&b 80lefniei marene pevolueije 1848. (Letak deželske komisije za vzdrževanie reda, miru in varnosti po deželi.) Ideje prosvetljenosti in francosike revo lucije so ludi dobile izraza v našem narodu, ki pa se leta 1848 ni še mogel tako raz mahniti kakor leta 1918, ko so bili predpogoji ludi za državni razmah podani. Leta 1848 je šlo za najprimitivnejše in najenostavnejše pravice, tičoče se rabe slo venskega jezika v šoli in narodu, le redki Slovenci so pogledali preko ozko začrlanega takratnega političnega obzorja tja na jug proti bratom Hrvaitom in Srbom in gori na sever k bratom čehom, Poljakom in milijonskiim Rusom. Romantika je bila nasprotna ideji prosvetljenosti in revolucije, a vendar je ustvarila pri nas poleg prosvetljenosti in revolucije toliiko dobrib sadov, ker je gojila naš jezik in zgodovino, narodno slovstvo in »naše narodne starine. Francoska revolucija je strmoglavila absolutizem in fevdalizem ler uveljavila ustamost. Mettemichovemu absolutizmu, ki je ležal lcot mora nad avstrijsikiini narodi, je bila zadnja ura. Iz Francije se je širila svečana 1. 1848 revolucija na Nemško, Laško in Avstrijo, kjer je dobila še posebej močnega odzivt pri narodih, ki so bili s svojo usodo tiezadovoljni. Ko je prišlo v Avstiiji do prvih spopadov med vojaštvom in ljudstvom, je vladi upadel pogum. »Kri, kri se prelivat, so kričali plahi vladni Dunajčani in obljubili tiskovno svobodo in ustavo. Melternich pa jo je popihal iz Dunaja. Nemci in Slovenci na Štajerskem so se v bratavski slogi radovali naznanjene svo bode. »V Mariboru sta združena in pobratima si življa nemški in slovenski in ka.j krasno se javi tukaj nova radost kakti zajedno utripajne dveh src. 2ivijo in Hoch ¦tsi se raalegala mjedno.« Deželska komisija za vzdrževanje reda, miru in vamosti po deželi v Gradcu je izdala dne 17. sušca oglas, ki menda še ni bil pozneje nikjer objavljen — izkopal ga sem po vojni v nekem dunajskem antikvarijatu. Razglas se glasi: Slovenskemu ludstvu štajerske deželc. Njih c. k. veličestvo je z naj višjim patentom od 15. tega merca blagovolilo — glede na žele svojih zvestih narodov — auistrijanske deržave k o n š t i t u c i o l. je deržavni ustav na dosta slabodnejši pod logi kaikor dozdajni, obljubiti. Da pa bi se besede: konštitucia ali slobodni ustav nebi krivo razumele, ali se za popolno razodvezanost od postav deržale, je primerno, nje bolj na tenko razložiti. Razlooek od abljublene konštitucie od dozdajne sostave obstoji posebno v tem, da bodo po n]i namestniki, ktere si ludstvo samo zvoli, ino v katere svoje zaupanje ima, ga zagovarjali, da bodo oni žele svojega ludstva neposredstveno sami do presvetlega Cesarja doprinašali, pri postavodajanji delež imeli, icno skerbeli, kakor se z občinskimi denarji ravna, kamor se zdavajo; ne pak v tem, da bi dozdajne dužirasti do deržave ino njenih oblasli ter do grimtne gosposke ali do tretjih peršon preminile. Vsako gospodarstvo potrebuje k isvojem obstanju domernih dohodkov, ravno taka je pri derža\-nem gospodarstvi. Ti dohodki paik so davki (štibre), kteri so mu zdaj toliko potrebniši, ker se toliko pobolšanja poželuje ino namenjava, kterih pervooisnovanje bo veliko troškov koštalo. Ker pa bo po sledkih kon&titucie ludslvo samo pravico imelo skoz svoje namestnike odločili, koliko in od česa se imajo davki plačovati, kako se naj bolj ednakomerno med vse razdeliti, kako naj ležiše pobirati (prijemati), te že z ustava zvira, ki morajo prihodno po resnici ludstvu vse tiste olajšanja prihajati, ktere si :e!i ino pričakuje. Nove naredbe pa primerno vpeljavati, je neobhodno potTebno, vse potreboče prav modro ino na tenko premišljevati ino prevdarjati, ino k temo je precej časa treba, posebno v tako velikem ino iz tako razli^nih narodov obstoječem cesarstvu; tedaj je dužnost vsakega verliga deržas'nega podložnika (deržavina) nje mirno ino zaupljivo pričakovati, ino se varvali vsake nepostavne skušnje, samosilno prcverčti, kar dozdaj po pravici obstoji. Ker so Štajerci za taki prosti, slobodni ustav popolnoma godni, bodo naj bolj očitno s tim pokazaJi, da poštujejo dozdaj ne v moč pravice obstoječe postave, ino da si vsatteri prizadeva, nje tako dolgo spolnjeva%.dokler se bolše ino času primernejše rriesto njih ne vpeljajo; zakaj podloga deržavinske slobode ostane zmiram v tem, da se post(a)vni red zderžuje ino pravica poštuje. Od po volji deželske vlade ino stališev zebrane landschaftne komisije za zderžanje reda, mira ino varnosti po deželi. V Gradci 17. Sušca 1848. Grof Wickenburg, poglavar. Baron Erben, namestni predsednik. Wagner, vladni sovelnik. Schwaighofer, vladni sovetnik imo podlož niški pravdovodja. l Ftllner, vladni sovetnik. Pichler, vladni sovetnik. Joahim, opai St. Lamber&ki st. st. odbornik. Dr. A Laritz, infulirani prošt v Bruki st, st. odbomik. Wilhelm grof Khiinburg st. st. odbornik. Grof Gleiscbbach, st. st. odboniik. J. C. Vitez Pittoni st. st. odbornik. Alois Jaut, st. st. namestnik cesar&kih mest in tergov. Kaikor je z letaka razvidno, je razposlala oklic zbrana dežekka komisija za vzdrževanje reda, miru in vamosti po deželi, ki je bila zbrana po volji dežeLne vlade in deželnih stanov. Ali je to tiisti pouk ob ustavi (Apih, str. 56), ki je bil razposlan med štajerce v nemškem in slovenskem jeziku, ker se je jela javljatd propaganda o kmetskih pa tudi o narodnostndh razmerah, ni popolnoma jasno. Bržkone to ni tisti pouk, ker je ta oklic izdala z vednostjo deželnih sta nov posebna komi&ija. Gotovo pa je oklic zanirniv drobec k naši ipolitični zgodovini. 1928. leto je osemdesetletnka marčne revolucije in desetletnica narodne državne revolucije. Že leta 1848. smo pripravljali tla za na rodno državno revolucijo leta 1928.