došli dopisi. 3. Referat tov. J. Štreklja. 4.. Referat tov. Gr-
giča. 5. Slučajnosti. — Na dnevni red pride tudi volitev delegata in namestnika za pokrajinsko skupščino ter skupna proslava Vidovega dne v Črenšovcih. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. Zanemarjenje stanovskih dolžnosti pomeni tu ob madžarski meji — v narodno ogroženem kraju — obenem narodno mlačnost.
Poročila:
+■ LITIJSKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v Ljubljani na I. mestni deški osnovni šoli dne 3. maja 1925. Ud b7 članov je bilo navzo-c h Driuližno 70''.
Fredsednk otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na vse navzoče članstvo.. Med temi specialno pozdravi tov. sreskega šolskega referenta g. Ivana tezeijdka, tov. poverjenika L. Jelenca, tov. strokovnega tajnika R. Dostaia in gosta tov. Jretrovca. Nato poda podrobno poročilo glede »Zvončka« v našem okraju, na kar preide s toplim priporočilom za pristop k društvu Učiteljski naraščaj« Med drugim se dotakne tudi nezaslišanih krivic, ki so se pripetile po-edincem pri zadnjih imenovanjih in premeščanjih. Zato poziva k. vztrajnosti in solidarnosti, ker le tem potom bomo najlažje zatrl; to absurdno početje.
Strokovni tašn'k tov. R. Dostal poda za tem obširno poročilo glede izpremi-njevalmh predlogov v izpopolnitev no-vega šolskega zakona. Navzoči se mu za stvarno in jedrnato poročilo prisrčno zahvalijo.
Poverjenik tov. ravnatelj L. Jelene nam je podal povsem nepristransko zakulisno sliko zadnjih imenovanj, odno-sno -premeščenj. za kar smo mu zelo hva" ležni in mu izrekamo ponovno svoje popolno zaupanje.
Blagajnik ie zopet opozoril na sklep, da se brez vseh ozirov črta vse one člane, ki 3 mesece zaporedoma ne nakažejo svoje članarine.
Tajnik prosi točnega prijavljenja, odjavljenja, oziroma kakršnihkoli izpre-memb.
Približno 18 let delujoč! blagajničar-
ki, ge. Ivani Turk - Dolinarjevi, izreče
društvo ob priliki njene stalne upokojitve ponovno 'najprisrčnejšo zahvalo za njeno vestno in vzorno delovanje. Vsi jo oh an.mo kot agilno.in vrlo tovarišico v najlepšem spominu in ii želimo čim lepših dni ob izstopu iz naših aktivnih vrst. Enaka želja v poslovitev veljaj tud: idealni tovarišici gdč. Franji Jankovičevi k' istot:,ko stalno-izstopi iz naše organizacije.	'	. -
D^iegat m za pokrajinsko skupščino v Šoštanju šo bili izvoljeni: Levstik Janko iz Zagorja ob Savi, ga. Čuček-Klein-
!¡VAŽNO ZA DAME!!
SANOFORM
V vseh lekarnah in drogerijah. Zahtevajte prospekte: Chemotechna
LJUBLJANA. Mestni trg 10
mayerjeva Julijama iz Krke in Pelko Ma-' tija -z Toplic pri Zagorju ob Savi. Namestniki: Verbič Josip iz Stične pri Št. Vidu in ga. Pavla Pelko iz Toplic Dri Zagorju ob Savi. Zar državno skupščino v Subotici pa: tov. Levstik Janko, gospa Cucek - Kleinmaverjeva Julijana ;n kot namestnik tov. Golob Fr. iz • Toplic pri Zagorju . ob Savi. — Čas prihodnjega zborovanja bo pravočasno nazna njen.
OdgoVorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Za pomlad in poletje!
P. n. učiteljicam priporočamo ravnokar došle angleške in francoske novosti za letne kostume kakor: Etamin, Eponge, Frotir, Crepe, Voile de laine i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke! Na željo se pošljejo vzorci.
A. & E. Skaberae.
LJUBLJANA, Mestni trg 10.
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega
__ STANKA GABRŠKA
se najiskreneje zahvaljujemo vsem za številne izkaze sožalja, za poklonjene vence in šopke in za mnogobrojno častno spremstvo na njegovi zadnji poti
Posebno zahvalo izrekamo gg. zdravnikom in fič. duhovščini, dalje za udeležbo ob prevozu v Krizah: g. tržiškemu županu Iv. Lontarju in kriškemu ebč. gfrentstvu invalidom z Golnika, Iržiškemu Sokolu, šol. mladini z učjteljstvom v Krizah in tržiškim pevcem za pretresljive žalostinke ob pogrebu v Ljubljani: šefu ljublj. Drž. borze dela* g. Št. Lehpamerju kot zastopn. marib. g. šefa, starosti J. S. S., g. viš. šol. nadzorniku E. Ganglu, Sokolom iz Maribora in Ljubljane, tovarišem I. Jugoslov. dobrovoljskega polka, učit. pevskemu zboru za v srce segajoče petje, gg. Milostu in ZavrSniku za ganljive nagrobne govore.
Žalujoča rodbina GABRŠEK in sorodniki.
Tovarišice!
Širite nas tisk
Tovariši!
in
Priporočajte mladiniy staršem in knjižnicam sledeče knjige:
Mladinske knjige.
Anatole le Braz - F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 30.—.
Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ros binzon. Vez. Din 12.—.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20.—.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40.
Erjavec Fran: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.-.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.—.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Broš. Din 18, vez. Din 28.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino Vez. Din 56.—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—.
Ewald-Holeček- Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32.—.
E\vald-Holeček: Tiho jezero in druge po: vesti. Vez. Din 26.—.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—.
Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.—.
Gangl: Zbrani spisi. II., V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18.—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II. natisku.)
Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, soln: čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8.
Karafiat Jan-Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—.
Komanova Manica: Narodne pravljice in legende Din 18.—.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16.
Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—.
Lah: Češke pravijicc. Vez. Din 15.
Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez. >.
(Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10. i Moderndorfer Vinko: Narodne pripovedke 'iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—.
Podkrajšek H.: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.—.
Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—.
Rape: Mladini. II., III., IV., V., VI. zvezek. Vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—. VII. zvezek Din 12.—. VIII. zvezek Din 15.—. Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. I^iha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja
Jana. Vez. Din 16.—. Robida-: Da ste mi zdravi, dragi otroci.
Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28.—. Tille-Pfibil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. I. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din 25 —,
Leposlovne knjige.
Carli-Lukovič; Joža Lorenčič: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28.—, broš. Din 22.—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15.—, vez. Din 18.—.
Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. . Din 18 .
Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—.
Golar Cvetko: Pastirjeva nevesta. Cena Din 24.—.
Jelene: 1914—1918. spomini jugoslovanskem
ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Matičič: V robstvu. Vez. Din 46.—. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 92.—. • Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. ] Din 28.-.
; Rabindranat Tagore-Gradnik: Gitandžali.
j Trdo vez. Din 28'—. V platno Vez. Din 32 —. ] Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 50. I Zoreč Ivan: Pomenki. Din 11.—.
Dramatika.
Beneli Sem-Gradnik: Okrutna šala. Broš. Din 28.—.
Gangl: Dolinu solz, Broš. Din 6.—, vez. Din 8.-.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16.—.
Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—.
Kosem Zv.: Morje. Din 16.—.
Maeterlinck-Bernot- Modra ptica. Broširan Din 16.—.
Šolski oder.
G.regorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol.) Broš. Din 8.—, vez. Din 12.—.
Korban J.: Povodni mož, igrica za mla: dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah, Obe v 1. zvezku, Din 6.—:. Glasbeni del k I. zvezku »Šol. odra« 4 Din.
Lah dr. I.: Miklavž prihaja. Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4.-.
Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple=
< som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama: tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.— .
F -ido Juvančc: Zbirka glasbenih in pevskih prizorov Oba junaka. Din 4 - .
Poučne in znanstvene knjige.
Brežnik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo* vensko.nemška konverzacija. V. platno vez. žepna knjiga Din 35.—.
Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—.
Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12.
Kabaj M.: Cerkniško jezero in njega okos lica. Vez. Din 60.—.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 30.—.
Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—.
Mencej: Kratka srbska gramatika in ču tanka. Broš. Din 5.—.
Ramovš Fran. Historična gramatika slovern skega jezika. Broš. Din 260.—.
Tejk-al Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—.
Veber: Etika Din 120.—.
Pesmarice in muzikalije.
Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.-.
Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša do: movina«. Din 1.50.
Marolt: Narodne himne in druge domo: rodne pesmi Din 3.—.
Zirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. a Din 3.—.
Druge knjige
Stalež (imenik) šolstva in učiteljstva v Sloveniji' 1923 Broš. Din 42.—.
Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slos veniji. I. zvezek (od prevrata do konča 1. i920.) broš. Din 10.—, II. zvezek (za L 1921.) broš: Din li—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.-.
Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5.
Slike.
Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem.
Sič: 11. Kmečka hiša na Gorenjskem.
30-3X90-5 cm	Slika a Din 30:—.
Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220.—.
šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub: Ijana. Din 10.—.
Galerija naših mož.
1.	Trubar
2.	Vodnik
3.	Slomšek 4: Prešeren
5.	Levstik
6.	Stritar
7.	Jurčič
8.	Gregorčič
9.	Aškerc
10.	Tavčar
11.	Leveč
12.	Erjavec
13.	Jenko
14.	Cankar
15. Gangl
61-5 X 47-5 cm.	Slika a Din 10.—.
TELEFON STEV. 312.
VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V
ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761
KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.