Leto XLVm - št. 39 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, petek, 19. maja 1995 stran 15 So tudi na Gorenjskem klošarji? stran 16 Potlačil sem svoj ponos, a upanje ostane Gorenjska^ Banka M d.d. Kranj Banka d posluhom Telekom posegel v arheološki spomenik Na Glavnem trgu v Kranju, kjer bo kmalu spet stal vodnjak, so se v torek zjutraj pojavili tudi Telekomovi izvajalci in se lotili izkopa za nov telefonski kabel. Pred začetkom kopanja so "pozabili" pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bi ga za območje mesta Kranja, z odlokom razglašenega za arehološki spomenik, morali imeti. Vse bi se še nekako mirno izteklo, če bi ob najdbi nekaterih predmetov arehološke vrednosti stroje ustavili. Ker tega kljub protestu predsednika KS Center Franceta Benedika in kranjskega župana Vitomirja Grosa niso borili, je morala posredovati policija. Kakšen ukrep bo Telekomu sledil, načelnik urada kriminalistične službe foštjan Sladic včeraj še ni pojasnil. • H. J., foto: G. Sinik Več o tem na 32. strani. Občina Vodice Ljudje zahtevajo samostojno KS j^anaSnjo Številko Gorenjskega glasa, v kateri na 6, in ?> strani obširno pišemo o zahtevi v KS Bukovica-Sinkov Turn in o gospodarstvu občine Vodice, smo po "»ročilu KS Bukovica-Šinkov Turn natisnili za vsa gospodinjstva v občini Vodice. Prilagamo tudi na-"^ilnico na Gorenjski glas. Če se boste naročili nanj, 8» boste do konca polletja prejemali brezplačno. Portorož - PraV • statuta v dosedanji obliki. Pri obravna komunalne problematike v nekaterih KS J ugotovil, da se bo občinska uprava mora' lotiti stvari v njeni pristojnosti. Skrb ? komunalno infrastrukturo tudi v obrobn' predelih občine bo morala opredeliti Pr dvsem v predlogu letošnjega proračun meni izvršni odbor LDS Tržič. • S. S. glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saie, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprav* za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/225-11*' tclefai: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov ponusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT. ___m Bodo mladi Kranja izborili kulturni center? Kranj, 16. maja - Mladi Kranjčani želijo in potrebujejo Mladinski kulturni center. V njem bi se zbirali, prirejali koncerte, plese, tematske večere, gledališke in lutkovne Predstave, likovne in fotografske razstave. Tako mladi ne bi samo posedali po gostilnah, anipak bi dobili možnost za druženje in kulturno udejstvo vanje. S tem so se strinjali vsi udeleženci današnje javne tribune, ki jo je v okviru Tedna mladih pripravil Klub študentov Kranj. Toda, ali bo spet ostalo le pri ■epih besedah? Javne tribune so se udeležili predstavniki vseh Pomembnejših institucij v Kranju, od policije, sodstva, sociale do političnih strank in občine. Kranjski župan Vitomir Gros se ni strinjal z geslom Povej, če si upaš , s katerim mladi vabijo °a javno tribuno. Menil je, da je ta parola nepotrebna, saj so časi strahu in molčanja minili. Pozval je mlade, naj bodo aktivni, vsiljivi, naj okoristijo možnosti in predstavljajo svoje ideje. Glede mladinskega kulturnega centra je obljubil, da bo mestni svet o predlogih razpravljal in Zavzel stališča ter tudi pomagal. Kdor bo prinesel na občino program, bo podprt , je zagotovil. Toda, kot je še poudaril, sami boste največ storili Rezultati ankete med mladimi Kranjčani, *' jo je opravil Klub študentov Kranj na temo mladinske kulture: • 61% mladih Kranjčanov v prostem času največkrat zahaja v gostilne ' knjižnice obiskuje le 49% mladih - kar 86% mladih ne sodeluje v nobenem kulturnem društvu ' večnamenski prostor za koncerte, plese, I razstave, predstave in druženje si želi 96 % mladih Kranjčanov 15. -21. m Predstavnik Urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic je nanizal nekaj statističnih podatkov o kriminaliteti v Kranju. Na splošno se kriminaliteta ni zaskrbljujoče povečala, raste pa delež mladoletniškega kriminala. Stopnjuje se tudi nasilništvo. Po besedah Sladica v mestu zaenkrat še ni mladoletniških tolp ali združb, ki bi terorizirale mlade. Glede centra za mlade pa je izrazil pomisleke, da bo mladinski center postal geto mladih, za ostale pa bo zaprt. Policija je prijetno preseneena nad vedenjem mladih v Kranju , je dejal pomočnik komandirja Policijske postaje Kranj Milan Oštir. Policija podpira idejo o mladinskem kulturnem centru. Želi si, da mladina ne bi zahajala le na Primskovo, saj mora policija pogosto posredovati zaradi pitja alkohola in problemov ob zapuščanju dvorane. Tudi na kranjskem okrožnem sodišču, kjer vse pogosteje obravnavajo mlade, pozdravljajo ustanovitev središča za mlade. Menijo pa, da bi morali vanj pritegniti mlade takoj po osnovni šoli. Čas srednje šole pomeni nekakšen vakuum, ko mladi ne znajo ali morejo koristno preživljati prostega časa. Predstavnica sodišča se je tudi zavzela za popolno prepoved prodaje alkohola otrokom in mladini v trgovinah in lokalih. Študentje so po vseh slišanih dobrih željah še enkrat poudarili, da je mladinska kultura v Kranju bogata, le prostora nima, da bi se uveljavila.Glavni problem ostaja prostor. Mladi gledališčniki, lutkarji in glasbeniki so dobesedno na cesti. Nujno bi potrebovali dvorano za vaje in predstave, sicer bodo zamrli. Konkretnih dogovorov in obljub pa od odgovornih tudi tokrat niso dobili. Na javni tribuni se je pokazalo, da mladi imajo moralno podporo mesta. Za finančno pomoč pa se bodo morali obrniti na druge naslove. Urša Peternel Ročkowanje '95 Bil sem tam in užival, ali zakaj me vedno zebe, ko grem s Primskovega. Rockowanje je prireditev, ki naj bi omogočala lažjo promocijo mladim, alternativnim glasbenim skupinam. Koncert, ki je bil že tretje leto, je bil organiziran, kot se za tako prireditev spodobi -izvrstno. Organiziral pa ga je Klub študentov Kranj. In kakšne so tendence - vsekakor, punka se Slovenci ne moremo znebiti, čeprav je že zastarel, obrabljen. Tonske vaje so se malce zavlekle, tako da je prva skupina - "A si niste mogl kšnega imena zmislt", z Britofa, pričela šele ob devetih. Skupina je igrala zanimiv ročk, ki ni bil čisto nič podoben garažnemu žaganju. Zaigrali so tudi slovensko polko, z besedilom srbske narodne pesmice in pa s pomočjo občinstva narodno "Čuk se je oženil". Za njimi so na oder prišli jeseniški post industrijski hardcorovci "Blackout", ki pa so s svojo energijo, hitrostjo, pustili kranjsko publiko, da je, tako kot že mnogokrat, le nemo buljila na oder. Tretji so bili na vrsti kranjski metalci, ki pač mor- ajo nekje biti, glede na to, da je v Kranju toliko metalcev (in metalskih bandov). Torej, "Godscard", ki pa so na vsakem koncertu za stopničko boljši. Fanjte se trudijo, to pa se čuti tudi pod odrom, kjer je navijalo nekaj mladih metalcev. Predzadnji so bili "Maria Huanita" iz Selc. Nekoč so igrali psihadeličen ročk, sedaj pa psihadeličen punk ročk. Punk je torej zopet "in". Vsekakor so se Selčani izvrstno predstavili kranjski publiki, zanimiva besedila, kitara s pridihom Hendrixa pa je bila tista, ki je ustvarila prav posebne občutke. Zadnji pa so prišli na vrsto gostje iz Los Angelesa, znanci slovenske underground scene, "Blood on the sad-dle". Igrali so mešanico country-punka in izvrstno pričarali vzdušje ameriškega zahoda. Skladbe so energične, divje, kot je bila divja ameriška zgodovina, nekatere pa so melanholične, v stilu Poor lonesome cowboy, ki te v hipu odnesejo v prerijo. Vsekakor je bilo izvrstno! Anže Jereb GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Na AMZS smo dobili podatek, da so od torka do danes opravili 15 vlek poškodovanih vozil in nudili 8 pomoči na cestah. MANJ DELA ZA GASILCE Kranjski gasilci so zapirali vodo na Ul. 1. avgusta v Kranju, radovljiški gasilci so intervenirali ob eksploziji plina v koči v Dragi, kjer sta bili poškodovani dve osebi ter je eksplozija močno poškodovala objekt. Nekaj več dela pa so imeli jeseniški gasilci, ki so dvakrat gasili požar kontejnerja na Hrušici in tehnično intervenirali pri prometni nesreči na Hrušici, kjer so reševali vkleščenega voznika. Tržiški in škofjeloški gasilci pa k sreči niso imeli intervencij. GORENJSKI DOJENČKI Tokrat je število novorojenčkov izenačeno, in sicer 8 : 8. V kranjski porodnišnici se je rodilo 8 dečkov in 6 deklic. Najtežji je bil deček s kar 4.450 grami in najlažja drobcena punčka s 1.750 grami. V jeseniški porodnišnici pa sta se rodili dve deklici. Ena je tehtala 3.340 gramov, druga pa 3.250 gramov. URGENCA V jeseniški bolnišnici so ta konec tedna na kirurgiji oskrbeli 99 pacientov, na internem oddelku 46 pacientov, na pediatričnem oddelku 22 malih bolnikov in na ginekološko porodniškem oddelku so poskrbeli za 14 pacientk. Mladinske organizacije v Kranju Ali v Kranju obstaja mladinski turizem? Klub študentov Kranj je najmočnejša mladinska organizacija v Kranju. Združuje ok-r?g dvesto študentov in diJakov. Klub je znan predvsem po žurih na Primsko-yern. A to ni njegova edina dejavnost. Vsak četrtek študentje pripravljajo svojo odda-lo na Radiu Kranj. Organizirajo potopisna preda-Vanja, rekreacijo, omogočili so Popuste za dijake in študente. SKAVTI: so vzgojno gibanje, želi vzgajati mlade, da bi Postali dobri državljani, ki bi Povzemali ključna mesta v ?ružbi. Organizirajo tabore, ohode in posamezne projekte. GLEDALIŠČE ČEZ CES-*v: deluje že trinajst let. V tem času so se predstavili s 16 Premierami, sodelovali na do-ma^ih in tujih festivalih ter Prejeli že več priznanj in nagrad. Kljub tej uspešnosti Pa »majo stalen problem prostora, saj so trenutno dobesedno na cesti TEATER ŠMD - ŠOLA MALO DRUGAČNIH: je ^'ada skupina 18 gimnazijcev, g jih druži želja po igranju, fripravili so parodijo Rdeča Kanilo ---- ■ 1_ - }Mnv»vii]V' a-vv.vwm P»ca, posneli pesem, pri-^[avljajo pa tudi časo-P's GLEDALIŠKA SKUPI-nelH^RA: je skupini _ "'"L/R«. ju SKupina .Profitnih nagnjenj, amaterska značaja in kropeče zmaknjenosti , kot so se sami poimenovali. Ustvarili so tri predstave, s katerimi so gostovali po Sloveniji in tujini. GLEDALIŠČE, LUTKE, GLASBA • SEKCIJA GRUP-PA ULTRA: je sekcija za celostno umetnost, sodelovala je na koncertih, različnih projektih, časopisih in organizaciji festivala Kieselstein kulturi . NOVI KLUB LJUBITELJEV GLASBE: povezuje mlade glasbenike in ljubitelje glasbe. Skušajo omogočiti delovanje glasbenih skupin, pomagati novo nastajajočim skupinam in približati mladim skupine iz drugih krajev Slovenije in tujine. AIESEC: je mednarodno združenje študentov ekonomije, poslovnih in organizacijskih ved. Sodelujejo s podjetji, mednarodnimi organizacijami in vladami. Izmenjujejo Študente in prakse. V Kranju pripravljajo Mali borzni seminar in Top job - sejem kadrovskih potencialov. Urša Peternel v k I u b ^študentov Slo..ntkl trS *. CENTRUM CkRNIUM, «4000 K..»| SREDA; 1M9. ČETRTEK: 10-11, PETEK: 1I-20 Kranj, 17. maja - Je Kranj atraktivno mesto za mlade turiste? Ali vanj radi prihajajo? Kaj mesto lahko ponudi popotnikom z nahrbtniki in tenkimi denarnicami? To so bila glavna vprašanja, okrog katerih so se kresala mnenja na drugi javni tribuni v okviru Tedna mladih. Soočili so se študentje in predstavniki institucij, ki v mestu skrbijo za turizem. Kranj je mrtvo mesto, ki nima mladinskega turizma , je menil predstavnik kranjskih študentov Matjaž Sladojevič. Mladi po njegovem hočejo aktivne počitnice, zabavo, doživetja, česar pa jim Kranj ne daje. Kranju bi morali vdihniti dušo, na ulice pripeljati glasbenike, ansamble, igralce. Pre-dlagamo, da občina subvencionira tiste lokale, ki imajo program , je dejal Sladojevič. S Tednom mladih Klub študentov daje primer, kako bi mesto lahko živelo z mladimi vse leto. Vse prireditve tega tedna so odlično obiskane, odziv mladine je velik. Poleg tega Klub študentov obljublja turistični prospekt in majice z napisi proti aidsu, proti nestrpnosti in z imenom Kranja. £j**IWVA STRNIŠA, AVTOSOLA GOLF, MOBITEL, vahasomc. REDENCI, URAD ZA MLADINO "EPUBLIKE SLOVENIJE, ŠOU MARIBOR, ŠOU 'JVBUANA, OBČINA KRANJ, ALPINA, JUB DOL, 'AflRNlCA VEVČE, ŠPORTNA ZVEZA KRANJ, %Y£ZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ, ^ORKNJSKI GLAS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Socialdemokratska stranka Slovenije -gorenjski odbori SDSS vabijo na pogovor, ki se ga bodo udeiežiii: Janez Janša, predsednik SDSS dr. Božidar B rudar, podpredsednik SDSS Branko Grims, glavni tajnik SDSS Pogovor o aktualni politiki in predstavitev novega programa SDSS bo v ponedeljek, 22. 5., ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu. Vljudno vabljeni! Svojo dejavnost pa so predstavili tudi predstavniki mestnih institucij, zadolženih za turizem. V Turističnem društvu pripravljajo Poletje v Kranju . Na več lokacijah se bodo dogajale različne prireditve v organizaciji gostincev. Tudi Kranjska noč verjetno bo. V mestu pa bo možno dobiti tudi poceni prenočišče. V di-jaško-študentskem domu si prizadevajo dobiti status mladinskega hotela. Ze zdaj lahko pri njihmladi v počitniškem Času prenočijo za 14 DEM. Poleg tega bodo vsaj dve nadstropji novega apartmajs-kega dela namenili potrebam mladinskega turizma. Tako bo Kranj pridobil okrog tristo poceni prenočišč za mlade. Urša Peternel 0 0 TELEKOM SLOVENIJE STUDIO OREH SLOVENIJA [SMEL Di9jtal L°9ic ■ m f POHIŠTVO, BELATEHNiKA, V ORTOPEDSKE VZMETNICE KOCKO TEL: 064/403-871 Danes dan odprtih vrat na občini Preddvor, 19. maja - župan in občinski tajnik v Preddvoru že uradujeta v novih prostorih na Dvorskem trgu 10, tik poleg poštnega urada. Trikrat na teden bosta na voljo občanom za uradne ure: v ponedeljkih in petkih med 8. in 10. uro ter v sredah med 15. in 17. uro bo v uradu tajnik, v ponedeljkih med 8. in 10. uro ter v sredah med 17. in 19. uro pa bo občane sprejemal župan. Za dober začetek pa bo danes popoldne od 17. do 19. ure na občini dan odprtih vrat. Prebivalce občine Preddvor vabijo, da se ga udeležijo, ob tej priložnosti pa si bodo lahko ogledali tudi razstavo ekološkega krožka os-novne šole Matija Valjavec Preddvor. D.Ž. Nakelsid svetniki o proračunu Naklo, 19. maja - V torek, 23. 5. 1995, ob 19. uri se bo sestal občinski svet občine Naklo na svoji 7. seji. Kot je v navadi, bodo svetniki najprej prisluhnili poročilu župana o uresničevanju nalog med obema sejama. Zatem bodo razpravljali o predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za sestavo štirih odborov. Osrednja pozornost bo gotovo veljala obravnavi osnutka odloka o proračunu občine Naklo za leto 1995. Z njim so predvideli za nekaj več kot 201 milijon tolarjev prihodkom od katerih so jih razporedili dobrih 193,5 milijona tolarjev, nekaj prek 8 milijonov tolarjev pa ostaja v rezervi. Tako naj bi za delo občine namenili dobrih 19 milijonov, za delo izobraževalnih in vzgojno varstvenih organizacij, kulturo, šport m socialo 35,6 milijona, za subvencije pri izobraževanju "in otroškem, socialnem ter zdravstvenem varstvu 10,4 milijona, za dotacije družbenim dejavnostim blizu 8,4 milijona, za storitve na področju družbenih dejavnosti dobrih 12 milijonov, za storitve na področju gospodarske infrastrukture 11,6 milijona in za druge odhodke 2,6 milijona tolarjev. Za investicijsko vzdrževanje naj bi porabili nekaj več kot 39,5 milijona tolarjev, dobrih 50 miljonov tolarjev pa za stavbna zemljišča, stanovanjske namene in požarno takso. Svet bo obravnaval več vlog občanov za nakup zemljišč oziroma spremembo namembnosti, imenoval komisijo za pripravo in izvedbo javnega razpisa za dodelitev vzdrževanja gozdnih cest v občini ter imenoval Člana v komisijo VVZ Kranj za sprejem otrok v vrtec Rožie v Naklem. Svetniki se bodo odločali tudi o županovem predlogu, naj podžupansko dolžnost prevzame Janez Škrjanc, rojen leta 1932, doma iz Zgornjih Dupelj. S. Saje IZ GORENJSKIH OBČIN V Cerkljah o osnutku občinskega proračuna Prelaganje s kupčka na kupček Cerklje, 15. maja - Občinski svet v Cerkljah je za statutom zagrizel v še en trd oreh, občinski proračun, na katerega pa prvo leto očitno še ne bodo imeli veliko vpliva. Po triurni razpravi so osnutku proračuna sicer pritrdili, vendar je zgodba ostala nedorečena. Svetniki so dobili teden dni časa, da zberejo pripombe, s katerim naj bi dopolnili osnutek. Župan in predstavniki iz finančne službe občine Kranj so jim ze zdaj povedali, da vseh zagotovo ne bo mogoče upoštevati, saj jih po eni strani veže zakon, po drugi pa zelo omejena sredstva. Če so cerkljanski svetniki pričakovali, da bodo že letos lahko docela samostojno oblikovali občinski proračun, so delali račun brez krčmarja. Znano je sicer, iz katerih virov se financira občina in koliko približno potrebuje za preživetje na področjih, za katera je odgovorna, velikih razvojnih in naložbenih želja pa prvo leto še ne bo mogla tešiti. Osnutek občinskega proračuna je bil narejen ob pomoči finančnih "inštruktorjev" iz Kranja, ki so tudi na tokratnem občinskem svetu potrpežljivo razlagali smisel in logiko proračuna. Ta se bo polnil iz dohodnine (30 odstotkov je bo država pustila občinam), iz nekaterih davkov in taks, še en vir pa predstavlja finančna izravnava, ki jo za financiranje osnovne dejavnosti garantira država. Že v obdobju začasnega financiran- ja so bili v cerkljanski občini deležni sredstev iz tega vira, za vse leto pa je zagotovljenih za 54 milijonov tolarjev teh sredstev. Na osnutek občinskega proračuna je bilo na ponedeljkovi seji slišati veliko (splošnih) Eripomb. Zagotovo pa bi jih ilo še veliko več in tudi konkretnejše bi bile, ko bi svetniki prišli na sejo opremljeni s popolnim gradivom. Tako pa so ga zajeten sveženj dobili šele na mizo. Med drugim je bilo slišati, da občino največ stanejo družbene dejavnosti, zato jim napovedujejo racionalizacijo. Tako je denimo župan govoril o možnosti, da bi denimo pri financiranju kulture mislili raje na domača kulturna društva, rez pa bi naredili pri doslej uveljavljenjem financiranju občinske zveze kulturnih organizacij. Podobno je bilo ŽUPAN IMA BESEDO Posebno pozornost zaslužijo društva Med štirimi občinami nekdanje občine Škof/a Loka je sprejet dogovor, da se pri uresničevanju letošnjih proračunov ne bodo medsebojno ovirali. Gorenja vas, 18. maja - Občina Gorenja vas -Poljane je poleg občine Ziri ie druga občina med štirimi na območju nekdanje občine Škofja Loka, ki je doslej uspela sprejeti letošnji proračun. O njegovem izvajanju smo se pogovarjali z gorenjevaško-pol-janskim županom Jožefom Bogatajem. Kako komentirate uspešen sprejem občinskega pro možnosti, kot da smo posegli po sredstvih, ki so bila namenjena za nekdanje občinske službe, ki se bodo pač morale nekoliko racionalizirati." Precej trdo ste vztrajali na poračunu dolgov, ki so jih napravile KS vaše občine v preteklosti, ter na tem, da so za komunalne investicije iniciatorke in neposredno odgovorne KS. Kljub temu, da so po vašem statutu KS pravne osebe, računa občine Gorenja vas jim ta pooblastila občina ■Poljane? "Sprejem občinskega proračuna je zame realnost, ki je bila potrebna, da sicer v skromnih okvirih začnemo z delom in pokrijemo določene najnujnejše zadeve. To velja zlasti za investicije, za družbene dejavnosti ter druge potrebe. Nismo pozabili na kulturo, šport, niti na socialo, žal pa ta proračun ni gospodarsko naravnan, saj je za spodbujanje drobnega gospodarstva ostalo veliko premalo." Osnutek proračuna so pripravile nekdanje občinske službe, vi pa ste oklestili prav sredstva zanje. Mislite, da je smiselna politika takega skrajne- fa osamosvajanja, kot ga aže tudi npr. predlog, da se osamosvoji tudi knjižnica? "Če hočemo, da naši kraji zažive, če naj ljudje občutijo, da se z svojo občino le nekaj premika, smo sredstva zlasti za delo kulturnih in športnih društev, ki so bila v preteklosti prav sramotno malo denarno podprta, morali nekje poiskati. V proračunu ne vidim druge lahko da, ali pa tudi ne. Nameravate to storiti? "V bližnji prihodnosti bomo razmejitev pooblastil med občino in KS z odlokom opravili. Vzdrževanje in investicije v ceste bodo verjetno ostale KS, do dogovora o tem pa so že po dosedanjem sistemu zadolžene za to." Kaj boste storili za to, da sedaj, ko ste sprejeli proračun, dobite dejansko tudi denar, čeprav vse občine na teritoriju nekdanje občine Škofja Loka tega še ne bodo uspele napraviti, kot to zahteva finančno ministrstvo? "Dolgo smo se o tem pogovarjali, in šele na zadnjem sestanku županov smo uspeli doseči dogovor o tem, da se medsebojno ne bomo ovirali. Vsajnujne deleže v okvirih sprejetih proračunov naj bi financirali, kar zlasti velja za investicije. Njihovo financiranje v jeseni, ko bo po mojem mnenju šele dogovorjeno vse in bo gradbena sezona že praktično mimo, seveda ne bi imelo nobenega smisla." Š.Žargi razumeti tudi razmišljanje o gasilski dejavnosti. Že na prejšnjih sejah smo večkrat slišali, da bodo poostrili nadzor nad subvencijami v vrtcih in občinskimi deleži za oskrbnine v socialnih zavodih, da bi preprečili zlorabe in prihranili kak občinski tolar. Varčevalne ukrepe napovedujejo tudi šolskim prevozom, ki so že v minulih štirih mesecih močno izpraznile občinsko blagajno. Sedanji prevoznik Alpetour je zelo drag, avtobusi na nekaterih relacijah vozijo na pol prazni, zato tehtajo tudi možnost, da bi za prevoze otrok najeli zasebnika. V Cerkljah in okolici se v šolo prevaža 340 otrok, zato z oddelka za družbene dejavnosti kranjske občine svarijo, naj se cerkljanska občina pri tej odločitvi ne prenagli. Šolski prevozi morajo biti zagotovljeni kontinuirano, kar je za prevoznika velika obveznost, je v Cerkljah dejala predstavnica omenjenega sekretariata in dodala, da se lani razen Alpetoura za tovrstne prevoze ni prijavil nihče, še najmanj pa se zanjepotegujejo zasebniki. Župan se zaveda, da mu racionalizacija pri šolarjih lahko nakoplje velik gnev staršev, zato bo pri teh potezah potrebna previdnost. Iz občinskega proračuna bi vsakdo rad svoj delež: eni so prepričani, da je v njem premalo denarja namenjenega za spodbujanje podjetništva. Ker bo manevrski prostor v letošnjem proračunu zelo majhen, se bodo morali v občini odločati večidel po načelu prelaganja z enega kupčka na drugega: če nekomu več dajo, morajo nekomu drugemu pač odvzeti. Naj v interesu spodbujanja podjetništva denimo vzamejo šoli? • D.Z.Žlebir Planinski dom na Ermanovcu Prijazno zavetišče planincem Čez Ermanovec vodi Slovenska planinska transverzala. Dom na Emanovcu, last PD Sovodenj, ima od konca aprila tudi novo skrbništvo. Sovodenj, 18. maja - Dom na Ermanovcu je priljubljena izletniška, zaradi Slovenske planinske transverzale pa poznana in tudi obiskana planinska točka. V Dom radi prihajajo tudi domačini, odbor PD Sovodenj pa ima letos v programu tudi več prireditev. Sicer pa je konec aprila Dom na Ermanovcu, ki je odprt vsak dan cel dan, dobil novo skrbništvo. Vinko Trogrlič, oskrbnik doma: "S Heleno Eržen, čez vikend pa nama pomaga še Maruša, vsi pa smo iz Kranja, sva prevzela skrbništvo. Lepo je tukaj na Ermanovcu in prijazni ljudje so tu doma. Med tednom ni posebne gneče. Domačini pridejo. Ob koncu tedna pa je živahno. Vedno lahko postrežemo z vampi, golažem, joto, ješprenjem, ali pa s hladnimi jedili. Zdaj ima dom 12 ležišč V sobah, društvo pa ima v načrtu tudi ureditev skupnih ležišč." Slavko Jezeršek, gospodar: "Dom so zgradili planinci, gradili pa so ga kar deset let. Odprt je od 1986. Teta naprej. Zdaj imamo v načrtu tudi skupna ležišča, ureditev prostora ob njem, predvsem igral za otroke. Sicer pa ima naš dom vodo, elektriko, telefon, prhe in centralno ogrevanje. Skrbimo za vzdrževanje in naš cilj je, da so tudi gostje zadovoljni." Lovro Telban, predsednik PD Sovodenj: "Sto štirideset članov imamo v PD Sovodenj in smo med uspešnejšimi društvi v Sloveniji-Imamo tudi lep dom, pobudnik za izgradnjo na 964 metrih pa je bil Slavko Hribar. V društvu imamo tudi devet planinskih vodnikov, sedem markacistov in gorske straže. Letos imamo v programu poseben tečaj za gorske straže in ureditev skupnih ležišč. Stalnica pa so tudi prireditve ob Domu na Ermanovcu. Letos bo poleg srečanja s športniki že peto srečanje citrarjev in prireditev Novinarksi večer. Še posebno prizadeven pri pripraviprireditev je član odbora Janez Govekar." A. Žalar Odkritje spominske plošče v Davči V soboto, 20. maja, organizira poseben pripravljalni odbor v počastitev 50. obletnice zmage nad nacizmom in 51. obletnice prve konference Zveze slovenske mladine na Gorenjskem ob 11. uri pri (po domaČe) Šoštarju v DavČi 46 odkritje spominske plošče. Po slovesnosti vabijo vse medvojne mtadinske aktiviste in njihove svojce na tovariško srečanje, ki bo v osnovni šoli v Davči. S. Z. Slovesnost v Novi Oselici Med "imenitnimi" župnijami Za praznik Janeza Nepumuka, župnijskega zavetnika v Novi Oselici, se je trem pridružil še četrti zvon v zvoniku. Nova Oselica, 18. maja - Pred letom dni, na praznik Janeza Nepomuka, župnijskega zavetnika v Novi Oselici, je prišlo do pobude, da bi se trem zvonovom pridružil še četrti. Akcijo je vzel v roke Župnijski pastoralni svet skupaj s ključarji in ob letu, v torek, 16. maja, je škof Alojz Uran ob navzočnosti domačega župnika Jakoba Kralja, slovesnosti pa so se poleg faranov udeležili tudi župniki iz sosednjih župnij, blagoslovil četrti zvon. Župnija nova Oselica nad Sovodnjem je tako v torek postala enakovredna "imenitnejšim župnijam", ki imajo po štiri zvonove v zvoniku, na Gorenjskem. Denar za 1.035 kilogramov težak bronasti zvon, ki so ga vlili v Passau, kot je povedal ključar Tone Slabe, so zbrali farani. Veljal je dvajset tisoč mark. • A. Ž. Miss narcis Planina pod Golico - Člani TD Planina pod Golico bodo v nedeljo, 21. maja, na običajnem prostoru organizirah prireditev Miss narcis. Program se bo začel ob 14. uri. Sodelovali bodo: ansambel Vita, Braco Koren in mladi glasbeni talenti. Obiskovalci pa bodo izbirali najlepše dekle, ki bo postala Miss narcis. Požagani mlaji Jezersko, 16. maja - Minuli konec tedna se je iz Himalaje vrnil Andrej Karničar, doma z Jezerskega. Domačini so ga prisrčno sprejeli že na brniškem letališču, ob povratku v domači kraj pa so mu pri deželnem kamnu, ki je nekdaj označeval mejo občine Jezersko, v dobrodošlico postavili mlaje. Po nekaj dneh pa so Jezerjani doživeli hud šok: njihove mlaje pri vhodu v "občino" je nekdo požagal, očitno zato, da, se kruto ponorčuje iz njihovih prizadevanj za samostojno občino Jezersko. Kot vemo, se jim je nedavno spet izmuznila možnost, da jo dobijo z zakonom po hitrem postopku, in bodo morali čakati, da bo parlement o morebitnih novih občinah odločal "v paketu". Jezerjani so si o novi občim dokaj enoglasni, zamisel o tem p<* ima gotovo tudi nasprotnike. Ko) hočemo, tudi to je demokracija-Toda žaganje mlajev, ki so jfl1 domačini s trudom postavili svojemu alpinistu na čast, ni nikakakršno dejanje demokracije, temveč navadna poniglavost. « D.Ž- IZ GORENJSKIH OBČIN Smetarske negotovosti še ni konec Bo Ljubljana uslišala tri gorenjske občine? Mestni svet bo na seji, ki se je začela včeraj in nadaljevala v ponedeljek, odločal o prošnji kriznega štaba za začasno odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališče na Barju. Radovljica - Čeprav je od 10.000 tonami odpadkov iz tudi tokrat s traktorji in ostalo kmetijsko mehanizacijo preprečila odlaganje. Krizni štab prosi inšpektorat kot oblastni organ z uradnimi pooblastili, naj poskrbi za izvršbo odločbe. Najprej naj pozove skupino, da kratke razmnoževalne dobe odpadke v gozdove, grape in umakne mehanizacijo in se tudi z dezinsekcijo in derazita- jame, ogrožajo zajetja pitne odstrani s poti; če pa odziva cijo ne bo možno obvladati, ne bo, naj to ob sodelovanju Muhe predstavljajo nevarnost policistov stori podjetje, ki ima za prenašanje črevesnih nalezl-za to primemo mehanizacijo, jivih bolezni, piogenih bakterij, Komunala kot plačnik stroš- cist praživali in jajčec parazi-kov pa naj priskrbi podatke o takrat, ko je Komunala Radovljica zadnjič redno pobirala smeti na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine, minilo že več kot mesec, se negotovost nadaljuje. Rešitve tudi danes, v četrtek, ko to pišemo, še ni, a priti bo vendarle morala. Kakršnakoli ze - nasilna, sporazumna, draga...?! Dnevne temperature naraščajo, bliža se turistična sezona, od katere vsaj na Bledu in v Bohinju veliko pričakujejo. Krizni štab (župani blejske, bohinjske in radovljiške občine ter direktorica Komunale) se je v razmerah, ko na Gorenjskem ne najde rešitve, obrnil na ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla in ga zaprosil, naj preuči možnost za začasno odlaganje odpadkov na odlagališču na Barju. Blejska, bohinjska in radovljiška občine so pripravljene potlej, ko bi uredile "svoje" odlagališče, sprejeti enako količino odpadkov iz Ljubljane in za te plačati tudi stroške prevoza. V ljubljanski Snagi zatrjujejo, da bi z treh gorenjskih občin le malenkostno dodatno obremenili barjansko odlagališče, ki na leto "sprejme" okoli 170.000 ton odpadkov. Pogodba, po kateri bi po nekajkrat višji ceni sprejemali gorenjske smeti, je sicer že pripravljena, vendar pa mora s tem soglašati tudi mestni svet. Inšpektorat naj poskrbi za "izvršbo"! Krizni štab je v torek v imenu prebivalcev blejske, bohinjske in radovljiške občine naslovil na republiški zdravstveni inšpektorat prošnjo in zahtevo, naj takoj začne uresničevati svojo odločbo o odvozu komunalnih odpadkov. Zdravstveni inšpektorat je namreč takšno odločbo izdal že 26. aprila, vendar je Komunala ni mogla izvajati, ker so vsi poskusi za začasno odlaganje propadli. Radovljiški župan Vladimir Čeme je v soboto Komunali sicer (ponovno) izdal odločbo za začasen odvoz odpadkov na "vojaški del" deponije na Črnivcu, a je skupina krajanov so potencialni vir ali prenašalci nekaterih nalezljivih bolezni. Problem ni samo higiensko epidemiološki, ampak tudi ekonomski, saj pretiranega števila glodalcev in mrčesa zaradi tov, miši in podgane za pojav hemoragične mrzlice, pote-puške mačke in psi, ki brskajo po smeteh, so lahko vir okužbe za mikrosporijo in steklino. Ker so nekateri začeli voziti vode, vodotoke in posredno tudi zdravje ljudi. Razmere so hujše pred blokovskimi naselji kot pred stanovanjskimi hišami. • C. Zaplotnik lastništvu ovir in storilcih, da bo potlej lahko izterjala stroške uveljavljanja lastniških in upravljavskih pravic. Ogroženost je majhna, a vsak dan večja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj ugotavlja, da je ogroženost prebivalstva bohinjske, blejske in radovljiške občine zaradi kopičenja smeti sicer majhna, vendar je vsak dan večja. Z ukrepi po oceni zavoda ne bi smeh čakati toliko časa, da bi se pojavila prva nalezljiva bolezen. Smeti namrečpredstavljajo nevarnost za zelo hitro razmnoževanje glodalcev in mrčesa, ki Subvencije kmetom vsakega pol leta Cerklje, 19. maja - Občinski odbor za kme- GORENJSKE KORENINE Angela Kemperle je živa zgodovina Najstarejša prebivalka Jezerskega, 94-Ietna Angela Kemperle, je včeraj slavila rojstni dan. Jezersko, 19. maja - Če človek živi od začetka stoletja, je priča mnogim zgodovinskim dogodkom in zanimivo je prisluhniti, ko jih podoživlja v spominu. Trdneje so se vsidrali predvsem spomini na hude trenutke in enega teh pomni iz tretjega leta svoje starosti, ko je njihovi družini pogorela hiša. Doma je bila namreč v gostilni pri Kanonirju, ki ji je ime dal njen stari oce. "Moj stari oče, rojen 1829. leta, je služil pri topničarjih. Ko je prišel iz vojske, je s prihranki kupil hišo. Ime pri Kanonirju se je je prijelo, ker je njen lastnik, stiskač in čudak, kakršna sem najbrž tudi jaz, neprestano nosil topničarsko uniformo," v svoji pripovedi seže daleč v zgodovino Angela Kemperle. Človek bi pričakoval, da je Angela v gostilni odraščala v bladgostanju, vendar usoda njeni družini ni bila naklonjena. Ni jih uničil le požar, po katerem je mnogoštevilni družini (bila je osma od desetih otrok) pstala ena sama čumnata, 'komarin", pač pa se je oče pozneje zadolžil. Zameril se je krajevnemu veljaku Fuch-su in nikakor ni mogel'priti na zeleno vejo. Zaslužek je !skal pri baronu Bornu, vendar je vmes posegla prva svetovna vojna. Očetov dolg Se je po "zaslugi" advokatov podvojil in Angela iz svojih otroških let pomni, da so pri niši velikokrat rubili. Pri štirinajstih letih je odšla služit na Koroško. Prepričana je bila. da bo pomagala v gostilni, pa so jo Potisnili k težkemu kmečkemu delu, da je naposled Erešibka. Spet je odšla služit kmetu, za težko delo na Rezmanovih njivah je bila očitno dovolj močna. "Leta 1919 sem spoznala svojega bodočega moža," se spominja Angela. Tedaj je bil še koroški borec na begu pred Italijani, pozneje pa je Ciril Kameperle služil kot orožnik. Dolgih sedem let ga je čakala, kot pravi ljudska pesem. Se preden sta se leta 1927 poročila, je rodila otroka, 1924. leta hčer in leto dni pozneje sina. Da se je preživela, je služila v gosposkih družinah, otroka pa oddala v dečji dom v Tržič. Leta 1926 je za kratek čas delala v Adamičevi tovarni Ika v Kranju in to ravno v obdob- že živela skupaj. Njen mož, komadir žandarmerije, bi moral preganjati stavkajoče, a za to ni imel srca, zato so mu s komande grozili s premestitvijo. "Vse življenje smo živeli iz rok v usta in kar enajstkrat smo se zaradi moževe službe I selili," v kratkem stavku strne usodo orožnikove družine. "1941. leto, začetek druge svetovne vojne, smo dočakali v Beogradu. Doživeli smo grozo bombardiranja. Mož je tedaj pustil orožniško službo in se zaposlil kot vratar v nekem podjetju, sin pa je osemnajs-tleten odšel v partizane. VSrbiji smo dočakali tudi osvoboditev. Po vojni je mož dobil delo v vinogradništvu in tudi sama sem imela lepo službo, \endar sem se ji pozneje odpovedala, ker me je potrebovala hčerka. " Poleg svojih dveh otrok je Angela ponudila dom tudi siroti iz Srbije. O tem ne govori rada. Kot da jo je zaznamovalo nesrečno rojstvo, je bilo njeni posvojenki tudi kasnejše življenje zelo nenaklonjeno. 1950. leta se je družina preselila v Ljubljano. Svoje pokojnine si Angela ni nikoli zaslužila. zbolela. Na očetovo željo se ju, ko so njihovi delavci Je vrnila domov. Želela se je stavkali. Spominja se tudi zaposliti v Kazini, vendar so stavke v Kranju leta 1933. Jo tam odklonili, češ da je Tedaj je Kempcrlova družina "55 let me je mož s kruhom hranil, čeprav je bilo včasih tako, da ni bilo ne kruha ne polente," pravi Angela, ki tudi sedaj živi od moževe pokojnine... Tudi hišico na Jezerskem, ki sta jo zgradila leta 1965, ima še vedno za moževo. Odkar je pred dvanajstimi leti ovdovela, v njej živi sama. hma si gospodinji (ob obisku je ponudila pecivo, ki ga je sama spekla), le občasno potrebuje pomoč na vrtu. • D.Z.Zlebir Podokničar v gosteh pri Naklancih Dve uri glasbe, igre in smeha Ob tednu upokojencev v Naklem so prvič nastopili tudi učenci vseh treh šol v občini. Naklo, 18. maja - Mladi so drugim je povedal, da je njego- poklonili upokojencem in drugim obiskovalcem nepozaben nastop, prepleten z recitacijami, pesmimi, plesom in igro. Spored so obogatili domači instrumentalisti in pevska zbora, za povrh pa je koš šal prinesel gost iz Stahovice, humorist Franc Pestomik - Podokničar. Mešani pevski zbor Dobrava iz Naklega se je predstavil polni dvorani obiskovalcev v nakels-kem domu kulture s štirimi pesmimi iz svojega repertoarja. Bogat in raznolik je bil tudi spored učencev osnovnih šol Naklo, Podbrezje in Duplje, ki so prvič nastopili skupaj na prireditvi občinskega pomena. Domači in dupljanski osnovnošolci so nastopili z recitacijami, pesmimi in plesom, manjkale pa niso niti sodobne popevke. Podbrežani so zaigrali sanje navadnega otroka o pravljičnem vesolju. Vsi so poželi hvaležen aplavz, saj otroški glasovi kljub drobnim zadregam vedno navdušijo odrasle. Za ogrevanje ozračja v dvorani je poskrbel Aljoša Koren-čan iz Naklega, ki je urezal eno domačih viž na harmoniki. To je bil kar pravi uvod za nastop glavnega gosta večera. Iz Stahovice pri Kamniku je prišel -domnevno na srečanje mladinske organizacije - humorist Franc Pestotnik - Podokničar. Ko so ga vprašali, kje ima svojo "lojtro", je brž odvrnil, da vzame na tako majhne prireditve le en klin. Vmes je zaigral delček vloge Danijela iz Cvetja v jeseni; menda je hotel spomniti, da je začel z resnimi vlogami. Potlej je razdiral svoje šale naprej, da je gromek smeh stresal dvorano. Med va prva soseda v vasi tista Manja, ki se po zagotovilih obiskovalcev čudečno premika. To je tudi edina stvar, ki se pri nas premika, je zabelil eno na račun svojega kraja Podokničar. Tudi na kakšno politično obarvano zbadljivko ni pozabil; in še mene se je privoščil, naj kar slikam, če nisem od Udbe! Vesele besede so z glasbo zamenjali Janez Legat na or-glah, Aljoša Korenčan na kitari m Janko Markič na ustni harmoniki. Spored so zaokrožile pevke iz ženskega zbora Dupl-janke. Vsem nastopajočim se je zahvalila s skromnim darilom tajnica Društva upokojencev Naklo Fanika Pagon. Za gosta iz Stahovice je pripravila dve nakelski posebnosti - "Marinš-kov pir" v steklenici (s plačano kavcijo) in neposlikano panjsko končnico z majhno "lojtro". Kot je napovedal Podokničar, bo najbrž kar čebelnjak postavil. • Stojan Saje tijstvo v Cerkljah se je "\ ki je dogovoril o zneskih, ki jih bo namenil za subvencije v kmetijstvo in za način dodeljevanja. Kot nam je povedal župan Franc Čebulj, bo šlo iz proračuna za osemenjevanje in cepljenje živine 4,5 milijina tolarjev, sredstev za gozdove in gozdne ceste je za milijon, za 1,2 milijona tolarjev pa je sredstev za osuševanje travnikov. Dodeljevala se bodo vsakega pol leta. Sicer pa župan še sporoča, da se bodo sredstva vračala na osnovi podatkov, ki jih bodo kmetje prinašali na občino Cerklje, denar pa se bo prenesel na hranilno kreditno službo Kmetijske zadruge Cerklje. Prireditve bistriških osnovnošolcev Tržič, 19. maja - Učenci in delavci osnovne šole Bistrica pri Tržiču vabijo jutri, 20. 5. 1995, na prireditve pod skupnim geslom "Kruha, iger in glasbe!". Ob 9. uri bo ravnatelj šole nagovoril zbrane, osnovnošolci pa se bodo predstavili z igrico "Pekarna Miš-maš" in nastopom pevskega zbora. Sledil bo ogled razstave o kruhu, ki je zaključni del projekta v letošnjem šolskem letu. Ker se v šoli zavedajo tudi gesla "Zdrav duh v zdravem telesu", bodo od 10. ure dalje potekala na igrišču tekmovanja v rokometu, košarki, štafetnem teku, malem tenisu in badmintonu. Športne igre bodo popestrili z nastopom plesalk. Hkrati bodo v telovadnici pripravili šolsko prvenstvo v plezanju in gimnastični nastop. Ob 11. uri in 30 minut bodo razglasili rezultate vseh tekmovanj. • S. Saje KD Naklo in Lovsko kinološko društvo Gorenjske prirejata telesno ocenjevanje psov vseh pasem. Prireditev bo v soboto, 20. 5. 1995, z začetkom ob 8. uri na prostorih gorenjskega sejma v Kranju. S seboj prinesite rodovnike, zdravstveno knjižico psa z veljavnim cepljenjem in člansko izkaznico društva, kjer ste član. Trgovina-papirnica D-7 Jaka Platiše 17 (Planina III, Kranj) Prodajamo multimedijsko opremo ZVOČNIKE • JOYSTICKE • PC IGRE DISKETE • CD ROME ter izposojamo VIDEO IGRE za 1.3 ali 7 dni KONZOLE: MEGA DRIVE SEGA • GAME GEAR SEGA • NES (8 bitna) NINDENDA SNES (16 bitna) NINTENDA #GAME BOY NINDENDA Igrice posojamo samo polnoletnim osebam ali otrokom v spremstvu staršev. Trgovina je odprta vsak dan od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS l OBČINA VODICE OBČINA VODICE OBČINA VODICE OBČINA VODICE Pripravil Andrej Žalar v Zbor krajanov KS Bukovica-Sinkov Tura Krajevna skupnost naj ostane! Na zboru, ki se ga je udeležilo 76 krajanov oziroma predstavnikov gospodinjstev v krajevni skupnosti Bukovica-Šinkov Turn, kar pomeni voljo okrog 60 odstotkov krajanov v KS, so soglasno (nihče ni bil proti in nihče se ni vzdržal) sklenili: Zbor krajanov Krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov Turn ob obravnavi bodočega pravnega statusa krajevne skupnosti zahteva, da KS Bukovica-Sinkov Turn z dosedanjim območjem z naselji Bukovica, Utik, Koseze, Sinkov Turn, Selo in Vesca tudi v bodoče obdrži status pravne osebe in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Premoženje, naprave in nepremičnine, ki so bile na dan 31. 12. 1994 premoženje oziroma lastnina krajevne skupnosti, ostanejo v lasti krajevne skupnosti. S tem premoženjem in premoženjem, ki ga KS pridobi z lastnimi sredstvi, razpolaga in upravlja Krajevna skupnost Buko-vica-Šinkov Turn. Zahtevamo, da se tak pravni status Krajevne skupnosti Bukovica - Sinkov Turn vnese v statut občine Vodice. Zbor krajanov pooblašča Maksimiljana Alfireva, predsednika sveta KS, da ustanovi posebno delovno komisijo, ki naj v primeru, da se v občinskem statutu ne bo upoštevan skleo zbora krajanov v zvezi s pravnim statusem KS, začne s pristojnimi institucijami razgovore o priključitvi KS Bukovica-Šinkov Turn k drugim občinam oziroma o možnostih za ustanovitev samostojne občine. Volja krajanov glede takšne odločitve naj se ugotovi na referendumu na območju KS Bukovica-Šinkov Turn. Župan Anton Kokalj Opravičilo in stališče Ker sem bil o zboru krajanov obveščen šele pred dvema dnevoma, se zbora žal ne morem udeležiti, ker imam s svojim razredom zaključno ekskurzijo v tujino. V zvezi s sklicanim zborom krajanov v krajevni skupnosti Bukovica-Šinkov Turn vam sporočam naslednje: Zbor krajanov, ki ga skliče svet krajevne skupnosti in Id je sklican v skladu s statutom krajevne skupnosti, za odločanje sveta občine Vodice nima obvezujoče moči in to niti v primeru, da se njegovi sklepi nanašajo na delovanje krajevne skupnosti. Občinski svet Vodice je avtonomen pri odločanju o pravnem statusu krajevnih skupnosti in bo stališče oziroma sklep zbora krajanov krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov Turn obravnaval kot pobudo oziroma ljudsko iniciativo. Predvidevam, da bo statut občine Vodice določil, da se po sprejetju statuta skličejo zbori občanov - sklicatelj teh zborov je v skladu z zakonodajo župan. Na teh zborih, na katerih se mora zagotoviti, da bodo občanom posredovane čim bolj objektivne informacije in prisotnost tako predstavnikov krajevnih skupnosti kot občine, bodo prebivalci izrazili mnenje o pravnem statusu krajevnih skupnosti. Na podlagi stališč, izraženih na zborih občanov, bo občinski svet sprejel ustrezne odloke. Pomoč občini V zadnjih treh letih je krajevna skupnost Bukovica - Sinkov Turn investirala 160.000 nemških mark za obnovo doma in ureditev okolice ter za delovanje društev v krajevni skupnosti. "Nihče v krajevni skupnosti ni proti občini Vodice. Nasprotno. Z delom in gospodarjenjem želimo občini pomagati, " poudarja Maksimiljan Alfirev, predsednik sveta KS. Želimo ostati samostojna KS v občini Vodice Maksimiljan Alfirev, predsednik sveta KS: "Neupravičeni so očitki, da rušimo občino. Nasprotno. Želimo delati in nadaljevati z uspehi v okviru občine Vodice. Vendar pa bo občina toliko bolj naša, kolikor več avtonomije bomo imeli v njej." Utik, 18. maja - Že v torek smo poročali, da so na zboru krajanov v petek, 12. maja, v krajevni skupnosti Bukovica-Šinkov Turn odločno in enoglasno udeleženci na zboru krajanov zahtevali, da tudi v novi občini želijo ostati samostojna krajevna skupnost s pravicami, premoženjem in možnostmi odločanja kot do zdaj. Pred zborom krajanov so o tem razpravljala in sklepala tudi vodstva društev oziroma organizacij. "Petdeset let samostojnega življenja v naši krajevni skupnosti je lep primer, kako so se iz zaostalosti razvile naše vasi. Ne bi našteval dela in uspehov naših krajanov in dela sveta KS. Sami presodite, krajani in krajanke. Upam pa si trditi, da je bilo delo naših ljudi in delo sveta KS zelo uspešno. Zelo dobro je bilo in je še sodelovanje KS z društvi in organizacijami. Lahko bi rekel vzorno. Krajani in krajanke. Premislite, prosim, in presodite vsak pri sebi, ali soglašate z ukinitvijo naše KS ali ne. Imamo vso zakonsko in moralno pravico, da ostanemo še naprej svoja krajevna skupnost z vsem premoženjem in svojimi sredstvi. Nove lokalne samouprave oziroma nove občine je določila država. Zato naj država uredi tako, da bodo občine lahko živele. Nekatere naše svetnike v novi občini Vodice bi samo spomnil na programe in obljube, ki so jih zapisali pred volitvami," je uvodoma, ko se je začel zbor krajanov, poudaril delovni predsednik Janez Merčan. Njegovi ugotovitvi so se potem pridružili vsi razpravljala oziroma predstavniki društev (Štefan Podgoršek za ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn, Darko Borčnik za ŠD Strahovica, Franc Hribar za Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Tum, Alojz Semenič za GD Bulovica-Utik in Štefan Kunstelj za GD Sinkov Turn). Takšen, enoglasen oziroma 100-odstoten je bil potem tudi sklep pri glasovanju, da Bukovica-Šinkov Turn še naprej in tudi v občinskem statutu ostane opredeljena kot samostojna krajevna skupnost. Na županovo opravičilo oziroma pismo pa je predsednik sveta KS Maksimiljan Alfirev udeležencem zbora pojasnil, da je zbor sklican na podlagi statuta KS in 16. člena statutarnega sklepa občine Vodice, po katerem KS do sprejema občinskega statuta deluje v sedanji obliki. Pojasnil pa je tudi, da so sklic zbora krajanov večkrat priporočali in zahtevali tudi svetniki, pre- dsednik občinskega sveta in ob osebnem razgovoru tudi župan. Zupanovo odsotnost je obžaloval Maks Žnidar, ki je obširno predstavil zgodovinski razvoj in delovanje KS, nadaljnji obstoj KS pa je še posebej utemeljil Anton Kosec. Poudaril je, da KSizpoln-juje vse zakonske pogoje iz 18. člena o lokalni samoupravi (prostorske, zgodovinske, up-ravno-gospodarske in kulturne ter interes prebivalcev). Odločno pa je zanikal, da KS Bukovica-Šinkov Turn ruši občino Vodice zaradi svojega stališča. "Hočemo le ustrezno avtonomijo, sami gospodariti z nepremičnino, ki so jo zgradili naši očetje in dedje in je zato nesporno naša last... Želimo si le iste pravice, ki jih imajo prebivalci tudi v drugih občinah in krajevnih skupnostih po Sloveniji." Maks Žnidar: Uspehi so se začeli po ustanovitvi KS Z roko v roki: krajani in občina Od 1952 do 1956 leta je bila že občina Vodice. Komunalnega razvoja takrat ni bilo, ker občina za to ni imela denarja. Tudi v občini Šentvid, ki je obstajala do 1962 leta, ni bilo dosti boljše. Po letu 1963, z ustanovitvijo KS pa so se stvari izboljšale. delavci tovarne Stol iz Du- Na zboru krajanov v petek, 12. maja, je Maks Žnidar, ki je bil 23 let občinski odbornik, več let podpredsednik občin Vodice in Šentvid in šest let delegat v Mestni skupščini Ljubljana v razpravi želel seznaniti sedanjega župana občine Vodice Antona Kokalj a z nekaterimi razvojnimi posebnostimi in dogajanji, da bi tako bolje spoznal kraj in 50-letno zgodovino in nenazadnje tudi spoznal, zakaj danes krajani ne pustijo ukiniti krajevne skupnosti in vzeti premoženja, ki so ga ustvarili z lastnimi rokami, denarjem in voljo brez politiziranja. "Razumem," pravi Maks Žnidar, "da hoče župan uvesti nekatere spremembe, nekaj novega. Toda z rušenjem identitete krajanov s svojo krajevno skupnostjo in odvzemanjem premoženja si bo naredil zelo, zelo slabo uslu- go, in sicer sebi, občini, volivcem in prebivalcem celotne krajevne skupnosti." Začetki že 1946 leta Prve aktivnosti v krajevnem ljudskem odboru Bukovica-Sinkov Turn so bile že v letu 1946. Krajani smo^. urejali makadamske ceste in jih pozimi sami plužlli. Ena prvih skupnih akcij je bila elektrifikacija stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. 1949 leta smo na veliko željo krajanov začeli graditi zadružni dom za prosvetno društvo Srečko, za šolo, trgovino in prostore družbenopolitičnih organizacij. Z delom vseh in ob podpori takrtnih organizacij te rposest-nikov je bil zadružni dom zgrajen 1950 leta. Posamezniki so imeli tudi po 500, 800 in celo 1.000 delovnih ur neplačanega dela. Ob otvoritvi dvorane Srečko 1951 leta so plice podarili in pripeljali 300 stolov, ki so jih delavci v tovarni naredili udarniško. "Gradnja zadružnega doma v Utiku je povezala krajane v celoto, v uspešno krajevno skupnost." Prvim skupnim omenjenim akcijam je potem sledila skrb za vodooskrbo. Ustanovljena je bila vodovodna skupnost in v sodelovanju s krajani Mengša se je začela gradnja vodo-vodnega zajetja pod Krvavcem. Sledila so akcije za urejanje cest. Prva je bila zgrajena cesta Vodice-Utik-Koseze-Mengeš. Krajani so sami zbrali okrog 80 odstotkov denarja za asfaltiranje cest. Veliko je bilo skupnih prizadevanj za avtobusne povezave z Ljubljano, Kranjem in Mengšem ter Jaršami in na pobudo krajanov je bilo takrat, na začetku, zgrajenih 50 telefonskih priključkov. Več kot 30 let je bilo uspešno prosvetno društvo Srečko. Gasilski društvi Bukovice in Šinkovega Turna sta od nekdaj tekmovali, kdo bo zgradil večji in lepši dom, opremil svojo enoto, vzgojil več svojega kadra. Krajevnas-kupnost in njeni krajani so se dejavno vključili tudi v izgradnjo objektov Smučarskega društva Strahovica. "Zakaj govorim o teh uspehih KS Bukovica-Šinkov Turn? Zato, ker smo vedno aktivno sodelovali in povezovali krajane v skupne aktivnosti na podlagi skupnih interesov in brez politizacije. Malo je takšnih krajev v naši državi, v katerih se lahko pohvalijo s takšno 50-letno aktivnostjo, kot se lahko prav naš kraj," je v razlagi, namenjeni seznanitvi župana (ki ga pa se je zaradi zadržanosti opravičil) povedal Maks Žnidar z Utika. Razprava v društvih v krajevni skupnosti: odločni protesti O nadaljnji usodi krajevne skupnosti Bukovica-Šinkov Turn glede na opredelitev v občinskem statutu so razpravljali pred zborom krajanov tudi v društvih v krajevni skupnosti in sicer Društvo upokojencev Bukovica- Sinkov Turn, Smučarsko društvo Strahovica , Gasilsko društvo Sinkov Turn, Gasilsko društvo Bukovica-Utik in Združenje borcev NOV Bukovica-Šinkov Turn. Po večini objavljamo neokrnjena besedila, ki so jih sprejeli v vodstvih posameznih društev v KS pred zborom krajanov, ki je bil minuli petek, 12. maja. Odločno protestiramo Zamislili smo se v predvolilne obljube kandidatov iz naše KS za svetnike občine Vodice in o pravicah občanov, ki jih prinaša Zakon o lokalni samoupravi. Obeti strankarske liste (3) : Delovali bomo v korist naših krajev in njihovih prebivalcev; poskušali bomo zagotoviti čim večjo samostojnost sedanje KS v okviru nove občine; prenašali bomo predloge in pobude krajanov svetu občine in preprečevali samovoljo posameznih strank. Obeti neodvisnih kandidatov (8): Kandidiramo zato, da bomo v naši občini kot neodvisni in neobremenjeni s strankarsko logiko in disciplino lahko zastopali pristne interese ljudi v KS Bukovica-Sinkov Turn; zato se bomo lahko zavzemali za čimvečjo avtonomijo sedanje KS Bukovica-Šinkov Turn. V okviru občine Vodice za ohranitev pristnosti KS, za ohranitev sedanjega statusa nepremičnin (Dom krajanov), ki naj ostanejo last KS in z njim naj gospodari KS Buklovica-Šinkov Turn. Zako o lokalni samoupravi, ki KS omogoča, če je to želja Krajanov, da je PRAVNA oseba v okviru statuta občine, kakršna je tudi sedaj, da obdrži svoje premoženje in dom krajanov in da samostojno razpolaga s svojimi sredstvi, ki jih zasluži in da samostojno deluje v svojem imenu in za svoj račun Sklicujoč se na pravice občanov, ki jim jih omogoča zakon o lokalni samoupravi ter zamislek o predvolilnih obljubah kandidatov za svetnike občine Vodice iz naše KS, smo odločno proti, da bi nam kdokratil naše pravice in nam odvzel našo lastnino - Dom krajanov in druge objekte, ki smo jih zgradili krajani na svoji zemlji, z lastnimi močmi in lastnim podarjenim gradbenim materialom. "Doma krajanov in drugih naših objektov ne damo!" Nihče nam nima pravice kratiti naših pravic! Nihče nam nima pravice odvzeti to, kar je samo nase. Ne želimo drugih gospodarjev! Društvo upokojencev Bukovica-Šinkov Turn Tako kot do sedaj Delovanje SD Strahovica je bilo in je vseskozi tesno povezano s KS Bukovica-Šinkov Turn. Veliko naših športnih prireditev je bilo ali je še tesno povezanih s KS. Kot pokrovitelj ali sponzor nam je KS po svojih močeh vedno nudila tudi materialno pomoč. Nova občina in njeni organi nas zaenkrat še niso prepričali, da so pripravljeni, voljni in zmožni vsaj v enaki meri skrbeti za našo in druge organizacije in društva iz terena naše KS. Še več: glede na posamezne prispevke iz glasila občine Vodice imamo občutek precejšnje ignorance do dela občine z našo KS... Zato smo odločno Za obstoj naše KS v sedanji obliki in sedanjem pravnem statusu. Svetniki in župan naj uresničujejo obljubljeno in krajevne skupnosti kot avtonomne lokalne oblike demokracije primerno vključijo v delo občine oziroma v njen statut. UO SD Strahovica Odločijo naj krajani Gasilska organizacija je nepolitična organizacija in se zato društvo ne želi vmešavati v politične razprave. Prisotni pa so v razpravi oblikovali mnenje, naj o problemu odločijo krajani. KS naj skliče zbor krajanov in po potrebi tudi referendum za dokončno odločitev. GD Sinkov Turn KS naj ostane S KS je naše društvo vedno lepo sodelovalo in želimo, da to medsebojno sodelovanje ostane še naprej, kar je v interesu članov društva, ki so hkrati tudi krajani. Z željo, da premoženje KS ne preide v upravljanje novonastale občine Vodice, Sodpiramo pobudo, in želimo, da iS ostane taka kot je. GD Bukovica-Utik Protiustavno razlaščanje KS mora ostati takšna kot je in z enakimi pristojnostmi v dobro vseh krajanov in razvoja KS. Občina ne sme odtujiti naša osnovna sredstva. Takšno razlaščanje bi bilo protiustavno in v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi. KS naj sama upravlja s sredstvi, ki jih je ustvarila-Člani ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn smo zainteresirani, da KS ostane in še naprej deluje kot pravna oseba v dobro krajanov. Pripomba: ... Kar se sedaj dogaja, je manipulacija s krajani. Združenje borcev NO V Bukovica-Šinkov Turn ^OBČINA VODICE OBČINA VODICE OBČINA VODICE Zgolj močno kmetijstvo bo premalo Občina Vodice je med gorenjskimi pa tudi med slovenskimi občinami ena tistih, kjer bodo morali ob gospodarski panogi, ki je "preskromna za preživetje", opredeliti in uresničiti še druge gospodarske možnosti. Za objavo pripravila novinar Andrej Žalar in komercialist Janez Žaler Vodice, 18. maja - Ko se je razpravljalo in opredeljevalo o bodočih občinah v državi Sloveniji, mi je znanec rekel, da je občina Vodice primer, ko bi lahko ugotovili, da je po površini oziroma velikosti idealen primer srednjevelike Povprečne slovenske občine. Kar pa zadeva vse drugo, predvsem pa gospodarstvo, pa bi morala poleg kmetijstva imeti še kaj. Zelo prav bi ji n& primer prišlo tudi tisto oziroma taksno gospodarstvo, kot je v sosednjih Gameljnah, Rečici in Tacnu. Ampak danes je občina Vodice v vseh svojih značilnostih in posebnostih takšna, kot pač je - predvsem in izrazito kmetijsko razvita. Že ob ustanovitvi oziroma ^obliklovanju in izvolitvi občinskih svetnikov in župana so poudarjali, da bodo v občini morali vsebinsko opredeliti razvojne možnosti v prihodnje in jih tudi uresničevati, da bi Vodice z vsemi naselji lahko delovale kot občina. Ob razvitem in precej močnem kmetijstvu v občini, za katerega pa vemo, da ob še tako velikem katastrskem dohodku za normalno delo ni poslovanje občine ni dovolj, se prebivalci vozijo na delo v Ljubljano, Medvode in Kranj. Tako občina Vodice gospodarsko nekako gravitira na sosednje občine. To Pa seveda še ne pomeni, da ne bi ob ustreznin pogojih in delu ter podpori v prihodnje razvila svojih lastnih gospodarskih možnosti. Že pred imenovanjem nove občine sta krajevni skupnosti vodice in Bukovica- Sinkov Jnrn ob razreševanju predvsem komunalnih zadev na Syojem območju začeli z razmišljanjem postopnega opredeljevanja, oblikovanja in Uresničevanja celostnega raz-v°ja podeželja in vasi. Prvi Občina Vodice ima okrog 3.S00 prebivalcev v kar šestnajstih krajih oziroma naseljih. Po številu naselij bi nenazadnje lahko sodili med močnejšeobčine. Pa tudi po površinski razsežnosti in razvitem kmetijstvu. Vendar pa na vseh področjih oziroma krajih občine manjka tisto, Čemur bi lahko rekli gospodarska energija za delovanje občine. To bo treba še razviti Najbrž pa so njeni zametki v lesarski predelavi, trgovini, obrtni dejavnosti, turizmu, živinoreji, pridelavi in prodaji pridelkov. Tradicijo v občini ima pečarstvo. vedajo, in sicer, da bodo morali v občini z vsemi naselji zagotoviti osnovne po-goje za kakršenkoli obrisi tovrstnega programa so že nakazovali nadgradnjo kmetijskega področja v kmetije odprtih vrat in kmečki turizem. V tesni navezanosti na takšno opredelitev je bila tako imenovana terciarna dejavnost - z obrtjo oziroma nekaterimi storitvenimi dejavnostmi. V občino bi se prav gotovo lepo vključevala tudi ekološko čista proizvodnja.Danes, ko so prvi koraki za izoblikovanje občine Vodice in njeno delovanje mimo, čeprav je organizacijskih težav za delovanje še vedno kar precej (pa ne le v-občini Vodice, marveč nasploh v novo nastalih občinah), se občinski možje sicer še niso uspeli "dokopati" do vsebinskih opredelitev bodočega gospodarskega razvoja. Vendar pa je nekaj gotovo in tega se vsi, od občanov do izvoljenih občinskih mož, za- gospodarski razvoj. To pa je ustrezna komunalna infrastruktura in v njej predvsem kanalizacija. Tega pa občina Vodice sama ne bo zmogla. Morala bo priskočiti na pomoč država. Sicer pa to ne pomeni, da so zato Vodice "slaba" občina. Ob tolikšnih potrebnih vlaganjih v komu- nalno infrastrukturo, kot bodo potrebna v občini Vodice, bi redka gospodarsko močna slovenska občina sama zmogla tolikšen in potreben investicijsko-komunal-ni zalogaj. Kar zadeva preskrbo, vzgojo in nekatere storitvene dejavnosti je občina že v tem trenutku na ravni, ko velja ocena, da ima osnovne pogoje. Kažejo se težnje po razvoju gostinstva in deloma tudi že turizma. Nedvomno pomembne so nekatere gos-podasrsko poslovne dejavnosti, ki imajo že tradicijo. Poznani so pečarstvo, predelava lesa, živinoreja, nekaj storitvene obrti, zadruga. Precej velik obrat ima Agroe-mona GE Vodice. Pomembna, tudi gospodarsko, je Ribogojnica v Povodju. Najpomembnejša na samem startu delovanja nove občine Vodice pa bo nedvomno zagotovitev osnovnih infrastrukturnih (komunalnih in drugih) pogojev za uresničevanje sprejete vsebinske opredelitve gospodarskega razvoja. Tu pa brez pomoči države ne bo slo, brez izredno resnega in zavzetega dela občinskih mož pa tudi ne. Občani pa bodo prav gotovo pripravljeni slediti uresničevanju opredelitev, saj so nenazadnje dogovore in cilje predvsem na komunalnem področju kot so ceste, voda, elektrika, telefon..., z lastnim delom in prispevki uspešno uresničevali že do zdaj. Y°bČini Vodice so naslednja naselja in kraji: Bukovica pri Vodicah, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje pri Vodicah, Povodje, Repnje, Selo pri Vodicah, SkaruČna, Sinkov *urn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko in Zapoge. Od °krog 3.500 prebivalcev jih je največ zaposlenih v 'jubljani, Medvodah in tudi v Kranju. Sicer pa je v občini več kot 330 kmečkih gospodinjstev. Nadaljnji gospodarski razvoj bi zato moral izhajati iz sedanjih značilnosti in temu ustreznih vsebinskih opredelitev. d.o.o., Utik 86 _061/823-598. EMBALAŽNI MATERIALI IN PRIPOMOČKI ZA PRODAJO ŽIVILSKIH IN NEŽIVILSKIH PROIZVODOV KIMFLV * PROIZVODNJA IN PRODAJA JADRALNIH PADAL IN OPREME * ŠOLA JADRALNEGA PADALSTVA * ŠOLA KLASIČNEGA PADALSTVA * LETENJE IN SKOKI S PADALI TANDEMI JtotHMtm 2$, 61217 VODICE, lil/f Mi 061/823-086 POL© S TRGOVINA S PREMOGOM TRANSPORT JERNEJ JERMAN ■jkpoge40 61217 VODICE SLOVENIJA .telefon: 061/82 35 85,82 40 96 telefax: 061/82 41 58 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM PLEVEVC MARKO IN VIDA RAHNE BUKOVICA 40, TEL.: 061/824-049 ODPRTO: OD 8.30 DO 12. URE IN OD 14.30 DO 19. URE SOBOTA OD 8. URE DO 14. URE, NEDELJA OD 8. URE DO 12. URE MIZARSTVO IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA NA DOLE 26 61217 VODICE TEL.: 061/823-875 FAX: 061/823-866 HPEČARSTVO IZDELAVA PEČNIC ZA KMEČKE PEČI IN KAMINE STANISLAV FUJAN POLJE 3 61217 VODICE IT 061/823 349 IMPORT l! EXPORT EMB Inženiring za embalažo in tehniko pakiranja TRGOVINA, IMPORT-EXPORT d.o.o. Lebarška pot 19, p.p. 1 61217 Vodice - Slovenija Tel.: 061/824-144, Fax: 824-143 INŽENIRING ZA EMBALAŽO IN TEHNIKO PAKIRANJA PRODAJA STROJEV IN LINIJ ZA PAKIRANJE - agro in industrijske paletne plastične škatle do 680 litrov - stroji za pakiranje izdelkov v krčljivo in raztegljivo folijo - stroji za povezovanje paketov in palet s plastičnimi trakovi - flow pack horizontalni in vertikalni pakirni stroji - stroji za zapiranje vrečk s trakovi - stroji za formiranje in lepljenje kartonskih škatel - pakiranje po skin in biister sistemu - stroji in linije za vakumsko pakiranje - ink jet tiskalniki in termotransfer etiketirke - stroji in roboti za povijanje palet - roboti za zlaganje izdelkov v kartonske škatle in na palete - ročni in električni viličarji - stroji za izdelavo plastične votle embalaže - stroji za toplotno oblikovanje plastičnih folij - transportni trakovi in skladiščna tehnika - vse vrste folij in embalaže JANEZ KALAN «061/823-609 «061/824-424 FAX: 061/824-420 EKSKLUZIVNO SAMO ZA VAS POKLIČITE NAS IN NE BO VAM ŽAL BREDA BOHINC TRGOVINA NA DROBNO ZAPOGE 14, 61217 VODICE TEL: 061/824*099 ODPRTO: 9. -12. in 14. -18. SOBOTA: 9. -12. in 14. -17. TESARSTVO, KROVSTVO m ŽAGARSTVO Kranjec Janez Bukovica 9, 61217 Vodice Tel.: 061/824-025,823-845 Fax: 061/823-845 UĐ11M podjetje za marketing, proizvodnjo in trgovino d.o.o. Bukovica n.h. 6121? Vodice pri Ljubljani telefon: 061 823-032 tim mm vtHGOVTM NA DEBELO TKANINAM^ PLETENINAMI IN MAJICAMI T-SHIRT vodias, nudimo vam oi.tvxi.te. fiijač, tofitl itndviei (Tih. (Đdfirto od 10. do 22. uxe, fionedeCjelz zajiito. GOSTILNA Kopitarjev hram NUDIMO VAM PESTRO IZBIRO JEDI IN PIJAČ Odprto od 7. do 22. ure, torek zaprto. Tel.: 061/823-087 SE PRIPOROČAMO ! KLJUČAVNIČARSTVO Marija Potočnik Koseze 18 61217 Vodice nad Ljubljano Tel.: 061/823-346 izdelovanje štedilnikov vrat in vezi za krušne peči po naročilu ! KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je v okviru Tedna mladih odprta razstava do 21. maja na ogled razstava treh mladih avtorjev Mojce Osojnih, Boruta Omerzuje in Andreja Štularja. V galeriji Mestne hiše razstavljata akademska kiparja Drago Rozman in Saba Skaberne, v kleti le- te pa je na ogled razstava na temo Mir je zmaga. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava likovnih del nastalih na likovni delavnici Gosttur *9S. V Beli dvorani gradu Kiselstein svoje grafike, pod naslovom "Iskanja", razstavljaMar//a Perdih. V Galeriji Senk slike razstavlja Vida Slivniker - Belantič, v Galeriji Pungert pa e na ogled razstava grafik Mojce Osojnik . JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava ikovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občin Jesenice in Kranjska gora, v Kosovi graščini pa slike, plastike in reliefe razstavlja Eva Gašperšič. V bistroju Želva razstavlja fotografije živali fotolovec. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja z barvnimi fotografijami nepalskih gora Robert Prime. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava risb Jaka Bonče.\ galeriji v Pasaži radovljiške graščine so na ogled črno bele fotografije z naslovom "Race" fotografa Mihe Skoka. BLED - V hotelu Astoria razstavlja slike Draga Soklič. GROMEK APLAVZ ZA MALEGA PRINCA Kranj - V okviru Tedna mladih Kranj '95 so s predstavo Mali princ, priredbo Antoina de Saint - Exuperyja, v Prešernovem gledališču nastopili učenci gledališke šole Centra kulturnih dejavnosti Kranj. Nabito polna dvorana na začetku predstave je dala slutiti velik dogodek. In res. V domiselni adaptaciji zgodbe režiserja Lojzeta Domajnka in igri s svetlobo, ko je mali princ potoval m srečeval različne osebe ( vrtnico, kralja, domišljavca, trgovcem, pijanca...) in spoznaval človeške značaje, so bili mladi igralci prepričljivi pravzaprav brez izjeme, naj bo to glavni junak ah letalec ali pa kača in lisica... Bistvo predstave pa nam le ta pove sama, da kdor hoče videti, mora gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno. I.K. Nove knjige POZDRAVI IZ BOHINJA... Ljubljana - Na sredini novinarski konferenci v Trubarjevem antikvariatu je Cankarjeva založba predstavila knjigo Joža Mah niča in Matjaža Glavana "V svetu rože mogote". Okrog sto starih razglednic nekdanjega Bohinja iz G la van ove zbirke je z zgodovinskim, gospodarskim in kulturnim orisom tega prelepega kotička Gorenjske povezal Mahnič. Odkrita simpatija in navezanost na Bohinj, ki jo gojita lastnik zbirke razglednic Matjaž Glavan, ki se v ta prelepi kraj vedno in vedno vrača in pisec besedila Joža Mahnič, tamkajšnji domačin, sta najbrž "kriva" izzida lično opremljene knjige razglednic starega Bohinja. Nekaj čez devetdeset razglednic, pretežni del jih je kot napisano prispeval Matjaž Glavan nas popelje v Bohinj in okolico iz let v začetku tega stoletja (najstarejša je iz leta 1898) pa tja do konca tridesetih. Le-te povezuje besedilo izpod peresa Joža Mahniča, ki nam Bohinj predstavlja tako iz zgodovinsko gospodarskega kot iz zgodovinsko kulturnega vidika, vse skupaj pa ie vpletel v čas, ko je bil Bohinj še "neomadeževan", od srednjeveške naselbine do turistično se razvijajočega kraja v prvi polovici tega stoletja. V knjigi bomo tako lahko brali o fevdalni gospodi, lastnikih Bohinja, nekdanji osnovni dejavnosti Bohinjcev, živinoreji, planšarstvu in sirarstvu ter razvoju iz zatonu tamkajšnjega fužinarstva. Mahnič se v tekstu dotakne tudi prometnih povezav Bohinja z ostalim svetom, gradnje železnice in železniškega predora med Bohinjsko Bistrico in Podbrdom na Primorski strani, osvetljuje pomen kraja kot vojaškega zaledja Soške fronte v prvi svetovni vojni, obsežno tako slikovno kot tekstovno pa sta predstavljena tudi turizem v nekdanjem Bohinju (prvi hoteli, turistične točke...) in začetki planinstva v teh krajih (koče, gorski razgledi...). V drugem delu knjige bomo našli kulturni oris nekdanjega Bohinja, prva kulturna društva, Joža Mahnič pa nam predstavi tudi znamenite domačine, oziroma tiste, ki so v Bohinju prebivali ali pisali o njem Janeza Mesarja, Janeza Strgarja, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Janeza Mencingerja, Janeza Evangelista Kreka, Janeza Jalna, Valentina Hodnika, Janka Ravnika. Simboličen naslov knjige "V svetu rože mogote" po besedah Joža Mahniča predstavlja dvojno razlago te skrivnostne, v bohinjskem koncu avtohtone triglavske rože, simbol pristne in neokrnjene narave in simbol nepohlepnega človeka. "Zame je Bohinj do leta 1941 prav to, je dejal Mahnič in izrazzil željo, tudi v zaključku knjige, da bi taka mogota v Bohinju spet zrasla v pravem pomenu besede. Igor K. Jure Miklavc, absolvent industrijskega oblikovanja USTVARITI HOČEM NOVE POGLEDE NA IZDELKE Po srednji strojni šoli se je Škofjeločan Jure Miklavc odločil nadaljevati študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in sicer na oddelku za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje. Sedaj je absolvent kol asistent pa pri predmetu Izdelava modelov sodeluje s prof. Igorjem Reharjem. Set nožev za sir, posoda "Mama Vera", žepni nož "Stanislav", stol "Janko", "KampI" - grabljice za nabiranje borovnic, so le nekatere izmed njegovih oblikovalskih rešitev za izdelke, ki so namenjeni bodisi vsakdanji uporabi, bodisi kot etnološko zasnovani spominek, darilu. Z njimi je sodeloval na večih mednarodnih razstavah industrijskih oblikovalcev doma in v tujini, trenutno pa sodeluje tudi na mednarodni delavnici "Designing aluminium Talum Workshop", ki ga prirejata podjetje za predelavo aluminija Talum iz Kidričevega in pa oblikovalska firma Esenca iz Ljubljane. Za kaj pravzaprav gre pri omenjeni delavnici? "V svetu je podobno sponzoriranje projektov stalna praksa, pri nas pa se kaj takega dogaja prvič. Gre za sodelovanje nekdanje tovarne aluminija v Kidričevem in pa oblikovalske firme Esenca. V okviru delavnice nas sodeluje deset študentov, povabljenih pa je tudi deset strokovnjakov oblikovalcev iz drugih držav, seveda delamo povsem ločeno, neodvisno. Medtem, ko je Talum sponzor, pa Esenca vse skupaj koordni-nira. Namen delavnice je razširiti uporabo aluminija, narediti izdelke iz aluminija, ki kažejo zanimivo uporabno rešitev, a doslej v taki namembnosti še niso bili uporabljeni. Aluminij je kot kovina prihodnosti, ki ima izredno dobre mehanične lastnosti, oblikovalsko zelo zanimiva, saj oblikovalcu nudi brezmejne možnosti oblikovanja." In kakšna je vaša oblikovalska rešitev, oblikovanja kakšnega izdelka ste se lotili? "V tem projektu je zame bistveno, da uporabim tisto dobro lastnost aluminija, ki le temu omogoča, na nek način recikliranje, da ga je pač mogoče uničiti in spet uporabiti, preoblikovati. Izdelkov, ki so za enkratno uporabo, naprimer pločevinka Coca Cole, pri nas nihče ne pobira, zato sem se odločil oblikovati smetnjak za pobiranje embalaže, ki bo tudi sam iz alumin-jia, in bo tudi sam za enkratno uporabo, saj bo šel v predelavo skupaj z aluminijastimi odpadki." Povsem nekaj drugega kot žepni nož, posoda ali stol? "To je na nek način moja razvojna pot, začeti ie treba pri preprostih izdelkih potem nadaljuješ, stopnjuješ., za diplomo delam na sklopljivem stolu za javne prostore, takoi-menovanem kongresnem sto- lu... Sicer pa vsaka stvar rabi oblikovalca in niti ne ločujem stvari, ki naj bi jih oblikoval. Enako mi je pomemben makaron kot avto. Mislim, da je tako razmišljanje edino pravo za oblikovalca. Lahko celo življenje v neki tovarni oblikuješ stole. Zakaj ne, važno je v kakšnem okolju delaš, važno je, da te razumejo, podpirajao pri tvojem delu." Pa vendar je za izdelke, ki ste Jih do sedaj oblikovali, značilno, daste jih v celoti izdelali sami, od ideje, načrtov, do fizične izdelave? "Design je zelo širok pojem. Lahko zadevo spraviš na računalnik in pač poiščeš ljudi, ki bodo to morda izdelali. Moj način dela je drugačen. Od ideje in prvih skic do prvih modelov in izdelave prototipa, vse pravzaprav naredim sam. To je zame optimalen način dela, na eni strani pošten do naročnika izdelka, na drugi pa do sebe, kot oblikovalca. Res pa je, da je to zelo drag način, saj je vsako leto potrebno kupiti kakšen nov stroj... Ko sem že enkrat toliko v stvari, potem me moti vsaka dlaka, vsaka najmanjša podrobnost, izdelek mora biti kar se da optimalen moji zamisli in težko je s tem živcirati druge ljudi. Vendar pa to, da bi bil sam oblikovalec, obrtnik, ekonomist, ni moja vizija. Mogoče je lažje, če oblikuješ nek izdelek v okviru firme in težje, če ga narediš sam, ga nekomu ponudiš in na "tankem ledu" čakaš na to, ali bo tvoja rešitev sprejeta ali bodo trije meseci tvojega dela zastonj..." Kako pa oblikovalec združuje estetskost izdelka z njegovo funkcionalnostjo? "Teh stvari se enostavno ne da ločiti. Funkcionalnost se vedno prepleta z estetiko. V redu je, če rečeš, zanemaril sem funkcijo, vendar je le to potem treba na nek način opravičiti, enako tudi obratno... Mogoče je ideologija tega, da je izdelek potemta- kem združek kompromisov, a ni res, izdelek je skupek načrtnih odločitev, saj točno veš, zakaj si to in ono naredil tako in ne drugače. No, nekaj povsem drugega je zgodovinsko zapadanje v funkcoionali-zem, likovnost..." Ali slovenski oblikovalci sledite svetovnim trendom? "Situacija je pri nas sicer zelo divja, ampak težko je reči, da gre za kakšne trende, pa s tem ne mislim na to, da so recimo za kuhinje sedaj moderne pastelne barve... Mislim namreč na trende kot so bili v petdesetih, šestdesetih letih. Danes je podobno kot v modi, spomneš se lahko marsikaj, če le to lahko prodaš. Poleg tega pa so predvsem potrebne različne kvalitete, ki jih mora imeti izdelek, biti mora zares brez napake, ekološko sprejemljiv, odvisen pa je tudi od ciljne skupine uporabnikov, kateri je namenjen. Pri mojem oblikovanju sovražim oznako trend, sprejemam jo le do te mere, vkolikor kakšni vplivi delujejo name, odvisno v kakšni družbi sem. Ustvariti hočem nove poglede na izdelke in nikoli ne štartam z motivom, da bom izdelal nekaj v določenem trendu." Vizija? "Vidim team strokovnjakov, oblikovalcev, ekonomistov, tistih, ki obvladajo market-nig..., katerih cilj bodo dobri izdelki. Vseeno mi je ali v firmi ali samostojno, pO; membno je, da se ustvari pravo delovno okolje, kajti design je kljub vsemu skupno delo, če se izoliraš, ne moreš narediti nič." • Igor K. Odločitev je vaša: Če ste učitelj glasbene vzgoje in imate sposobnosti ter lastne ambicije, sprejmite izziv in sodelujte z nami. Ponujamo vam uresničitev svojih idej ob delu v eni najboljših šol na Gorenjskem. Čaka vas zdravo okolje in kolektiv, ki ve, kaj hoče: zadovoljnega in vedoželjnega mladostnika. Odločite se in pošljite svojo prijavo na naslov: Osnovna šola F. S. FINŽGARJA LESCE Begunjska 7, 64248 Lesce. "Stol Janko je lesen jedilniški stol pri katerem sem hotel skozi semantiko njegove oblike in konstrukcije doseči prijaznost nagovora do uporabnika, stolnevsiljivo komunicira z njim. Izogibal sem se hladnim modernističnim formam in hotel doseči prikrito eleganco in likovno prepoznavnost, drugačnost od obstoječih izdelkov. Hkrati sem reševal konstrukcijo, ergono-mijo in likovno formo. Ob uporabi enostavne tehnologije je stol primeren za velikoser-ijsko proizvodnjo, lahko pa bi se izdeloval tudi maloserijsko s finejšo končno obdelavo in boljšimi materiali." OSNOVNA ŠOLA JAKOBA ALJAŽA KRANJ, Tončka Dežmana 1 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, pogoj: P ali PRU Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1995. Prijave v 8 dneh po objavi; sporočilo o izidu razpisa dobijo kandidati v 15 dneh. Za objavo pripraviti novinarka Danica Zavrl Žlebir ter komercialista Tomaž Gruden in Andrej Mali GOSPODARSTVO OBČINE PREDDVOR Preddvorska občina prisega na razvoj turizma Turizem in zasebno podjetništvo lahko postaneta nosilni panogi v preddvorski občini. Preddvor, 16. maja - V Preddvoru in okolici nikoli ni bilo velike industrije, saj so že svoje čase vedeli, da v teh lepih krajih lahko razvijajo predvsem turizem, bogati gozdovi pa so ponujali delo zlasti obratom lesne predelave. Jelovičina žaga in Živilin hotel Bor sta zatorej se vedno edini večji Podjetji v tej občini. Tudi svoj nadaljnji razvoj si v Preddvoru predstavljajo v smeri gozdarstva, turizma in zasebnega podjetništva. V občini so imelovali tudi poseben odbor, ki se bo ukvarjal s prednostnimi panogami, med katere štejejo tudi kmetijstvo. Predvdorski župan Miran Zadnikar pravi, da je škoda, ker je kmetijstvo v občini nepovezano, kajti tamkajšnji kmetje se zadružno povezujejo bodisi v Naklem bodisi V Kranju. Na tem območju je tudi veliko gorskih kmetij, ki jim je država včasih nudila dotacije. Ali jih bo tudi v prihodnje podpirala na ta način ali bo to vlogo prevzela občina, tudi še ni docela jasno. Nekatere kmetije na tem koncu Gorenjske se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, kar je zagotovo dobra naložba v prihodnost, ko se kmetijstvu ne pišejo več ravno rožnati časi. Kmečki turizem bi zagotovo doživel večji razcvet, ko bi tudi država zagotovila boljši servis, od urejanja Poti do turistične propagande, je prepričan predsednik občinskega sveta Preddvor Florjan Bulovec. O turizmu, ki naj bi v prihodnje postal "paradna" panoga njihove občine, pa pravi: "Nosilec turističnega razvoja v občini je zdaj sicer Živilin hotel Bor, vendar so turistične možnosti v naši občini še premalo izkoriščene. V prihodnje bo moral ta razvoj v večji meri sloneti na zasebnih ponudnikih, ki imajo motiv in perspektivo. Nekateri zasebni gostinci so se na tem področju že uspešno vključili. V Preddvoru v največji meri živi izletniški turizem, hotel razvija zlasti seminarski turizem, vendar se moramo zavedati, da to ni dovolj, če hočemo, da ima tudi kraj kaj od turizma. Če hočemo, da bo od turizma pritekalo več denarja, moramo obiskovalcem tudi več ponuditi." Župan Miran Zadnikar se zaveda, da morajo v občini najprej urediti infrastrukturo, če hočejo kraj "prodajati" na turističnem tržišču. Zato je med prednostnimi nalogami občine obnova kanalizacije in ureditev krajevnih središč. Živila, ki so v Preddvoru glavni nosilec turizma, imajo ob jezeru Črnava hotel Bor, v njihovi lasti pa je tudi Večina od3.600prebivalcev, kolikor jih Šteje preddvorska občina, se vozi na delo v Kranj ali Ljubljano, saj doma ni dela za vse. Mnogi pa so možnost zaslužka poiskali v obrti °li zasebnem podjetništvu. Na Preddvorskem je kakih 80 obrtnikov, sodeč po podatkih Obrtne zbornice v Kranju, za katere pa opozarjajo, da v času sprememb pri načinu evidentiranja obrtnikov in podjetnikov niso najbolj natančni. Po ocenah Preddvorčanov je v tej občini ob obrtnikih vsaj še toliko podjetnikov. Tako kot velja za vsepovsod drugje, to še ne predstavlja veliko delovnih mest |fl domačine. Veliko si obetajo predvsem od zasebnikov, ki imajo ambicije v gostinstvu in turizmu. Jezero Črnava s hotelom Bor in gradom Hrib privablja pretežno domače goste. kot izziv in program jadralnega padalstva za ciljno skupino. Začenjajo tudi s programi ekološkega turizma. Eden od korakov k temu je klinika za alternativno medicino, ki so jo odprli ta teden, osnovali pa sta jo firmi Biohiron in Daath. Turistično zanimivo, a žal tudi neizkoriščeno je tudi Jezersko, kjer se s turizmom ukvarjajo v zasebnih penzionih, na turističnih kmetijah, na Jezerskem pa tudi Živilin hotel Planinka. Slavica Kavaš iz Planinke nam je povedala, da sezona prav oživi šele maja in je hotel polno zaseden samo čez poletje. Tudi na Jezerskem tako kot v Preddvoru prevladujejo domači gostje (v Predvoru jih je polovica, na Jezerskem štiri petine), kar dokazuje, da tudi Slo- grad Hrib, ki so ga po denacionalizaciji odkupili od lastnikov. Direktorica Marjeta Bren pravi, da so imeli lani zelo dobro leto, saj so zabeležili prek 10 tisoč nočitev in so s 40-odstotno zasedenostjo na boljšem kot precej slovenskih hotelov. Na seminarski turizem odpade približno četrtina gostov, klasičnih turistov je bilo lani 31 odstotkov, 35 odstotkov je bilo športnikov (lani so tu gostili udeležence evropskega prvenstva v jadralnem padalstvu) in9 odstotkov poslovnih gostov. Letos bodo več pozornosti namenili klasičnim počitnicam, zato pripravljajo več programov aktivnih počitnic. Enega namenjajo se-niorjem, sicer pa prirejajo teniške počitnice, programe mešanih aktivnosti za vso družino, športno plezanje trizer$ki Salon Lavrinšek Maruša Dvorski trg 18. 64 205 Preddvor Tel.: 064/45-696 ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo, d.d. HOTEL BOR GRAD HRIB PREDDVOR Tel. 45-080 J6Z6RSKO HOTEL PLANINKA JEZERSKO Tel. 44-082 TRGOVINA, KAVARNA, FOTOKOPIRNICA, RAČUNOVODSKI INŽENIRING, DAVČNO SVETOVANJE PAVLA ZADNIKAR dipl. occ Belska cesta 15.64205 PREDDVOR. TEL: 064/45-645, Fax: 064/45-052 NINA KLAKOČAR TONE Sr. Bela la. Preddvor tel.: 064/45757 trgovina na Beli pri Preddvoru %takpčar -ženska, moška in otroška konfekcija DELOVNI ČAS: od 9. do 12. in 15. do 19.. sobota od8. do 12. ure Odprto: od 11. do 23.ure petek, sobota od 11 do 24, nedelja od 11. do 22. ure, ponedeljek zaprto. flK Jak DVORSKI TRG 3, 64000 PREDDVOR tnsarna TURISTIČNEGA DRUŠTVA PREDDVOR TEL.: (064)/45- 023, FAX: 45-197 JELOVICA^! OBRAT PREDDVOR Razrez hlodovine, proizvodnja stavbnega pohištva in usluge Tel. 45-090, fax 45-008 Cvetličarna LOKVANJ TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO izvoz-uvoz ;//„fy/rr/ a/TZ Meta Vrtač Preddvor 49 64205 Preddvor Tel, 064/45274 Francarija 28, 64205 PREDDVOR SLOVENIJA TEL: 064/45 148 FAX: 064/45-846 Mobitel: 0609/613 622 ODPRTO: od 8. do 23. ure BJSTAVRACUA TUPALIČE 32 TELEFON 064 45 038 FAX 064 45-611 06V^V Tupaliče 21 tel. in fax: (064) 45 420 mobitel: 0609 629 415 D.O.O. KRANJ MKK SALON GLASBIL is^T p- °- v SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA PREDDVOR, Tupaliče 59 udprto od 10. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure POSLOVALNICA PREDDVOR Tgovski center VENCELJ Delovni čas od 9. do 16. ure Tel.: 45-880 KERZflN AVTO SERVIS FRANC KERZAN Goričica 3. 64205 Preddvor tel.: 064 45043 tel., fax: 064 45359 KLEPARSTVO • LIČARSTVO • MEHANIKA • VLEKA ^jfc OBČINA TRŽIČ Trg svobode 18 64290 TRŽIČ zaposli SODELAVCA I - ZA OPRAVLJANJE NALOG KOMUNALNEGA REDARJA Pogoji: - srednja šola tehnične oziroma ustrezne smeri, - starost med 30 in 35 let. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnje-vanjupogojev pošljite v osmih dneh na naslov: OBČINA TRŽIČ (komunalni redar), Trg svobode 18, 64290 Tržič. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 064/50-072. Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. POMOČNIKA RAVNATEUA ZA OBUTVENO IN GUMARSKO USMERITEV za dobo 4 let 2. UČITELJA MATEMATIKE za določen čas s skrajšanim delovnim časom 3. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (2) za določen čas s polnim delovnim časom (1) za določen čas s skrajšanim delovnim časom (1) 4. UČITEUEV PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJI (12) za nedoločen čas s polnim delovnim časom (10) za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu (2) Nastop dela za vsa delovna mesta je 1. 9. 1995. Pogoji: - tč. 1) visoka strokovna izobrazba, pedagoško-andragoška izobrazba in strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju - tč. 2., 3) visoka izobrazba ustrezne smeri - tč. 4) višja šola tekstilno-konfekcijske oz. tekstilne smeri s predhodno srednjo šolo konfekcijske smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole 15 dni po objavi. KMEČKI STROJI kovinOtehna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 TEHNIČNA IN KMETIJSKA TRGOVINA CENAH ►orodja in pripomočki GARDENA ► izdelki Iz plastike CURVER ►predpražniki vseh vrst ►posodo, porcelan, steklo ŠE VEDNO POPUSTI: ► 25% SVETILA ► 10% VRTNE KOSILNICE, MOTORNE ŽAGE, KOLESA ► ZA VSE OSTALO TEHNIČNO BLAGO DO 8% ► MOŽNOST PLAČILA Z ODLOGOM DO 5 ČEKOV ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo, d.d., NAKLO, Cesta na Okroglo 3 razpisgje JAVNO DRAŽBO za prodajo 2/5 deleža nepremičnine vi. št. 1401 k.o. Kranj - zemljiškoknjižno telo II., zgradba na pare. št. 221, brez zemljišča in zemljiškoknjižno telo I., pare. št. 221 stavbišče 201 m2, brez zgradbe; v naravi trosobno stanovanje v mansardi poslovno stanovanjskega objekta Prešernova 12, Kranj v izmeri koristne površine 71,40 m2, s pripadajočim stavbnim zemljiščem. Stanovanje je zasedeno z najemnikom, ki ima v skladu z določbo 18. člena Stanovanjskega zakona predkupno pravico, katero lahko uveljavlja na način in pod pogoji, določenimi v določbah 19. in 21. člena Stanovanjskega zakona. Javna dražba bo v PETEK, dne 9. 6. 1995, z začetkom ob 12. uri na sedežu družbe v Naklem, Cesta na Okroglo 3, sejna soba. Dražbeni pogoji: Izklicna cena je 38.950 DEM. Na dražbi uspe tisti ponudnik, ki ponudi najvišjo ceno, pod pogojem, da najemnik ne uveljavlja predkupne pravice v zakonitem roku 60 dni od prejema ponudbe in na zakonit način. Uspeli ponudnik kupnino plača v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan plačila. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, ki pred začetkom javne dražbe predložijo dokazilo o plačani varščini v višini 10 odstotkov od izklicne cene na žiro račun Živila Kranj št. 51500-601-15762 s pripisom "plačilo varščine". Uspeli ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 3 mesecih po opravljeni javni dražbi, sicer varščina zapade v korist prodajalca. Kupnina zapade v plačilo v 3 dneh od sklenitve prodajne pogodbe. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo varščina brez obresti vrnjena v 3 dneh po končani dražbi. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije interesenti lahko dobijo v pravni službi prodajalca na sedežu družbe ŽIVILA KRANJ, d.d., v Naklem, Cesta na Okroglo 3, ali po telefonu št. (064)47-122, int. 244 ali 290. Naj postaneta tudi Vaša partnerja pri gradnji! TC DOM Naklo, tel.: 488 303 Gradbinka Kranj, tel.: 331 835 Od 22. do 27.maja 10% CENEJE hidroizolacijskj materiali in stiropor, Izolirka Ljubljana Posebna ponudba v tem tednu: 26-990,00 aluminijasta podstrešna lestev, ELLES Borovnica, PL-III, dim. 120 X 70 cm fina apnena malta, igm Zagorje, v vrečah po 33,3 kg groba apnena malta, IGM Zagorje, v vrečah po 33,3 kg 379,50 220,00 c Z Merkurjevo kartico zaupanja gradite še ceneje! KUPLJENO BLAGO VAM DO 15 KM BREZPLAČNO DOSTAVIMO! Graditelji, potrebujete nasvet strokovnjaka IGM Zagorje! Našli ga boste: GRADBINKA v četrtek, 25. maja, od 16. do 18. ure, TC DOM Naklo v petek, 26. maja!, od 16. do 18. ure. ^MERKUR Na podlagi 30. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje zaposlovanja v drobnem gospodarstvu v občini škofja Loka (Ur. list RS Štev. 5/92, 20/92,34/92, 52/92) ter sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju med Novo Ljubljansko banko d.d. Ljubljana in občinami Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri (v nadaljevanju občine) objavljajo župani občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, Žiri RAZPIS KREDITOV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA 1 Razpisana vsota je 45.000.000 SIT. 2. Za kredit lahko zaprosijo pravne in fizične osebe s sedežem gospodarske družbe in krajem investicije na območju občin in sicer - samostojni podjetniki posamezniki, - pravne osebe po določilih Zakona o razvoju malega gospodarstva (Ur. list RS štev 18/91), - pravne in fizične osebe, ki so pri pristojnem sodišču vložile vlogo za vpis družbe v sodni register oz. pri RUJP vlogo za priglasitev za samostojnega podjetnika posameznika z vsemi predpisanimi dokumenti. - občani, ki živijo na gorsko višinskem območju občin in bodo svojo dejavnost opravljali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. 3. Krediti se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup opreme. 4. Krediti se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: - bodo odprli nova delovna mesta, - imajo razvojno perspektivne dejavnosti, - imajo dejavnost na demografsko ogroženih območjih - imajo dejavnost izvozno usmerjeno, dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva. 5. Krediti se dodeljujejo za dobo vračanja do 3. let, z realno obrestno mero 8 % in valutno klavzulo v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. Višina kredita znaša praviloma 20 % vrednosti investicije Nadomestilo za obdelavo zahtevka se zaračunava banka od zneska kredita (1 % oz. najmanj 20 000 SIT). 6. Prošnja za kredit mora vsebovati: - vlogo, ki vsebuje: osnovno predstavitev prosilca in njegove dejavnosti, opis in predračunsko vrednost investicije, finančna konstrukcija celotne investicije, število zaposlenih pred investicijo in po zaključku investicije; - potrdilo RUJP o vpisu samostojnega podjetnika v vpisnik, oz. sklep sodišča o vpisu gospodarske družbe v sodni register ali potrdilo, da je oseba dala vlogo na RUJP za priglasitev za samostojnega podjetnika oz. pripristojnem sodišču vlogo za vpis družbe v sodni register z vsemi predpisanimi dokumenti; - poslovni načrt, ki mora vsebovati načrt prodaje, nabave in načrt uspeha in načrt gotovinskih tokov; - davčno napoved iz dejavnosti za samostojne podjetnike posameznike oz. bilanco uspeha, stanja in BON 2 obrazec za gospodarske družbe; - dokazila glede na vrsto investicije: - pri nakupu poslovnih prostorov, kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču - pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oziroma upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila - pri nakupu opreme predračun ali račun in kupoprodajno pogodbo; - izjavo prosilca, da bo odpri določeno število delovnih mest za nedoločen čas; - potrdilo o plačanih vseh zapadlih davkih in prispevkih. 7. Prošnje za dodelitev kreditov z dokumentacijo se vlože pri Upravni enoti Škofja Loka, Mestni trg 15 v roku 30 dni od dneva objave razpisa 8. O dodelitvi kreditov odločajo župani občin in predstavnik banke s sklepom v 30 ih dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. 9 Dodatne informacije dobijo interesenti na Upravni enoti škofja Loka, Mestni trg 15, telefon 621-969, ga Porenta ŽUPANI OBČIN: ŠKOFJA LOKA, Igor Draksier, I. r. ŽELEZNIKI, Alojzij Čufar, I. r. ŽIRI, Bojan Starman, I. r. GORENJA VAS - POUANE, Jožef Bogataj, I. r. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 1L STRAN • GORENJSKI GLAS Odlični poslovni rezultati Gorenjske banke in prve dividende delničarjem Trdno na petem mestu v državi V lanskem poslovnem letu so se v Gorenjski banki sredstva prebivalstva povečala za dobro polovico oz. z realno rastjo 55 odstotkov - V banki se je število zaposlenih v letih 1989-1994 zmanjšalo s 721 na 504 ob hkratni visoki realni rasti vseh vrst poslovanja. Kranj, 19. maja - Najpomembnejši poslovni dogodek tega tedna na Gorenjskem je bil torkov zbor delničarjev Gorenjske banke. Osnovni delniški kapital GBK znaša 675 milijonov tolarjev in je razdeljen na 675 931 delnic, ki so v lasti 267 delničarjev. Od decembra lani večinski delničar Gorenjske banke ni več Ljubljanska banka, d.d., saj je GBK celoten paket delnic GBK odkupila in jih bo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah v jetu dni po nakupu (do konca letošnjega novembra) odprodala svojim delničarjem ali umaknila. Ko so maja 1994 delničarji GBK na zboru pregledovali poslovne rezultate 1993. leta, je bila namreč ravno možnost konflikta z Ljubljansko banko na poti osamosvajanja Gorenjske banke posebej izpostavljena in tedaj so delničarji upravi banke naložili ustrezno ureditev poslovnih odnosov z nekdanjo banko -materjo, kar je upravnemu odboru GBK tudi v celoti uspelo. Že od 24. maja 1994 Gorenjska banka posluje brez prejšnjega "LB" v firmi delniške družbe, LB pa že skoraj pol leta tudi ni več delničar v GBK. Zavrnjeni predlogi SKB banke, d.d. Z zbora delničarjev GBK, d.d. velja poudariti zelo dobro udeležbo delničarjev, saj je bilo prisotnih več kot 80 odstotkov glasov, od 279 308, ki imajo pravico do opravljanja banke. Delničarji so skoraj soglasno potrdili vse sklepe, ki sta jih predlagala upravni in nadzorni odbor GBK: poročila o {>oslovanju Gorenjske banke, d.d. za eto 1994 z revizijskima poročiloma, ki sta jih pripravili revizijski firmi Coop-ers&Lybrand Ljubljana ter Coop-ers&Lybrand London; poslovno Eoročilo s predlogom razdelitve do-ička; ugotovitveni sklep o neto dolžnikih GBK; temelje poslovne politike banke v letu 1995 in spremembe Statuta Gorenjske banke. Že pred zborom delničarjev je nasprotne predloge od uprave GBK posredovala SKB banka, d.d. Ljubljana, ki je tudi med 267 delničarji Gorenjske banke -vendar so vsi ostali delničarji te predloge zavrnili in SKB banka je zato napovedala izpodbijanje nekaterih sklepov zbora delničarjev. Poslovni interes SKB banke za prodor v gorenjski tržni prostor, ki se je pokazal skozi predloge na zboru delničarjev, tiči v podatkih o lanskih rezultatih Gorenjske kot najuspešnejše slovenske regije (kar je posredno tudi povezano z uspehom Gorenjske banke, ki je sicer na petem mestu v državi po tržnem deležu). Lani je Gorenjska od vseh slovenskih regij najbolj zmanjšala brezposelnost (kar za 19,4 odstotka) in ima po razmerju med izvozom in uvozom še vedno izvozni suficit. Lanski gorenjski izvoz se je povečal za 19 odstotkov, uvoz za 24 - pokritost gorenjskega uvoza z izvozom je bila 134.Gorenjke in Gorenjci smo znani po varčnosti, kar se odraža tudi v bilančni vsoti Gorenjske banke: lani se je realno povečala za 11 odstotkov (nominalno za 26 odstotkov) in to predvsem zaradi rasti sredstev prebivalstva, saj se je njihov obseg realno povečal za 55 odstotkov in v virih sredstev GBK že dosegajo 42-odstotni strukturni delež (v letu 1993: 37-odstotni). Obenem se je v lanskem letu zaradi ugodnih obrestnih mer za posojila realno povečal tudi obseg depozitnih naložb in posojil Gorenjske banke (pravnim osebam in prebivalstvu). Indeks povečanja posojil prebivalstvu je kar 192, vendar pa od vseh naložb to pomeni le 11 odstotkov. • M. Va. Gorenjska banka, dd Kranj ima 120 milijonov DEM jamstvenega kapitala, kar je štirikrat toliko, kot Banka Slovenije zahteva od poslovnih bank za pridobitev "velikega" oz. neomejenega pooblastila za opravljanje vseh vrst bančnih poslov doma in v tujini. Po letu dni poslovne samostojnosti Ima GBK 26 kontokorentnih računov v tujih poslovnih bankah, preko 2000 korespondenčnih odnosov z bankami po vsem svetu, direktno je vključena v SW.LET., podvodjila je število bankomatov po Gorenjskem (sedaj jih je 15) in število imetnikov kartice Activa (številka ie presega 15.000). Ko bo z letošnjim 30. septembrom Banka Slovenija uveljavila predpis o najnižem jamstvenem kapitalu poslovne banke za ohranitev neomejenega "velikega" pooblastila za poslovanja v znesku 60 milijonov DEM, to na poslovanje Gorenjske banke ne bo vplivalo, saj njen jamstveni kapital dvakratno presega zakonski limit. Usnjarji in tekstilci pisali predsedniku vlade Problemi se nadaljujejo Ljubljana - Združenja tekstilne in združenje usnjarsko Predelovalne industrije ter republiški panožni sindikat so P^ed kratkim predsedniku slovenske vlade dr. Janezu "TOovšku naslovih* pismo, v katerem ugotavljajo, da so P'oblemi, za katere je predsednik obljubljal rešitev, še vedno Nerešeni. Usnjarji in tekstilci ugotavljajo, da gospodarjenje otežujejo razkorak med tečajem tolarja in stopnjo inflacije, ki se nadaljuje tudi letos, previsoki davki in prispevki , previsoke redne in zamudne obresti in izguba premoženja (zalog) v republikah nekdanje Jugoslavije, za katero so podjetja rjajemala draga posojila. Predsedniku predlagajo, da naj država spodbuja neto izvoz z denarjem, ki ga zbere z poznimi taksami, in da naj omili posledice padca ameriškega dolarja in devalvacije nekaterih valut (italijanske lire). °Pnje davkov in prispevkov naj zniža na evropsko raven, za Plodno obdobje pa naj (neto) izvoznikom podaljša rok P'acila dajatev s sedanjih šest na 120 dni. Za posojila, s aterimi podjetja financirajo odvzeto premoženje, naj vlada Proračuna zagotovi dolgoročna posojila po nizki obrestni men in z moratorijem. • C.Z. združenje podjetnikov Slovenije Podjetniki niso zadovoljni z bankami Kranj - Upravni odbor Združenja podjetnikov Slovenije se je nnri' °-vSre^° na seJmu ma'ega gospodarstva, kooperacij in Podjetništva v Kranju sestal na razširjeni seji. Osrednja točka . 'fvne8a reda je bil dogovor z bankami o prihodnjem 8oJelovanju. 1 ^Prav so na seji sodelovali predstavniki sedmih slovenskih Dr h pogovora ni prišlo, ker nihče med njimi (z izjemo P j stavnika banke Triglav) ni imel pooblastil za dogovore o da y.ni politiki bank. V združenju podjetnikov poudarjajo, *^^Jetniki (v Sloveniji jih je okoli 30 tisoč) z bankami niso dru°h0lJn" Se več: glede na to, da ustvarijo četrtino bruto slo Sa proizvoda in da so lani ustvarili skoraj polovico D Yen.ske akumulacije, so prepričani, da imajo v bankah se J/en P°,ožaj in premalo vpliva na njihive odločitve. Da bi 2 , s°oelovanje med podjetniki in bankami izboljšalo, iivei* enotne obrazce, krajše roke za bonitete, sprejeml-ninotiiot)rcstne mere, večjo prožnost pri dodeljevanju fn h- kreditov in drugačno urejanje dnevnih zadev vpoajetmk naj bi se vedno obračal na istega referenta). • C.Z. POSLOVNI PROSTORI IN STANOVANJA BISTRICA PRI TRŽIČU UGODNI KREDITU UGODNI KREDITI! GRADBINEC KRANJ TEL: 064 216-561 Predstavljena modra knjiga o plačah Država je sistem plač zavozila Bled, 18. maja - Društvo za vrednotenje dela je predstavilo strokovno obdelavo sistema plač v naši državi, po katerem bi se morali o tem občutljivem področju se marsikaj naučiti. Medtem ko se v slovenskem parlamentu že nekaj dni prepirajo o tem, kolikšna naj bo najnižja plača v naši državi, poteka v organizaciji Društva za vrednotenje dela na Bledu posvetovanje o plačah kot motivaciji in strošku. Kot so člani društva pred skoraj natanko letom dni obljubili, so za tokratni posvet pripravili modro knjigo Plače v Sloveniji, v kateri strokovno razčlenjujejo plačni sistem, ki ga zahtevajo spremenjene družbenoekonomske razmere. V nekaj letih, odkar smo se poslovili od socialističnega samoupravnega sistema, je prišlo pri oblikovanju plač, ki so zamenjale nekdanje osebne dohodke, do precejšnjih sprememb. V podjetjih so v večini propadle cele službe za izračun in obračun osebnih dohodkov, določanje plač je prešlo v pristojnost poslovodečih, žal pa je to vodilo tudi v stanje, ko je to ekonomsko zelo pomembno področje, ki je hkrati tudi nadvse občutljivo, ostalo praktično brez pravih strokovnih osnov. To ne velja zgolj za posamezna podjetja, pač pa tudi za panoge in celotni plačni sistem v državi, saj tudi zakonsko urejanje, tudi če odmislimo politične licitacije, ki smo jim priča v parlamentu, boleha za istimi nedorečenostmi. Dvanajst avtorjev iz Društva za vrednotenje dela iz Kranja je zato v skoraj 500 strani obsežni knjigi poskušalo iz različnih strokovnih pogledov osvetliti osnovna vprašanja oblikovanja plač in s tem prispevati k temu, da se plačni sistem v Sloveniji prične sistematično oblikovati in dograjevati. V knjigi se lotevajo tudi danes "zloglasnega" vprašanja plač managerjev, državi pa predlagajo, da si vzame čas, da plače v javnem sektorju ponovno sistematično uredi. Za nekatere predlagane korenite spremembe, ki jih predlaga stroka, je še največ posluha v podjetjih, že manj pri sindikatih, država pa ostaja zaenkrat gluha Avtorji modre knjige, ki jo je uredil dr. Stane Uhan, ugotavljajo, da je pri plačan ostala še vrsta nazorov iz preteklosti, zlasti mnenje o odvisnosti plač od dohodka, in da v večini še ni prodrlo spoznanje, da je osnovna plača zakonska obveznost, v sistemu napredovanj in gibljivih delov plače pa možnost, da se vrednotijo rezultati. Prav pri plačah smo še daleč od vplivov trga delovne sile, posledica slabo utemeljenega plačnega sistema pa so politične reakcije ob nesporazumih. Medvedjo uslugo si je prav na področju plač napravila sama država, ki je imela možnost, da sistem ob preurejanju javnega sektorja nanovo izgradi, primerjave pa pokažejo, da so plačni sistemi v negospodarstvu neprimerljivi. Zato tudi ni, po mnenju avtorjev, upravičena zahteva po izenačitvi izhodiščne plače gospodarstva in negospodarstva, saj bi nesorazmerni količniki, ki veljajo v negospodarstvu, te plače dvignili neupravičeno visoko. V Društvu za vrednotenje dela so prepričani, da imamo v Sloveniji dovolj uglednih strokovnjakov, ki bi lahko pripomogli k ureditvi plačnega sistema v državi, ki so temeljito proučili izkušnje razvitih ekonomij na zahodu. Te ni mogoče preprosto kopirati, pač pa razumno presaditi. Če bomo znahpostopno razrešiti osnovni problem prenizkih cenovnih razredov naših izdelkov in ne bomo več tudi s plačami ustvarjali na ravni celotnega gospodarstva čiste izgube, bo mogoče v plačni sistem vgraditi tudi smiselne mehanizme motivacije za boljše delo in gospodarjenje. • S. Zargi M JELOVICA tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 let 0KNAJEL0B0R, TERMOTON, in JELOTERM POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, FIPO. PLANK PRENOVA OKEN V ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, 064/61-30, fax:632-761 KRANJ, Partizanska 26, tel. fax: 064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA KAMNIK, 061/813-326 POSLI IN FINANCE GORENJSKI GLAS • 12. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK Pefek, 19. maja 1995 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Ford galaxy in VW sharan iz Portugalske Ob koncu prejšnjega meseca sta Ford Motor Companv in Volkswagen AG odprla novo tovarno skupnega podjetja Auto-Europa, v katerem imata koncema vsak polovični delež. Skupno podjetje so ustanovili leta 1991 s ciljem razvoja in proizvodnje skupnega večnamenskega vozila. V novi tovarnio bodo torej proizvajali nova avtomobila Ford galaxy in Volkswagen sharan, pri čimer bo Ford pristojen za proizvodnjo, Volkswagen pa za področje razvoja in oblikovanja. Letno naj bi v tovarni v Palmeli naredili 180.000 avtomobilov letno, do konca letošnjega leta pa naj bi v njej našlo zaposlitev 3.000 ljudi. Poleg tega bo okrog 1.500 delavcev zaposlenih pri dobaviteljih sestavnih delov, ki jih je na Portugalskem skupaj 52, dobavljali pa bodo 46 odstotkov delov. Skupna vrednost nove naložbe vključno s stroški razvoja znaša okoli 400 milijard escudov. Kot darilo portugalskim gostiteljem so ob otvoritveni slovesnosti vodilni predstavniki Auto Europe predali po en Ford galaxy in en VW sharan prostovoljni gasilski enoti iz Palmele in portugalski gasilski zvezi, tovarna pa je lokalni bolnišnici v Setubalu nakazala tudi prostovoljni prispevek v višini 50.000 mark • M.G. Novosti pri čeladah Nolan Priznana italijanska tovarna čelad Nolan je tudi v letošnjem letu predstavila kar nekaj novosti. Tako imajo od letos vse čelade posebej obdelano notranjo oblogo, ki preprečuje neprijetne vonje po večkratnem znojenju, hkrati pa tudi bakterijski in glivični proces. Pri nekaterih modelih je mogoče tudi snemanje vizirja in s tem spreminjanje namembnosti čelade iz enduro v klasično integralno, med oblikovalskimi novostmi pa je letos spet modna rumena barva, ki spada kar med 200 različnih modelov. Pri nas čelade Nolan zastopa podjetje Compaco, ki je zaradi kvalitete in dostopnih cen (v sosednjih državah so Nolanove čelade tudi do 30 odstotkov dražje) uspelo doseči kar polovični tržni delež. • M.G. MONTANA UNO 1.0I.E.FIRE3V UNO 1.01.E. START 3V UNO 1.01.E. START 5V UNO 1.7 D ECO TEMPRA SW 2.0 4X4, MAX. 0PR. LANCIA Y 10 1.1 JE JUNIOR ALFA ROMEO 3.0 V6 Q 200 kM, KLIMA. USNJE, ABS, AKT. PODVOZJE, MAX OPREMA OPEL ASTRA 1.7 D GLS5V PLAČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB D.D. MOŽNOST PRODAJE NA KREDIT MONTANA d.o.o., Celovška 135 061-159-30-30,0609-615-648,0609-630*101 LETNIK DEM 1994 um 1994 12.990 1994 13.490 1992 11.490 1992 24.990 1994 13.390 1992 39.990 1992 17.990 ELAN VAM POPESTRI DAN Elanov dan odprtih vrat v soboto, 20.5., v Begunjah! Od 10. do 12. ure si boste lahko ogledali proizvodnjo, od 9. do 14. ure bo pred trgovino zabavno športni program. Zabavali vas bodo Tof z Boutique Moped Showom in Gorenjski muzikanti, ogledali si boste modni show s skupino Diesel, skočili bodo padalci, obiskali vas bodo Elanovi športniki in še kaj. Seveda pa ne pozabite na posebej ugodne nakupe "za 50 let Elana - do 50 % popusta" in žrebanje nagrad! ELkN El Slovenski medijski sejem zaprl vrata Zlata ura za najboljšega V četrtek je Marketing klub, letos znan tudi kot prvi slovenski medijski sejem, zaprl svoja vrata. Na njem so se letos predstavili vsi, ki v slovenskih medijih kaj veljajo. V sredo zvečer je strokovni časopis Marketing magazin na svečanem sprejemu Media gala podelil nagrado Zlati MM avtorjem najboljšega koledarja in zlato uro MM najboljšemu kreativnemu direktorju oglaševalne agencije. Med dvainšestdesetimi koledarji, kolikor jih je strokovna žirija uvrstila v ožji krog ocenjevanja, je bil za najboljšega izbran koledar Generacija 82. Najboljša lanska oglaševalska akcija je bila po mnenju strokovne žirije akcija Studia marketing za avtomobile Volvo, kreativni direktor Janez Rakušček pa je zanjo prejel zlato uro MM. Sicer pa je bilo dogajanje na klubu marketing tudi letos pestro, poleg sejemskih predstavitev na stojnicah je potekal tudi tradicionalni Marketinški maraton, na katerem se je predstavil tudi naš časopis s skupno prilogo slovenskih lokalnih časopisov Slovenske počitnice 95. • U.Š. Tradicionalna konferenca Ljubljanske borze Portorož - V portoroškem Avditoriju bo od nedelje do torka potekala enajsta tradicionalna konferenca Ljubljanske borze. Konferenca je redna oblika izobraževanja za pooblaščene borzne posrednike in za vse, ki bi to šele radi postali. Priporočajo jo tudi vsem, ki delajo na področju vrednostnih papirjev, privatizacije in denarnega investiranja. Konferenca bo gostila veliko uglednih domačih in tujih strokovnjakov, začel pa jo bo dr. Jože Mencinger, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, s predavanjem o makroekonomski situaciji v Sloveniji in njenih perspektivah. • CZ. Novost v izrezovanju etiket Kranj - Na letošnjem sejmu malega gospodarstva, kooperacij in podjetništva v Kranju (sejem so zaprli prejšnji četrtek) se je z novostjo na področju izsekovanja etiket predstavil tudi Atelje Rozmae iz Smokuča pri Žirovnici. Sodobni računalniško vodeni rezalni stroj za izrezovanje samolepilnih napisov za izložbe in table so toliko razvili, da je možen dvoplastni izsek tudi v navpični smeri. Novost omogoča hitro izdelavo nalepk, nizko ceno, visoko kakovost ter izrez kakršnekoli oblike. Kot poudarja samostojni podjetnik Janez Rozman, bo novost izrinila dosedanji tehnološki postopek. • C.Z. Tuje revije o naših bankah Ljubljana - Angleška revija Central European je v aprilski številki objavila raziskavo, ki kaže, da ima mednarodna javnost SKB banko za najboljšo med domačimi bankami v Sloveniji. Sledita ji Nova Ljubljanska banka in Kreditna banka Maribor. V SKB banki so z razvrstitvijo zelo zadovoljni, saj bodo šele letošnjo jesen minila štiri leta, odkar so se začeli uveljavljati na mednarodnem trgu. Takšen ugled prinaša banki tudi določene Erednosti v mednarodnem poslovanju, predvsem pri velikosti reditnih in forex linij, t. j. okvirnih linij za medvalutno trgovanje na svetovnem deviznem trgu. Ugledna finančna revija The Baker iz Londona pa je v aprilski številki objavila razvrstitev bank iz osrednje Evrope glede na njihovo boniteto oz. oceno poslovnega tveganja. Med slovenskimi bankami je na prvem mestu Nova Ljubljanska banka, sledijo pa ji SKB banka, A banka in UKB banka. Banke je ocenjevala konzultantska firma BREE Consulting Services, ki že od 1990. leta dalje redno analizira poslovanje bank v Srednji in Vzhodni Evropi. • C.Z. ŠOLA Ane Nuše KNEŽEVIĆ za kulturo medosebnega sporazumevanja v Hotelu Ribno v Ribnem pri Bledu razpisuje začetni program KULTURA MEDOSEBNIH ODNOSOV V TRGOVSKEM PODJETJU ZA POSLOVODJE V TRGOVSKIH HIŠAH, TRGOVINAH IN BUTIKIH Teme so naslednje: • vloga vodje poslovodje kot oblikovalca kulture medosebnih odnosov • pravila in zahteve poslovnega obnašanja • odnosi s kupci, poslovnimi partnerji in sodelavci Program bo potekal dva dneva, jeseni pa mu bo sledil nadaljevalni seminar. Termina: 1. 19. do 20. junij 1995 (prijave do 13. 6.) 2. 27. do 28. junij 1995 (prijave do 20. 6.) število udeležencev v posamezni skupini je omejeno. Kotizacija znaša 32.000 SIT. Za podrobnejše informacije kličite gospo Cehovin po telefonu (061)16-87-418. mobitel BEŽKOVA VILA ■ am. PLEČNIK, 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 posamezni aparati do 37,1% CENEJE Pokličite: 064/222-616 MEŠETAR Cene sadja in vrtnin Na avtomatskem telefonskem odzivniku 98-23 se poleg kmetijskih nasvetov, ki jih pripravljajo v Kmetijskem zavodu Ljubljana, neprekinjeno "vrtijo" tudi cene sadja in vrtnin, ki veljajo pri prodaji na debelo. * blitva 80 - 120 * cvetača 130-160 * peteršilj 160 - 200 * česen 250 - 340 * korenje 90 - 120 * lanski krompir 90 * letošnji krompir 160 - 170 * por 140 - 170 * mehka solata 150 - 170 * špinača 140 * kumare 120 - 170 * mlada čebula 120 - 150 * hren 280 - 350 * solata, ledenka 110 - 160 * paradižnik 160 - 220 * rdeča pesa 85 * jagode 250 - 550 * breskve 350 * češnje 500 * jabolka 90 - 120 Spremembe pri obdavčitvi kmetijske mehanizacije V Sloveniji že od 1992. leta dalje velja odredba o proizvodih, ki spadajo med kmetijsko mehanizacijo, naprave in drugo opremo, kmetijska orodja za primarno obdelavo ter nadomestne dele za opremo. Odredbo, ki natančno našteva izdelke, za katere kupci plačujejo le 5-odstotni prometni davek, so potlej še trikrat dopolnili. Prvič so pojasnili, da se za nadomestne dele štejejo vsi deli, ki so navedeni v katalogu proizvajalca, razen gum s cestnim profilom, akumulatorjev in klinastijh jermenov, ki niso izdelani po načrtu proizvajalca. Z drugo dopolnitvijo so med stroje, za katere se obračunava 5-odstotni prometni davek, uvrstili tudi vrtne kompostnike in stroje za hlajenje in polnjenje vina, z uredbo, ki je začela veljati 15. aprila letos, pa še stiskalnice za vino, stroje za ovijanje okroglih bal v folije, posnemalnike za mleko in pinje, stroje in naprave za hlajenje vina ter opremo za polavtomatsko in avtomatsko polnjenje vina. CELOVEC od 20. maja do 1. julija 1995 Sejemska hala 3 Najprej sprehod po mestu, nakupovanje in uživanje, potem pa na musical CATS. KLAGENFURT /><>/// 1 f f hff/n'/ViCi' VREME Za konec tedna nam vremenoslovci napovedujejo oblačno vreme. Hladno bo. V nedeljo so možne rahle padavine. LUNINE SPREMEMBE V nedeljo bo ob 13.36 nastopil zadnji krajec. Po Herschiovem vremenskem ključu bo veliko padavin. A veste un vic od blondink..* 1VTRIKARAOKE Z DEJO MUŠIČ Slovenci smo narod, ki rad prepeva, čeprav potrebujemo nekaj Korajte. Nekateri potrebujejo kozarček alkoholnega, da si sprostijo spone, vse več pa je takih, ki si telijo zapeti s pomočjo karaok. Karaoke so nastale leta 1974 na Japonskem. Izmislili so si jih tovarnarji, da bi popestrili delavcem prosto uro med delovnikom. ,tn nas so sicer redki, ki med malico prepevajo, zelo pa se je Prijela" oddaja Karaoke, ki jo vodi Deja Mušič in je z njo ie gostovala tudi na Gorenjskem. Jutri, točno ob 13. uri, bo z nami v oddaji "GJŽ" na radiu Triglav, le ob 7.45 pa na Poslovnem valu. Deja pravi, da je zanimanje strahotno, saj včasih pride na avdicijo tudi do tisoč kandidatov, predvsem otrok. Najraje si obirajo trenutno popularne pesmice. Preko karaok so pevsko TaZgalili tudi marsikaterega znanega Slovenca, ki se tudi na ta nQČin poskušajo priblilati ljudstvu in si nabrati točke. u Namen Karaok pa je predvsem ta, da dobijo ljudje motnsot za njihovih pet minut" na odru. Večina izmed sodelujočih sicer nikoli ne bi stopila na oder. Namen karaok ni iskanje novih talentov, pač pa sprostitev, dobra volja... V akciji Iščemo uspešnico petdesetletja smo prejeli blizu 15 tisoč ilasosvnic. Na petkovi zaključni prireditvi v celjskem Golovcu smo izirebali tri. Glavni pokrovitelj akcije, trgovsko podjetje Efnona Merkur, je izžrebancem, namenili tri nagrade: 3. nagrada: prava kava - za 1500 skodelic: s kavo bo vsaj eno teto preskrbljen Ciril Žmitek z Blejske Dobrave 2. nagrada: pralni prašek - za 1850 kilogramov perila: Cene "rodar iz Kisovca bo lahko pral za celo vas. 1- nagrada: sanjsko potovanje v špansko turistično prestolnico Loret de Mar - deset dni za dve osebi. Ole! Darji Umek iz Litije leti y kultumem ^omu na Bo- hinjski Beli. Potem je igral v gostilni Rot, v blejskih in bohinjskih hotelih in ne nazadnje v Vili Bled. Lepi spomini ga vežejo tudi na snidenje s predsednikom slovenske vlade dr. Janezom Drnovškom, ko mu je zaigral nekaj slovenskih narodnih pesmi. Boštjan obiskuje prvi letnik avtomehanične šole v Škofji Loki in je priden dijak. Ostane mu zelo malo prostega časa, ki ga zapolni z igranjem košarke, še večje njegovo veselje pa je turno smučanje. Pri citranju pa se sprosti. J. Govekar PLANINSKI DOM NA ERMANOVCU leži na nadmorski višini 964 m, je bil pravilen odgovor na naše prvo vprašanje. Pri žrebanju smo upoštevali tudi tiste dopisnice, na katerih je pnsalo, da je Ermanovec visok 1026 m. Glasove majice prejmejo: Anica Trevcn, Sp. Besnica 103, Zg. Besnica, Dominika Brdnik, Smlednik 34, Smlednik, Cirila Kokelj, Kopačnica 8, Gorenja vas, Peter Trojar, Podlubnik 153, Škofja Loka in Katarina B urnik, Stara Oselica 10, Sovodenj. NAGRADNO VPRAŠANJE Katere so izhodiščne točke, od koder vodijo poti na Ermanovec? Naštejte vsaj dve! Odgovore pošljite na Gorenjski glas do četrtka, 25. maja 1995! 4f TVS 1 7.50 Radovedni taček: Trobenta 8.00 Muro v živalskem vrtu 8.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.35 Pod klobukom 9.35 Mlada Evropa poje, slovenska oddaja 9.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.10 Zgodbe iz školjke 10.40 Pogumen kot Lassie, ameriški film 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost, ponovitev 14.10 Malo angleščine, prosim 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.18 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.52 Utrip 20.10 Križkraž 21.15 Za TV kamero 21.30 Irska s Tajdo: Zlati časi zelenega otoka 21.55 Ozare 22.05 TV Dnevnik 3, Vreme 22.35 Sova: Mancuso, FBI, ameriška nanizanka; Odbita krogla, ameriški film 1.10 Video strani TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Slike na robu, dokumentarna baletna oddaja 11.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 11.50 Turistična oddaja 12.05 Brooklvnski most, ameriška nanizanka12.40 Mancuso, FBI, ameriška nanizanka 13.20 Videostrani 14.50 Športna sobota 15.50- Alpe - Donava -Jadran 16.20 Familv fest '95, prenos iz Rima 17.55 Odbojka 20.10 Edinstvnei Eddy Schmidt, ameriški film 21.50 Sobotna noč 0.25 Video strani HTV 1 8.45 TV koledar 9.00 Dobro jutro 10.30Čvekalnica. 11.30 Biskvitki, risanka 12.00 Poročila 12.15 Em-paratriz, nadaljevanka 13.00 Me je kdo iskal, ponovitev 13.40 Beli levi, ameriški film 15.30 Poročila 15.15 Umetnine v svetovnih muzejih 15.30 Poročila 15.40 Beverlv Hills, ponovitev 16.30 Turbo Limatch show 17.45 Televizija o televiziji 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.10 Zadnji skavt, ameriški film 22.00 Saivonija, dokumentarna oddaja 23.00 Dnevnik 23.20 Slika na sliko 23.50 Pogovor s teologom 0.50 Sanje brez meja HRT 2 13.55 TV koledar 14.05 Slika na sliko, ponovitev 15.35 Briljantina, prenos 16.15 Theatron 18.15 Mali juke box 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Tom, humoristična seija 21.30 Latinica: Hrvaška mladina 22.30 Športna sobota 22.45 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriškananizanka; Državnik novega kova, angleška humoristična nanizanka; Pozabljeni, ameriški barvni film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Odisej 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.00 Učna leta 11.30 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 12.25 Spot tedna 16.55 Spot tedna 17.00 Na begu, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.40 Ameriških deset 19.10 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Krik, dokumentarna oddaja 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.30 Ala-mo, ameriški barvni film 23.00 Vreme 23.05 Dionne Warwick, posnetek koncerta 0.05 Spot tedna 0.10 Erotični film angleški film 1.35 Klic na pomoč Kalifornija 2.20 Melrose Place3.05 Beverly Hills 3.50 Čas priganja, ponovitev gritanskega trilerja AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Vitez iz Falvvortha, ameriški film 10.40 James BOnd: Dr. No, ponovitev angleškega filma 12.25 Vreme 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Tretji človek, angleška kriminalka 14.50 Avstrtija II 16.20 Alpe -Donava, Jadran, slike iz srednje Evrope 16.45 Kdo me hoče? 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Nogomet 18.30 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/kultura 20.00 Šport 20.15 Prodana duša, avstrijski film 21.45 Čas v sliki 21.50 Rocky V., ameriški film 23.30 Groza pride ob desetih, ameriški triler 1.05 Pogledi od strani/Vi-deonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTREŠ-KA POROČILA 4. 19.30 MINI PET (otroška glasbena lestvica) 19.55 UTRIP KRANJA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 64. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 PROBLEMI NASELJA DRULOVKA POVZROČAJO SPORE, 13. 5. 1995 20.55 EPP blok - 3 21.00 PRIGODE HALARJEVEGA POLD-KA 21.34 TEDEN MLADIH 95: KRANJ V ZNAMENJU 6. DNEVA MLADIH - IGRE BREZ MEJA 22.04 ZLATA NOTA 94 - 7. oddaja: Predstavitev glasbenih nominirancev v Diskoteki PACIFIC KRŠKO, 5. 5. 1995 22.34 Z GLASBENIH KONCERTOV OB TEDNU MLADIH '95; Sodelujejo: Zullu W. Kranj, Niout Naklo -18. 5. Srou pa letu Kranj, In reality Križe, Minusi Ljubljana, KUD Idijoti Pula - 19. 5. 23.34 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Šolski utrinki - oddaja OŠ Železniki 19.00 Nagradni izlet pri KK Kranj na Bobovku, pripravili Saša in Lidija 20.00 Antonov obzornik 20.20 Spoznavanje ljudi in krajev - serijski film AVSTRIJA 1 6.05 Ponovitve 6.30 Otroški program 11.53 Serije 14.30 Ljubezen in tako naprej 14.35 Blossom, ameriška serija 15.20 Parker Le-wis 15.45Knight Rider 16.35 Superman, ameriška serija 17.25 Melrose Place 18.10 Beverly Hills 90210 19.00 Milijonsko kolo 19.30 čas v slikiA/reme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ladja sanj 21.50 šport 22.50 Čas v sliki 22.55 Kottan poizveduje 0.00 Goreča Indija, LOKA TV Videostrani 17.00 Movie Chan- nel M MTV 7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 M MTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.15 ČEBELE IN ČEBELARSTVO, infor-mativno svetovalna oddaja,ponovitev 16.45 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLI-D AY' S , ponovitev 16.00 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 16.45 ALPSKI VEČER, ponovitev 2. dela 18.15 MMTV ŠPORT, ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 KARAOKE IZ ELDORADA 20.55 KLEPET NA MMTV, gost Tone Fornezzi - Tof, ponovitev 21.55 SANJE IN RESNIČNOST, dokumentarna serija, 7. del/13 22.25 POPOLNO OROŽJE (Robo War), film; igrajo: Rob Brown, Catherine Hickland; Skupino vrhunskih komandosov pošljejo v brezpotje pragozda, kjer morajo najti in nevtralizirati robota - popolno orožje, ki se je izmuznil nadzoru. 23.55 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA KINO 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.10 3, 2, 1 GREMO - glasbeno zabavna oddaja (ponovitev) 22.00 Telemarket 22.10 Napoved sporeda za nedeljo R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.10 Štiri tačke 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.10 Z znanjem do izleta - kviz 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska - Pot do luči - Misijon v kranjski dekaniji 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz. V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in načinih zdravljenja. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddaste brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod pere-saZlate Volarič. Vmes boste lahko ekipi zaupali tudi svoje glasbene želje. R JESENICE TURISTIČNO OBARVANA SOBOTA NA RADIU TRIGLAV 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.15 Ponovitev 12. lekcije angleščine ONE TO ONE 10.00 HTP GORENJKA Kranjska Gora 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.15 Kranjska Gora pred vrati sezone 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.15 Moja je lepša kot tvoja 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Gost: zeliščar Boštjan 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.00 Mikrofon na cesti 12.00 škofjeloških 6 13.00 Male živali in mi 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varčujmo z ener- Sijo 16.50 športni utrinki 17.00 azvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satelit radio triglav 96 MHz CENTER prem. amer. krim. CARLITOV ZAKON ob 21.15 uri, amer. thrill. IZBRUH ob 16.45 m 19. uri STORŽIĆ amer. drama VSE, KAR SI ŽELIŠ ob 18., 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. rom. kom LAHKO SE ZGODI TUDI VAM ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. "črna" kom. HULAHOP ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. fant. film ZVEZDNA VRATA ob 18.30 uri, amer. trill. IZBRUH ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA nem. film ASTERIKS OSVAJA AMERIKO ob 16.30 uri, amer. film RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE ob 18.30 uri, amer. film UTEMELJENI SUM ob 20.30 uri TVS 1 7.25 Otroški program: Živ žav 8.10 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 8.40 Sprehodi po stari Ljubljani, dokumentarna oddaja 9.10 Očividec, angleška dokumentarna oddaja 9.40 Za TV kamero, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos s Prihove 11.00 Naša pesem '95 12.00 Biblija: Job, ponovitev 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.35 VVestbeach, ponovitev angleške nadaljevanke 14.25 Tri četrtine sonca, slovenski čb film 16.00 V objemu gora, kanadska nanizanka 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.52 Zrcalo tedna 20.10 Presodite 21.15 National geographic, ameriška dokumentarna serija 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova; 22.30 Služabnik, angleška nadaljevanka 23.20 Mancuso, FBI, ameriška nanizanka TVS 2 8.00 Euronevvs 9.50 Koncert ob 85-letnici Marjana Lipovška, ponovitev 11.10 Sova, ponovitev 12.00 Križkraž, ponovitev 13.00 Karaoke, ponovitev 14.00 Evropski koncert berlinskih filharmoni-kov, posnetek 16.00 Športna nedelja 18.30 Motociklizem, posnetek 19.20 Lahkih nog naokrog 20.10 Razgledislovenskih vrhov, dokumentarna serija 20.35 Ko je gorelo nebo, dokumentarna oddaja 22.00 Biblija 22.30 Športni pregled 23.15 Športna ritmična gimnastika, posnetek mednarodnega turnirja mlasih 23.50 Videostrani HTV 1 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 Zajčkove zgodbe 9.05 Princ in berač, ameriški čb film 11.00 Poročila 11.05 Malavizija 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 Opera box 15.30 Mesta, dokumentarna serija 16.15 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 17.00 Poročila 17.10 Penny za tvoje misli, angleški film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Quinn, ameriška nanizanka 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 šport 23.50 Sanje brez meja HTV 2 13.10 Video strani 13.30 TV koledar 13.40 Slika na sliko, ponovitev 15.00 Cro pop ročk, ponovitev 15.50 ATP magazin 16.20 NBA magazin 16.35 SP v rokometu 18.30 Avtomobilizem 19.15 Risanka 20.10 Črno-belo v barvnah: Chisum, ameriški film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Tom Sawyer, risanka 9.00 Kaličopko 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 11.30 Dance session, ponovitev 12.10 Epikurejske zgodbe, ponovitev 12.25 Žametne vrtnice 13.15 Spot tedna 16.55 Spot tedna 17.00 Dionne Warwick, ponovitev koncerta 18.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev 19.30 Krik, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino 21.45 Zlata nota, glasbena oddaja 22.15 Klasična video glava 23.05 Alalmo, ponovitev ameriškega filma 0.35 CMT 20.15 Škoda je za očeta 21.15 Ob bazenu 22.05 K stvari 23.20 Čas v sliki 23.25 Vizije 23.30 Ameriški film 0.25 Ameriški grafiti, ameriški film 2.10 Arachnopho-bia, ponovitev ameriške grozljivke 3.50 Groza pride ob desetih, ponovitev ameriškega trilerja 5.40 Odelek S, Umor po italijansko AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Gorile v megli, ponovitev ameriškega filma 11.10 Pogovor z novinarji 12.10 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.30 Velike reke 15.15 KTUM - jama slonov 16.00 Motociklizem 17.00 čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kraj dejanja, Smrtonosno prijateljstvo 21.40 Čas v sliki/Šport 21.50 Perry Mason in izgubljena ljubezen, ameriška tv kriminalka 23.15 Skrivnost Agathe Christie, ameriški film 0.50 Pogledi od strani/ Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovendik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLI HA (ponovitev otroške oddaje) 10.00 V KROGU JE REŠITEV - predstava učencev OŠ Simona Jenka 10.57 EPP blok - 2 11.00 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 64. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 SLEDI ZGODOVINE: ZNANI ŠENČURJANI 11.40 VIDEOBOOM 40 (prva slovensak video lestvica), 38. oddaja 12.30 BESNICA - 2. del - GORENJSKO PRVENSTVO HARMONIKARJEV 1994: - Tekmovanje frajtonarjev od 16 - 45 let, tekmovanje frajtonarjev nad 45 let, Alpski kvintet 15.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 20.00 Pogovor z županom - oddaja o aktualnih problemih občine Železniki AVSTRIJA 1 6.05 Dogodivščine na Karibskem morju 6.25 Otroški program 8.30 Otroški program 11.45 Ponovitve 13.25 Umor v treh dejanjih, ameriška TV kriminalka 14.55 Rozi iz Schvvarzvvalda, nemški domačijski film 16.20 Bombnik, italijanska akcijska komedija 18.00 Polna hiša 18.25 Srček 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani LOKA TV 18.44 EPP blok 18.45 Nedeljska reportaža: Jani Kovačič 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov (seja sveta, sejem: Marketing klub...) 20.35 EPP blok 20.36 Film, podnaslovl-jen ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 10.30 SKRINJICA ŽELJA, otroška oddaja 11.00 GOVORICA ŽIVALI, dokumentarna serija, 2. del/ 9 11.30 CIRKUŠKE TOČKE, 2. del/13 12.00 Zabava s fiziko, 2. del/39 12.30 Video strani - panorama 13.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 VESELA NEDEL'A, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 AVTODROM MMTV, oddaja o avto-motošpor-tu, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP. televizijska prodaja 20.05 KASAŠKE DIRKE IZ LJUTOMER-JA 20.50 PAPIRNATI TIGER (Paper Tiger), film; Igrajo: David Niven, Hardy Kruger, Toshio Mi-fune; Režija: Ken Annakin; Kula-gong je namišljena državica nekje v Aziji. Japonski amsasador najame angleškega domnvnega majorja Bradburrvja, da bi njegovega sina poučil o angleški zgodovini in navadah. Novega učitelja odlikujejo dobra priporočila in odlikovanje za junaštvo v vojni. Toda kmalu se pokaže, da ni vse zlato, kar se sveti in resnica pride na dan, ko ugrabijo poslančevega sina. 22.20 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA 19.00 Nora nedelja 20.00 Slov. film SAMORASTNIKI 22.20 Odpoved programa RKRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sledila ob 10.30 Klepetalnica, pa o potovanjih bomo govorili. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljski duhovni misli bodo sledile pO' drobnosti iz našega vsakdanjika. Pogovarjali se bomo s tržiškim županom, g. Pavlom Ruparjem. Gost bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Ob 13.00 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje. Govorili bomo o dogajanju na Jeseniškem in v Radovljiškem koncu Gorenjske, spored bomo sklenili s Kolovratom domačih. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Trgovina Triglav (EGOS Kranjska Gora) 11.00 Pa' dijski sejem 12.00 Osmrtnice. Voščila 13.00 Nedeljski klepet l voditeljem Rinaldom 14.00 Voščila 15.00 Poročila 15.00 Poročila 16.00 Voščila 17.00 Pogovor 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodno-zabavne glasbe 11-00 škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 14.00 Špornti utrinki 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MH/ LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.00 Naj. naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani lO-JJ? Horoskop 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi KonciliJ3 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 MTV Slovenian. TOP TEN glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 Hollywood ' oddaja o filmu 19.00 Rick Dees; ameriška glasbena lestvica 22-3u Jazz galerija 1.00 Satelit ZA U$PEŠEM POSE«; Pmy©fftn3 064/223-11* mmmvA glas KINO CENTER amor. krim. CARLITOV ZAKON ob 16.30 in 21.30 uri. amer. thrill. IZBRUH ob 19. uri STORŽIČ amer. drama VSE, KAR S' ŽELIŠ ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. rom. kom. LAHKO St ZGODI TUDI VAM ob 17., 19. in 21. uri TRŽIČ amer. "črna" kom-HULAHOP ob 20. uri, amer. kom. ACE VENTURA - NORI DETEKTIV ob 18. uri RADOVLJICA fant. film ZVEZDNA VRATA ob 18.30 uri. amer. trill. IZBRUH ob 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film PRISCILA - KRALJICA PUŠČAVE ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film UTEMELJENI SUM ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI nem. film ASTERIKS OSVAJA AMERIKO ob 17. uri. amer. film RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE ob 19. uri Odprte strani-71 POGLED EGA JUGA To pot se ne morem pridušati, da o temi, kateri je "posvečena" naša priloga, ničesar ne vem, ali da mi vsa stvar "ne leži". Pač pa Se sprašujem, ali so res tudi na Gorenjskem klošarji. Če kam, potem v to oazo reda, miru ln dela na sončni strani Alp res ne sodijo. In & že so, bi jih bilo treba "zbrisati" ali vsaj Zamolčati. Tako kot so to znali v prejšnjih Časih. Česar modro vodstvo v svojih veleumnih načrtih ni predvidelo, tega enostavno ni bilo: opozicije, drugače mislečih, brezposelnih in podobnih nebodigatrebih. Naj bo tako ali drugače: nekateri trdijo, da klošarji na Gorenjskem so in nam jih celo Predstavljajo. Preden ugotovimo, ali so tisti osebki, ki *e imajo ali jih imajo za klošarje, res to, kar mislijo, da so, si oglejmo, kaj klošar sPhh je. Klošar je seveda pariška pojava. Beseda sama (clochard), prvič zapisana leta 1908, pomeni osebo, ki je socialno ^Prilagojena in živi v velikih mestih brez dela in stalnega bivališča. Pariške veliko-mestne scene si brez klošarjev skoraj ni mogoče več omisliti. p°sebno metroja ne, kije njih drugi dom. (Prvega sploh nimajo ali pa *e ga ne spominjajo.) Če ne bi bilo metroja, bi nemara že lZumrli. Spominjam sc prve polovice januarja leta 1984. Tedaj je bilo tako mrzlo, da so večino od postaj podzemne železnice pustili °dprto vso noč (drugače jih ob enih po polnoči zapirajo), ker bi ti Kosmati brezdomci pod milim nebom gotovo zmrznili. Smrt, Kakršno je Ivan Cankar namenil Martinu Kačurju, jih tudi sicer rada doleti in je vredna njihovega stanu: napiti se žganja, zaspati in Se nikoli več zbuditi - ker vmes lepo zamrzneš. Pri nas - kot rečeno - klošarjev nis(m)o poznali in vprašanje je, alt ni njih odkrivanje na Jesenicah ali v Kranju samo nekakšna P°dalpska domišljavost. Presodite sami. Imeli pa smo že v minulih stoletjih razne podobne pojave, berače in vagabunde. Dne 2. aprila '776 je loški glavar Ivan Nepomuk grof Edling na loškem gradu Podpisal listino, s katero ukazuje županu Juriju Kalanu, da naj po vseh vaseh, ki se nahajajo po njemu izročenih županijah Mevnovrški, žirovski in karnski /visoški/), razglasi ondotnim P°dložnikom, da ne smejo dajati prenočišča sumljivim beračem, Polharjem, plašurjem, rokovnjačem in štekljačem ("Mauchern, ^taishuren. Rackounatschen und Steklatschern"). Ukazuje na- So tudi na Gorenjskem klošarji': ? dal Je, da ne smejo njih stvari shranjevati, jih kupovati ali jim pomagati, da jih "lažje prodado". Morali bi jih naznanjati, jih prijemati in izročati deželnemu sodišču... (Vir: Kosovi Doneski, 1894, št. 675.) Ljudje so z berači ravnali prizanesljivo. Povečini so bili celo dobrodošli. Eden zadnjih, ki je beračil na gorenjskem jugu (še po letu 1970), je bil neki Jušk. Smešna pojava, majhne postave, okroglega, poraščenega obraza, z enim samim zobom na spodnji čeljusti. Doma je bil z idrijskega konca, njegov "rajon" pa je obsegal jugozahodno obrobje žirovske kotline. Ustavil se je privsaki hiši, razen če so se mu kje preveč zamerili. Prišel je neopazno in še bolj neopazno odšel. Takoj po prihodu si je ponavadi nekoliko odpočil, spil kozarec žganja ali vina in povedal, kaj je novega. Vedel je dobesedno vse, kar se je dogajalo po hišah. Potem je povprašal, kaj bi lahko postoril. Najraje je delal butarce, popravljal polomljene koše in delal nove brezove metle. A le dokler je bilo treba. Ko so ga nekoč pri neki hiši poklicali h kosilu, je ravno dvignil sekiro. Vendar ni usekal; sekiro je ročno spustil na tla in se odpravil k mizi-Umival se je le za največje praznike in s silnim odporom. Ko mu je nekoč gospodinja predlagala, da mu bo zvečer postrigla nohte, je takoj izginil. Bil je pošten in socialno čuteč. Izidor Rejc ve povedati, kako mu je nekoč, ko je bil še direktor Alpine, prinesel vrečo krompirja - češ: velika družina, ki živi v bloku... Jušk je bil klošar (po gornji definiciji) samo delno - ker je bil svobodnega duha. Dejstvo, da je delal, pa ni klošarsko, ampak je bolj gorenjsko. Klošarji so velikomestna pojava in socialno neprilagojeni; on si je ustvaril svoje priznano mesto med hribovci. Stalnega bivališča res ni imel, zato pa stalni vaški rajon. - Sklep: kdor dela, ni klošar. Klošar lahko samo klošari. To pa je edinstveno početje. In če se ga kdo loti pri nas, na Gorenjskem, ne bo nič hudega. Huje bi bilo, če bi prišlo do klošardizacije (clochardisation): do spremembe neke socialne skupine v skupek oseb brez dela, zavetja in stabilnosti. Kdor ostane brez tega trojega, je čisto navaden revež in še ni klošar. Klošariti je namreč treba znati. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15/ Kranj, 13. maja 1995 v. Gorenjski brezdomci Tokrat smo strani Gorenjske namenili ljudem, ki živijo drugače - gorenjskim brezdomcem, ki so po vseh gorenjskih občinah. Na Gorenjskem pravih klošarjev, takih, ki jih pozna Ljubljana, nL So pa brezdomci, ki nimajo denarnih virov in ne strehe nad glavo. Ljudje, ki jim življenjska usoda ni bila mila, ljudje, ki duševno niso mogli prenesti krutih življenjskih preizkušenj in ki so se večali manj vdali v nemilo usodo. Vsekakor je več vzrokov, zakaj so se nekateri podali med brezdomce, sama osebnost je le eden izmed njih - pravi psihiater dr. Andrej Žmitek iz Psihiatrične bolnice Begunje. Potlačil sem svoj ponos, a upanje, da bom kdaj morda drugače zaživel, mi vendarle ostane - pravi brezdomec Boris Jonke, ki že tretje leto Živi ob smetišču na Mali Me-žakli. Večinoma so to nepopravljivi alkoholiki in se jih zaradi tega otepajo tudi razni domovi -pravi direktorica Centra za socialno delo v Škojji Loki, kjer so brezdomci dobili zatočišče v občinski hiši v Stari Loki. Brezdomci so tu - so dejstvo in Centri za socialno delo jim pomagajo vsaj tako, da dobijo po en topli obrok dnevno in nekaj denarne pomoči. Okolje jih ali obsoja ali pomiluje, sami pa iz svojega načina življenja ne morejo ali nočejo. Odrekli so se vsem materialnim vrednotam in dobrinam in Živijo iz dneva v dan... Če nič drugega, v tej svoji revščini so vsaj osvobojeni dnevnih pritiskov in travm, ki jih doživljajo drugi. Število brezdomcev ne narašča tako, da bi lahko govorili o problemu, saj je tak način življenja zares ekstrem en in in ga poznajo vse družbe, tudi najbolj razvite. A vedno bodo tu, srečavalijih bomo na cestah in po parkih. D. Sedej Gorenjsko ureja uredniški odbor, zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik INTERVJU Dr. Andrej Žmitek - psihiater Nekoč so bili potepuhi, danes so brezdomci Po moji oceni je pri nas med brezdomci malo takih, ki bi bili duševno bolni, ker je naš zdravstveni sistem tak, da poskrbi za bolnike z duševnimi boleznimi Za mnenje o brezdomcih smo povprašali dr. Andreja Žmiika, psihiatra, ki dela v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah. Kako ocenjujete pojav brezdomstva? "Brezdomstvo ni nov pojav - brezdomci so obstajali že včasih. To so bili potepuhi, ki so hodili od kmetije do kmetije in morda poprijeli za kakšno delo, da so dobili hrano, nato pa odšli naprej. Danes je drugače, še posebej v mestih, kjer se pojavljajo kot klošarji. Brezdomstvo poznajo tudi države, ki imajo relativno visok standard." So ti ljudje bolni? "Mislim, da pri ljudeh, ki so si izbrali tak način življenja, vsaj pri nas ne gre toliko za duševne bolezni, ampak je to bolj sociološki pojav. Pri nas je zdravstveni sistem pač tak, da ustrezno poskrbi za ljudi, ki so duševno zboleli, medtem ko je morda to v svetu drugače in je med brezdomci več duševnih bolnikov." Ali brezdomci prihajajo tudi v vašo ustanovo? "Ne. Pri nas v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah se z njimi relativno malo srečujemo. Naše pomoči ne iščejo." Zakaj se nekdo odloči za tak način življenja? "Mislim, da je več vzrokov. Sama osebnost je po mojem mnenju le eden izmed vzrokov. To so ljudje, ki zaradi svoje osebnostne strukture ne prenašajo in ne prenesejo kakšnih hudih življenjskih preizkušenj, težav in problemov. Vsakemu se je moralo zgoditi kaj neprijetnega ali pa je odraščal v neprimernih življenjskih razmerah in tega ni mogel več prenesti. Seveda so tudi duševne bolezni možni vzrok, vendar - kot pravim - v večini primerov niso." Ali so ti ljudje potrebni pomoči? "Ni rečeno in vprašanje je, kaj si predstavljamo pod pomoč. Nekateri si pomoči najbrž želijo, drugi jo odklanjajo. Vsak je svoj primer zase in z vsakim bi se morali pogoviriti in ugotoviti, kaj si želi. Kakor sam gledam na brezdomce in kar vem o njih, pa mislim, da si kakšne posebne pozornosti in pomoči ne želijo." Ali so se popolnoma vdali v usodo? "Najbrž da." Ker so pristali na dnu... "..ni rečeno, da so na dnu, kot pravite. Na dnu so mordapo naših merilih in vrednotah, sami pa najbrž tega tako ne doživljajo." Ali bi se ti ljudje lahko spet vključili v normalno življenje? "Mislim da. Sami verjetno ne, pomagala pa bi jim lahko kakšna okoliščina, ki bi nanje vplivala. Nov religiozni občutek ali karkoli drugega. Nova življenjska okoliščina bi jih spet privedla v normalno življenje, predvsem pa motivacija. Pri tem je najbolj pomembna prav motivacija." Ali vam jih je osebno žal? Se vaHL smilijo? "Kakor se vzame. Obsojam jih seveda ne, žal pa mi je, da so zaradi hudih življenjskih okoliščinah postali brezdomci. Sam poznam nekoga in vem, kako ga je pretresla neka življenjska stiska in je postal brezdomec." Če odmislimo, da nimajo ne strehe nad glavo in da prosijo za hrano, imajo PJL drugi strani kar lepo in brezskrbno. življenje. "Morda lahko tudi tako gledamo na brezdomce, saj je res, da so po drugi strani osvobojeni raznih stresov in pritiskov, ki jih v vsakdanjem življenju doživljamo drugi. Njihove vrednote so pač drugačne, vsekakor jih materialne dobrine ne zanimajo. Te stvari so pač relativne..." Brezdomstva je vedno več. "Zaradi vedno hujših socialnih problemov, socialne razmere se tudi pri nas spreminjajo. Podjetja, ki so včasih kakšnim manj pridnim gledala skozi prste in so obdržali delo, danes tega ne delajo več in zahtevajo, da se dela. Tisti, ki nočejo delati, so na cesti in lahko tudi med brezdomci." Bi vi osebno podarili klošarju tolar, Če bi vas zanj prosil? "Bi." N T R V U Boris Jonke s Hrušice Potlačil sem svoj ponos, a upanje ostane 34 - letni Boris Jonke živi v gozdovih Mežakle in pravi, da je tako veliko bolje, kot da bi kradel.. Že tri leta poleg smetišča odpadkov na Mali Mežakli živi 34-letni Boris Jonke, kuhar po poklicu in doma s Hrušice. Življenjska stiska ga je privedla do tega, da si je svoje domovanje omislil v malem gozdičku, kjer stoji koliba, ki nima ne oken in ne vrat, Boris pa v njej prebiva leto in dan. Ne krade in ne prosi. Jonke, ki ga na Centru za socialno delo vodijo kot brezdomca, skupaj s svojo družico, tudi brezdomko, nabira po smetišču odpadni material, ki ga občasno proda jeseniškemu DINOSu. Boris, kako živiš? "Kar dobro, kadar imam kaj denarja in bolj slabo, ko sem suh." Živiš samo od tega, kar prodaš DINOSU? "Samo od tega. Če ne bi bilo jeseniškega DINOSa, ki mi je šel celo tako "na roko", da imam na smetišču svoj kontejner, bi najbrž že umrl." Kdaj je najtežje? "Pozimi, ko je tako hudičevo mraz tu gor na Center za socialno delo Jesenice: "Pri nas se ukvarjamo z osmimi brezdomci, ki so vsi nameščeni v nekdanjem železarskem samskem domu. To so ljudje, ki so iz različnih vzrokov in življenjskih stisk zašli v brezdomstvo in so brez stanovanja ter sredstev za preživljanje. Nudimo jim pomoč tako, da dobijo en topli obrok dnevno in prejemajo polovico denarnega dodatka. Vsak primer je različen in večinoma so prav zaradi težkega življenja postali brezdomci. Med njimi je, denimo, fant, ki je bil vse svoje življenje po rejniŠkih družinah in ima za seboj res kruto Življenjsko usodo..." Mežakli. Pozimi ni nikogar, ki bi me prišel obiskat in verjetno bom kakšno zimo tu kar zmrznil. Najtežje mi je pa tudi tedaj, ko me kaj zaboli, zob, recimo, pa ne morem k zobozdravniku, saj je treba veliko plačat." Si kdaj lačen? "Sem - pa kaj hočeš. Vse človek prenese, mraz in lakoto." Za kuharja si se izučil, zakaj ne greš delat? "Saj bi šel - a kdo me pa hoče?" Če bi ti dali stanovanje, bi se preselil v dolino? "Saj mi ga ne bodo dali..." Kaj delaš, ko... Ko recimo ne delaš in ne nabiraš odpadnega materiala? "Berem, res veliko berem. Vsako knjigo, ki jo najdem na smetišču, preberem. Še posebej, kadar sem živčen ." Kako te sprejmejo ljudje, ko prideš v dolino? "Najbrž si mislijo, da sem kot en Bedanec iz hoste. Pa kaj! Mi je prav vseeno, kaj si o meni mislijo. Vdal sem se v usodo in pogoltnil svoj ponos. Inteligentni ljudje mi ne rečejo nič, kaj mi pa rečejo butci, je pa čisto vseeno. Če mi kdo kaj reče, pravim: pojdi ti eno zimo gor na Mežaklo, potlej se pa z mano pogovarjaj." V dolini imaš mamo, sorodnike, zakaj ne greš na Jesenice? "Nikomur nočem biti v breme. Mar naj po Jesenicah hodim gor pa dol in kradem? Ali ni bolje, da sem se umaknil? Če mi nobeden že pomagati noče, naj me kar lepo v miru pustijo." Koliba, kjer prebiva Boris Jonke s svojo prijateljico.. Tu si noč in dan na smetišču. Ker nimaš ne radia in ne televizije, najbrž ne veš, kako je v tem trenutku sporen odvoz odpadkov iz Radovljice. Pripelje kdaj kakšen kamion odpadkov iz Radovljice? "Prejšnji teden ali kdaj sta pripeljala dva kontejnerja, a so se z našimi, jeseniškimi šoferji, hudo kregali. Opazoval sem jih, čeprav me običajno usoda drugih državljanov nič ne zanima. Nazadnje so le odložili tiste odpadke, ki so se zato, ker so že dolgo časa ležali, na smetišču takoj vneli. Razumeti pa ne morem, kako morejo ob hotelih odpadki ležati cel mesec. Ali si sploh predstavljate, koliko odpadkov ima en hotel in koliko podgan je zaradi gore odpadkov okoli njega? Saj je v GORENJSKI GLAS /1& stran / Kranj, 19, maja 1994 smeteh tedaj, ko en velik hotel kuha juho, na kilograme in kilograme kosti!" Ali drugače iz Radovljice ne vozijoZ "Kje pa! Jim naši ne pustijo. Prihaja pa več osebnih avtomobilov , ki odlagajo odpadke na smetišče in verjetno so iz Radovljice." Pustiva špekulacije. Kdaj boš ptLji pospravil okoli svojega bivališča? "Spomladansko čiščenje me še čaka. Najbrž bom tedaj, ko ne bom pri denarju. Če ima^ dost' denarja, si namreč kar "frej" vzamem- Ali si se vdal v usodo? "Pravzaprav se nisem vdal. Saj sem družb*" no bitje in bi rad Živci med ljudmi. A kaj m1 ostane? Nimam nič, v dolino ne morem-stanovanja nimam. Včasih bi bil res spet ra kuhar, saj sem bil pravi mojster za pripraV° morskih jedi..." • D.Sedej R E P O R T A ž A Helena Jelovčan Fotografije: Lea Jeras | Na Gorenjskem imajo le škofjeloški brezdomci svoj dom iVe klokrji; brezdomci, kijih je življenje pražilo V občinski hiši v Stari Loki številka 3 so pred desetletjem dobili zatočišče škofjeloški brezdomci. Hiša bo denacionalizirana in vrnjena lastnikom. Kam po tem? S tem vprašanjem se brezdomci seveda ne zase. Živijo med nami, s tem se moramo "badajo. "Svobodno" življenje zunaj sprijazniti." občečloveških norm, ki so si ga bolj ali v Škofji Loki je trenutno šest stalnih manj hote sami izbrali, pač ne gre vštric z brezdomcev, eden, še relativno mlad, je smišljanjem o tem, kaj bo jutri. Zanje je iani zaradi izčrpanosti umrl. Večino je v Pomemben danes. Razmišljajo pa v Centru za socialno delo, v katerem skušajo brezdomcem zagotavljati vsaj °snovne pogoje za preživetje. Center za socialno delo brezdomcem P^čuje najemnino za bivanje, elektriko, v°do, drva, s katerimi prek zime pogrejejo debele, mrzle zidove, v centru vsak teden dobivajo skromen denarni dodatek, bone ^a nakup hrane, prek Rdečega križa pa imajo zagotovljen tudi en topli obrok na dan; po kosilo hodijo v bližnji dijaški dom. brezdomstvo pognal alkohol, ki se mu niso uspeli odpovedati, zaradi njega so izgubili delo, dom, družino. "V centru smo veliko sodelovali pri poskusih zdravljenja zasvojenosti z alkoholom, vendar uspehov ni bilo, tudi zato, ker bolniki niso imeli opore pri svojcih. Večinoma so nepopravljivi alkoholiki, zaradi tega se jih otepajo tudi razni domovi, v katere smo jih poskušali namestiti. Pred štirimi leti so nekateri prek poletja še delali, pomagali so pri kmetih, obrtnikih, zdaj ne morejo več. Spodbujamo jih, da bi skrbeli vsaj za znosno čistočo v hiši. Pomagajo jim . "Marsikdaj slišimo očitek, češ, treba se Je samo do konca zapiti, potem pa že drugi poskrbijo zate," pravi socialna delavka Hilda Kuralt. "S tem se ne str«njam. Brezdomci so ravno tako !iudje, imajo dušo, svoj ponos, čeprav so zgubili svoje življenjske bitke, v bistvu so Poraženci, ki niso sposobni poskrbeti sami nekateri prijatelji, stalni obiskovalci, s katerimi so ustvarili nekakšno brezdoms-. ko skupnost, v kateri se kljub vsemu očitno kar dobro počutijo." Direktorica Centra za socialno delo Nada Rebolj je opozorila predvsem na dva problema. Prvi je hiša, za zdaj še v občinski lasti, v kateri je dom za brezdomce. Hiša je bila sprva predvidena za rušenje, zato je tudi nihče ni obnavljal. Zdaj gre proti koncu denacionalizacijski postopek. Vprašanje je, kdaj jo bo občina morala vrniti lastnikom in kam se bodo brezdomci potlejlahko zatekli. Center za socialno delo je že pred časom predlagal rešitev, ki pa je občinska vlada ni sprejela. Občina se bo morala s tem vprašanjem čimprej resno spopasti. Drug velik problem brezdomcev je invalidska upokojitev. Nekateri med njimi imajo precej let delovne dobe, tudi po dvajset, torej bi jim že iz minulega dela šel kakšen tolar. Vendar invalidsko pokojninska komisija kljub nespornim zdravniškim mnenjem, da gre za trajno pridobitno nesposobne ljudi, zavrača vse prošnje za invalidsko upokojitev in postavlja abstinenco kot pogoj. Ce že ne s pravnega, je s povsem človeškega vidika zavrnitev obsojanja vredna. Brezdomci bržčas nikoli ne bodo dosegli starosti, ko jim bo po zakonu pripadla skromna invalidska pokojnina... Janezova zgodba Janez Sesek, star 55 let, je eden stalnih škofjeloških brezdomcev, ki je našel zatočišče v domu Stara Loka številka 3. Njegova zgodba je na kratko naslednja. "S petnajstimi leti sem začel delati pri zidarjih. Povsod so ponujali pijačo, počasi sem se je navadil. Imam približno dvajset let delovne dobe, toliko Časa sem tudi že brez službe. Z ženo sva se ločila. Pred tremi leti sta me bivša žena in sin vrgla iz stanovanja v Podlubniku. Nisem imel kam, prišel sem v hišo za brezdomce v Staro Loko. Tu imam svojo posteljo, družbo, enkrat na dan toplo hrano, manjka pa bonov. Za pijačo denar nekako naprosimo. Pijemo vse, kar dobimo. Vem, da me je v takšno življenje pripeljala prav pijača. A se je nisem mogel odreči. S GORENJSKI GLAS / stran 17 / 19, maja 1995 sinom nimava nikakršnih stikov, hčerka, ki je poročena v Šiški, pa me od časa do časa obišče, me opere, da kakšen tolar, predvsem pa mi brani piti. Z zdravjem je bolj slabo. Večkrat sem bil že v bolnišnici, nazadnje pred mesecem dni na Jesenicah. Čudno, da se sploh še držim. Življenje, ki ga živim, ni najboljše, raje bi bolje živel, a za to nimam več moči." Borisova zgodba 35-letni Boris Mavric s Partizanske ceste v Škofji Loki sodi med obiskovalce doma za brezdomce, v skupini ga imajo za nekakšnega šefa. Spi doma, pri materi, ona mu tudi pere, ga preživlja. "V LTH sem se učil za monterja hladilnih naprav, vendar poklicne šole nisem končal. Zaposlil sem se v EGP. Mladen in Ivan, ki sta prva stanovala v hiši za brezdomce, sta postala moja prijatelja, večkrat sem prišel sem na obisk, družba in način življenja, ki ga tu živimo, sta mi ugajala. Več kot pet let je že, kar sem pustil zadnjo službo. Denarja ne pogrešam, kar potrebujem, to pa ni veliko, dobim pristarših. V hišo za brezdomce prihajam samo prek dneva. Prijateljem, ki so slabega zdravja, pomagam, kolikor morem. Nekoč bo verjetno kdo drug pomagal tudi meni. Pospravim, prinesem kosila iz dijaškega doma, kar od kosil ostane, prihranimo za večerjo. Samo trije dobivajo bone za nakup hrane, to ni dovolj za zajtrk in večerjo. V domu smo si življenje kar dobro uredili. Imamo barvni televizor, ki nam ga je podaril prijatelj, sam sem prinesel radio, igramo šah, kartamo. Gremo tudi ven, včasih kaj pomagamo pri sosedu, da zaslužimo kakšen tolar. Zdaj kopljemo hren in ga prodajamo. S policijo ne prihajamo navzkriž. Ne delamo traparij, včasih nam policisti še malico prinesejo. Tudi zdravniki pomagajo, če je treba. Pred kratkim je Janez grdo padel po stopnicah, prišel je rešilec in ga odpeljal. Starši razumejo moj način življenja, čeprav so ga, posebno mati, težko sprejeli. Dolgo je trajalo, da so ga." 17* Td~* A ZA GORENJKE, O GORENJCIH HđtJ %JTjC± MED GORENJCI PO GORENJSKI Izbiramo GORENJCA MESECA APRILA 1995 Po dveh glasovalnih krogih vodi Danes je ie tretji in hkrati predzadnji petek v najlepšem mesecu. Zato v Glasovi redni rubriki, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, objavljamo rezultate po dveh glasovalnih krogih: od tretjega maja (ko smo pričeli z glasovanjem) do včeraj Vas je v radijskih kontaktnih oddajah in z Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, objavlja prosto delovno mesto SODNEGA IZVRŠITELJA Pogoji: končan program V. stopnje administrativne ali družboslovne usmeritve, eno leto delovnih izkušenj in izpit za šoferja B kategorije Kandidati morajo poleg teh pogojev izpolnjevati še splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. list SRS 15/90). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas do konca leta, s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, Urad predsednika, v 8 dneh po objavi. Nagrajenci v prvem majskem glasovalnem kroga: Jože PETRO VČIČ, Znanec 14, Skorja Loka; Ivana ALBREHT, Dražgoška 4, Žiri; Marko BERNIK UL F. Rozmana 2, Kranj; Andreja KRNICAR, Babni Vrt 10, Golnik in Marica KOZJEK, Predoslje 18, Kranj - vseh S prejme nagrado v vrednosti i.000 SIT. Glasove majice pa so skupaj z današnjim Gorenjskim glasom že v poštnih nabiralnikih naslednje peterice: Mojce CATER, Kropa 8; Urše HITI, Thova 73, Jesenice; Petra MATKA, Kropa 3/d; Ernesta MLAKARJA, Prvomajska 6, Žiri in Vere RECNIK, Zvezda 21, Ljubljana. dopisnicami glasovalo ie 493 (od tega 157 v prvem tednu); kropars-kemu kovaču ADAMU KRŽIŠ-NIKU ste jih namenili 294 (ie prvi teden 124 glasov) in 166 + 33 (iz prvega tedna glasovanja) iir-ovskemu policistu Vukašinu Klisuri. V trenutnem vodstvu po merjenju drugega "vmesnega časa" je torej še vedno ADAM KRŽIŠNIK, v drugem glasovalnem krogu pa je bila razlika le 4 glasove (170 : 166). O obeh predlaganih, izmed kater- VUKAŠIN KLISURA ih izbrale GORENJCA MESECA, še enkrat kratka predstavitev Adama Kriišnika in Vukašina Klisure: VUKAŠINA KLISURO, popularno tudi "žirovskega šerifa", policista v občini Žiri, je novinar Igor Kavčič predstavil v aprilskem AS-u, Barvni prilogi Gorenjskega glasa; "Vuko", kot popularno kličejo "vaškega po- licista" v Žireh, je vsaj v žirovski občini zelo priljubljen in spoštovan mož, ADAM KRŽIŠNIK, kroparski umetnostni kovač s 45-letnim stažem v kovaštvu, je (med drugim) izdelal dvojnik znane skoraj trimetrske železne skulpture (original z napisom "Obtožujem!" stoji na Ljubelju, avtor spomenika je Boris Kobe); Kržišnikovo kovaško stvaritev so prvo majsko nedeljo, 7. maja, odkrili v Mauthaus-nu na proslavi ob SO-letnid osvoboditve taboriščnikov iz z'0' glasne tovarne smrti, kije imelo podružnico tudi na Ljubelju; Adama Kriišnika predlagamo zaradi njegove skoraj polsto-letne predanosti in zvestobe ust' varjalnosti v kovaški obrti, kije ime Krope ponesla v svet; kot kovaški mojster je bil krepko tretjino stoletja "Plamenovec in je skupaj s Plamenom v tem mesecu praznoval 100-letnico tega kroparskega podjetja. Za GORENJCA MESECA APRILA 1995 lahko glasujete le še danes in prihodnji petek f kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Rodio Triič in Radia Žiri; ali na dopisnicah dozaključno 31. majo m naš naslov: UREDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, O4 000 Kranj. Števila Vaših dopisnic ne omejujemo. Med glasovale* vsak teden izirebamo peterico ZO nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev in peterico za Glasovo majico. Velika izbira kopalk Kopalke že od 1.500.- SIT dalje Prihaja poletje in z njim kopalna sezona. VB0UTI0UE ROMANA v Storžiču, v Reginčevi ulici v Kranju in WTC centru Ljubljana, vam nudimo bogato izbiro najnovejših kopalk domačih in tujih proizvajalcev. Nudimo vam kvaliteto, ki ste jo iskali. REZERVNI DELI ZA STROJE PRVOMAJSKA RAŠA SIGA, d.o.o., 64209 ŽABNICA 73 Tel./fax: 064/311-909, mobitel 0609/615-921 TI PRESNETA TEHTNICA! HUJŠATE LAHKO Z NAMI! NEKAJ V ZVEZI S ŠMINKO... Ko boste poklicali Mojco Za-plotnik in vas bo zanimalo, kako shujšati do "Dneva M" (morje in kopalke), jo pomenljivo pobar- fte, kaj je novega v zvezi s MINKO. Ja, tisto šminko, ki ostane tako rada na kozarcu -ali bognedaj - na moževem ovratniku! ŽENSKA LEPOTA je skrivnostna zadeva, Mojca Za-plotnik pa vam bo v zvezi z njo povedala tudi skrivnost pod geslom "nič težav s šminko" -pa še marsikatero drugo zraven. Kaj več v prihodnji številki Gorenjskega glasa in ne pozabite - ČLOVEK NAJVEČ ZA SVOJO UREJENOST LAHKO NAPRAVI SAM! Ko pa išče pomoč in nasvet - je pot do NEBOTIČNIKA v Kranju hitro poplačana z dobro voljo. Kajti gospa MOJCA ne zna biti slabe volje! Triičanka Jana Požun bo v studiu M A en mesec v dobrih rokah Mojce Zaplotnik. O rezultatih njunih prizadevanj bomo redno poročali. STUDIO ZA Nil i i (I1A/A IN TELESA Milil POIŠČITE NAS V NEBOTIČNIKU! TEL.: 218-785 joto EJGA... prisluškuje & zalezuje JU f roj T 0_[VTA |LJ C.J u. h, « !i« f m it. r i* \m obrnjena narobe - le Cicciolina ni v klasični popevkarski pozi, ki je prevladovala med izvajalci na Eurosongu v soboto. Gorenjska ima na "začasnem delu" drugod po Sloveniji in preko državnih meja nadpovprečno veliko število odličnih športnic in športnikov v različnih panogah. Zlasti vrhunskih hokejistov, košarkarjev, nogometašev ipd. Z gorenjskim poreklom (in tudi športnih strokovnjakov, npr. v alpskem smučanju) je med "gastarbajterji" za vsaj eno popolno moštvo. Med uspešnimi v tujih moštvih je tudi kranjski košarkar Gregor Fučka, ki igra za italijanski Stefanel - če mu razpored tekem nameni kak prost dan za povratek na sončno stran Alp, za svojo kondicijo skrbi v fitnessu Monika Šport na Brdu pri Kranju pod skrbim nadzorom lastnice fitnessa, Monike Draksler /ki skrbi tudi za kondicijo Glasovega fotoreporterja Gorazda Šinika/. Prejšnji teden je bila gorenjska glasbena ponudba dobesedno kol-v četrtek zvečer sta gostovala Neda Ukraden (v Preddvoru) J" Ansambel Parni valjak (v Kranju). V petek je v HIT Casinoj" Kranjska Gora žvrgolela Cicciolina, v hotelu Bellevue na Si"ar' jetni se je predstavila glasbena produkcija PANIKA record* Kranj in v radovljiškem Arxu Abrakadabra. V soboto je nastopi'v Kranju v Gauloises Blondes Clubu Jan Plestenjak z Ali** Camarro... Od naštetega je bilo po mnenju poznavalcev najbolj mega od polnoči do ranih petkovih jutranjih ur v Gauloise* Blondes Clubu v kranjskem hotelu Creina, kjer je navdušev*1 Parni valjak. Fantje so igrali poltretjo uro brez vsakega odmor" (!) in poltisočglava množica ljubiteljev njihove glasbe je i/jeinn" uživala. To je potrdil tudi Gorazd Sinik, ki je žuriral in spolom* fotografiral. Jutri zvečer v Gauloisesu: Andreja Makot*r' prihodnji četrtek (25. maja, "Dan mladosti"): Jasmin Stavros. . ym.fi. Cane« m ^f ^ w9,.dm z ■/ • Vsak tfecer zabava ob brijetni glasbi , /=->'■-> 06<&Ute *to4, od&U 6o&te pfiečMCČCHi! Predllniška c. 16 Tel.: 064/53 571 ht. 258 TRGOVINA A 'COPIC -TRŽIČ barve, laki, lepila, tapete, talne obloge, slikopleskarski pribor, izposoja pribora za polaganje tapet MESEC MATERIALA ZA FASADE jubizol - demit - fasolit ZE10 UGODNE CENE, S % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU. MOŽNOST DOSTAVE NA DOM Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel. 53-571 int.258 TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 Od 15.5 do 15.6 1995 organizira AKCIJSKO PRODAJO POHIŠTVA kuhinj, dnevnih sob, otroških sob, sedežnih garnitur - od 52.000 SIT dalje, spalnic - od 57.000 SIT daye POPUST DO 25%, UGODNE CENE. BREZPLAČNA DOSTAVA, STROKOVNI NASVETI Delovni čas:od 9.do 11.30 in od 14.do 19.ure sobota od 9. do 12. ure. M0M KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečke žene iz Poljan, Javorij in Hotavelj Na izlet po Dolenjski in Primorski Skorja Loka - Aktiv kmečkih žena iz Poljan in Javorij prireja v četrtek, 25. maja, strokovni izlet na Primorsko. Izletnice si bodo na Mostu pri Soči najprej zapeljale po zajezeni Soči, si nato v Šempetru ogledale gojenje cvetja in pridelovanje zelenjave, obiskale grad Zemono v Vipavi in se nazadnje ustavile še v vinski kleti. Cena izleta je 3.000 tolarjev, prijave z vplačilom pa sprejemajo do ponedeljka v kmetijski trgovini v Poljanah in v trgovini v Javorjah. Aktiv kmečkih žena iz Hotavelj pa vabi v sredo, 24. maja, na strokovni izlet po Dolenjski. Izletnice si bodo ogledale Taborsko jamo, vrtnarijo v Čatežu, novozgrajeno cerkev v Ivančni gorici...V Čateških toplicah bo tudi možnost za kopanje. Cena izleta je 3.000 tolarjev, prijave z vplačilom pa do nedelje sprejema Olga Šinkovec. • C.Z. Slovenska kmečka zveza Zakaj so hlevi polni? Ljubljana - Slovenska kmečka zveza zahteva od ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Osterca, da pojasni, zakaj so slovenski hlevi prepolni živine, zakaj klavnice ne odkupujejo dovolj spitane živine in zakaj so skladišča in hladilnice polne uvoženega mesa. V zvezi ocenjujejo, da je glavni razlog za to velik uvoz mesa (po podatkih, s katerimi razpolagajo, naj bi ga lani uvozili okoli 40 tisoč ton), zato jih skrbi, kaj bo s slovensko živinorejo v prihodnosti. Hlev namreč ni polica, ki jo napolniš in izprazniš, kadar se komu zahoče, pravijo v kmečki zvezi. • CZ. Lovstvo Nova dopisna člana Kranj - Generalna skupščina Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (C.I.C.) je na predlog Lovske zveze Slovenije na aprilskem zasedanju izvolila za svoja dopisna člana mag. Francija Ekarja in Bruna Skumavca, ki sta se s tem pridružila članoma z Gorenjske, Branku Galjotu in Andreju Arihu, in vodji delegacije Francu Galijotu. Dopisni člani na skupščinah sicer nimajo pravice glasovanja, so pa lahko člani posameznih komisij ali delovnih skupin. • CZ. V SOBOTO, 10. 6. 1995, prireja ansambel GAŠPERJI ob njihovi petletnici delovanja koncert, ki bo ob 20. uri v PREDDVORU. Vstopnice so v prodaji od torka, 16. 5. naprej na turističnih društvih: - ŠKOFJA LOKA - CERKLJE - RADOVLJICA - TRŽIČ - na GORENJSKEM GLASU, Zoisova 1, Kranj, tel.: 223-111 - in na AGENCUI TIK-TAK V PREDDVORU Koncert bosta povezovala Metka ŠUHEL in Janez DOLINAR. Gosta večera bosta: - GREGA AVSENIK s kitaro - duet M4M Nastop bo predvidoma posnel in predvajal MMTV, glavni organizator koncerta pa je Turistično društvo Preddvor. OPTIKA Kranj, Bleivveisova 18, nasproti porodnišnice Tel.: 225-600 PREGLEDI VIDA vsak četrtek od 10.30 do 12. ure in ponedeljek od 10. do 12. ure VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL in še povečevalne lupe, foto filmi, baterije - tudi za slušne aparate, tekočine za kontaktne leče Odprto od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Že 14 let Vaša optika ART OPTIKA KRANJ LASTNIKI GOZDOV, VRTIČKARJI! - popolna ponudba orodja in opreme za posek in spravilo lesa - motorne žage Husqvarna in Jonsered - celoten program kosilnic, motornih kos in škarij za živo mejo znamke Husqvarna - hitra in kvalitetna popravila - brezplačni pregledi motornih žag Trgovina in servis ▲ GOZD Staneta Žagarja 53, Kranj Tel./fax 064/241-670 Mercator - Oljarica Kranj Primer zgledne denacionalizacije Ko je cenilec ocenil vrednost podržavljenega premoženja, s katero so se strinjali dediči nekdanjega lastnika pa tudi vodstvo podjetja, je bila denacionalizacijska odločba samo še formalnost. Britof - Nekdanji lastnik oljarice Jožko Zabret, ki je po podržavljenju prvič prestopil prag tovarne pred sedmimi leti in je potlej tudi vložil zahtevek za vrnitev premoženja, denacionalizacije ni dočakal, v starosti 87 let ga je oktobra 1992. leta prehitela smrt. Njegovi dediči, tri hčerke in sin, so z denacionalizacijsko odločbo, ki je postala pravnomočna aprila lani, dobili v podjetju Mercator - Oljarica Kranj 19,7-odstotni lastniški delež. Jožko Zabret je 1922. leta doma, v Britofu, prevzel očetovo posest, med drugim tudi dobro vpeljano majhno podjetje za ročno stiskanje ianenega semena, in jo uspešno vodil do začetka druge svetovne vojne. Ko so aprila 1941. leta prišle v Kranj prve nemške čete, so oljarno, ki je v najboljših časih zaposlovala petdeset ljudi, zaplenili, Jožka pa zaprli. Vojno je preživel v taboriščih - v Begunjah, Dachauu in Flos-senburgu, odkoder se je julija 1945. leta vrnil domov. Po vojni je vodil podjetje le še kratek čas, potlej je prišla nacionalizacija. Oblast mu je najprej podržavila premoženje tovarne olja in firneža z vsemi zemljišči in stavbami, nato tudi 23 hektarjev njiv in gozdov, žagarski obrat, hleve, svinjake, zidani kozolec in vse drugo. Jožko je bil najprej tehnični vodja v oljarni, potlej je delal v kmetijskih zadrugah Kranj in Preddvor ter v KŽK-ju, kjer je tudi dočakal pokojnino. Le dva direktorja obiskala nekdanjega lastnika Čeprav se je v Oljarici od podržavljenja do danes Ciril Dolenc zvrstilo kar nekaj direktorjev, sta le Roman Modic in sedanji direktor Ciril Dolenc zmogla toliko volje in poguma, da sta našla pot do nekdanjega lastnika. Pa ne le to! Cinl in zdaj že pokojni Jožko Zabret sta se potlej srečala še večkrat, se pogovarjala o tovarni, mali elektrarni in drugih zadevah. Čeprav je Jožko po podržavljenju sklenil, da nikdar več ne prestopi praga tovarne, je obljubo vendarle f>relomil in pred sedmimi eti prvič prišel v tovarno, ki je od nacionalizacije do tedaj že močno spremenila podobo. Ko je Oljarica praznovala 85-letnico obstoja, so na slovesnost poleg Jožka prišle tudi tri njegove hčere in sin, ki so si ob tej priložnosti ogledali prostore in proizvodnjo. Soglasje o cenitvi In v takšnih okoliščinah je tudi denacionalizacijski fiostopek potekal normalno, ahko bi rekli zgledno. Ko se je že začelo govoriti o vra- Blaž Zabred čanju podržavljenega premoženja nekdanjim lastnikom, je Jožko večkrat dejal: "Jaz od tega ne bom nič imel, morebiti pa bodo moji otroci." Zahtevek je septembra 1990. leta še vložil, denacionalizacije pa ni dočakal. Pri starosti 87 let ga je prehitela smrt. Njegov sin Blaž Zabret, ki je v postopku zastopal tudi tri šeste, se je dobro zavedal, da vrnitevpremoženja v naravi ni realna možnost (vrednost podjetja se je od podržavljenja do danes bistveno povečala), zato se je strinjal z vodstvom tovarne, da dediči nekdanjega lastnika dobijo v podjetju ustrezni lastniški delež. Med tremi ponudbami za cenitev podržavljenega premoženja sta obe strani, zavezanec in upravičenec, izbrali Lokain-vest, ki je na podlagi ohranjene bilance oljarne in drugih podatkov ocenil, da vrednost podržavljenega premoženja predstavlja 19,71 odstotka sedanje vrednosti tovarne. S cenitvijo, ki upošteva tudi vojno škodo, so se strinjali dediči nekdan' jega lastnika in vodstvo tovarno. Denacionalizacij8* ka odločba, ki jo je aprj3 lani Občina Kranj, je bila potlej samo še formalnost-Zabretovim od pravnomočnosti odločbe že pripadajo vse pravice, ki izhajajo & premoženja. Blaž je tudi član upravnega odbora m skupščine Oljarice, po končanem lastninskem preoblikovanju podjetja pa ga bodo imenovali v tričlanski nadzorni svet. Spodbuda za dobro gospodarjenje "Za podjetje je dobro, da ima med delničarji tudi po* membnega zasebnega lastnika, ki vodstvu pri gosp°J darjenju gleda pod prste, pravi Ciril Dolenc in poudarja, da z Zabretovimi dobro sodelujejo. V podjetju raču-najo, da bodo v kratkem za Erogram lastninskega preo-likovanja dobili še drugo soglasje republiške agencije za prestrukturiranje in privatizacijo. Za zdaj je lastni* preostalega dela podjetja poslovni sistem Mercator« vendar se bo ta lastninska sestava še spremenila. Z?p°* sleni v Oljarici, nekdanji zaposleni, upokojenci in W nekateri drugi imajo namreč možnost, da po končanem lastninjenju delnice Merca-torja zamenjajo za delnice Oljarice, toda največ do 49-odstotnega lastniškega dele~ ža. V Oljarici za zdaj dobr? poslujejo, bolj jih skrbi Pn' nodnost, predvsem posl?' dice vključevanja Slovenj v Evropsko unijo. Zaplotnik C Kmalu nov pravilnik za turistične kmetije S turizmom se lahko ukvarja le urejena kmetija Kmetija odprtih vrat oz. izletniška kmetija naj bi sprejela največ petdeset gostov. Potarje - Predsednik komisije za razvoj turizma na podeželju pri Turistični zvezi Slovenije mag. Milan Krišelj je za danes, petek, sklical sejo komisije na Tiče v i kmetiji v Potarjih nad Lomom pod Storžičem, na nadmorski višini več kot tisoč metrov. Člani komisije si bodo najprej ogledali nekatere tržiške turistične zanimivosti, potlej pa bodo na kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, obravnavali aktualne probleme ponudbe in povpraševanja na turističnih kmetijah, problematiko ocenjevanja najboljše turistične kmetije v Sloveniji in osnutek pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in storitvah v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah. Kdo je odkril Udornico? Potarje - Ko smo v torkovi številki objavili članek o odkritju jame Udornice v Potarjih nad Lomom pod Storžičem, se je oglasil Milan Kaštrun iz Potarjev, lastnik zemljišča, kjer je jama, in povedal: "Tisto, kar ste zapisali o tem, kdo naj bi jamo odkril in preprečil, da bi gozdarji jamo pri urejanju vlake zasuli, ni čisto res. Jamo sem odkril jaz. Pa brez zamere!" Osnutek pravilnika, ki pa se lahko še precej spremeni, razvršča kmetije na turistične kmetije, kmetije odprtin vrat oz. izletniške kmetije ter vinotoče in osmice. Turistične kmetije nudijo gostom najmanj prenočišče z zajtrkom, lahko pa tudi polpenzion in penzion. Pripravljajo samo en meni, medtem ko jedi po naročilu ne strežejo. Tiste, ki zagotavljajo le prenočišče z zajtrkom, morajo imeti urejeno posebno jedilnico, v njej pa toliko miz, kot je sob, in najmanj toliko stolov, kolikor je ležišč. Če kmetija pripravlja poleg zajtrka še druge obroke, mora imeti tudi urejeno kuhinjo, ki je sicer skupna za družino in goste. Kmetija odprtih vrat oz. izletniška kmetija lahko sprejme največ 50 gostov. Usluge nudi le ob koncu tedna, med tednom pa le vnaprej prijavljenim skupinam in če delo na kmetiji to dopušča. Gostom nudi pretežno doma pridelano hrano (hladne prigrizke) in le domačo pijačo (vino, mošt, žganje, sa j sok) ter mineralno vodo. Ne sme in* > gostilniške opreme (točilnega Pu J! jedilnica (kmečka hiša) mora biti ure^ na na tradicionalni način. V vinot° lahko kmetija prodaja samo do pridelano vino, alkoholne in neal . holne pijače ter nudi hladne narezke domače pridelave (domače salame klobase, pršut, tunko, gnjat in dn mesnine, sir, zelenjavo in sadje. Osrn je ponudba domačega vina na me pridelave. ff Pravilnik bo izdal minister za g°sy darske dejavnosti v soglasju z mims j ma za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehra Veljal bo za vse objekte, za katere gradbeno dovoljenje izdano po uV^> vitvi pravilnika, in za vse nove V*J% editve, obstoječi obrati pa se mu «jj ji morali prilagoditi v enem oz. v letih. • CZ drug* Pri Zakrašnk pri Lenartu nad Lušo Nova turistična kmetija Franc TuŠek, bodo namreč naslcM1 petek odprli novo turistično kmcUJ| ^ Lenart - Kmečki turizem se ne razvija tako, kot so pred leti in desetletji načrtovali, zato so tudi vabila, kakršnega smo prejeli od škofjeloške kmetijske svetovalne službe, bolj redka. In kakšno je to vabilo? Pri Zakrašnk pri Lenartu nad Lušo, kjer gospodarita Cvetka in Na kmetiji, ki je v bližini smučišča . Starem vrhu, so v novozgrajeni sta.:g-uredili pet do šest apartmajev raz i . nih velikosti, od katerih ima balkon in odkoder je lep razglctl škofjeloško hribovje. • C.Z. UREJA: Vilma Stanovnik Naši mladi vaterpolisti imajo po dveh zmagah lepe možnosti za nastop na EP SEDAJ VEMO, DA NEKAJ VELJAMO Tak. pravijo po uvodnih dneh kvaiinkacij f^^^^«^^'^ »»fctni tremi in negotovosti že na prvih dveh tekmah kvahfikac Kra * i3Hf \ . maja - V torek se je v olimpijskem bazenu v Kraju ek katerih ; : na letošnj v Esslingenu v *ačp» a u"Ja " v »oreK se je v oiimpijsM bod " °d dven kvalifikacijskih turnirjev, mlade vaterpolske reprezentance uvrstile na letošnje prek katerih se NenS-" m,adinsko prvenstvo, ki bo avgust« tri k'J1* •odoben turnir namreč poteka še v Franciji, najboljše Prvens?e "\jV»?'teJJa turn*rJa pa bodo nastopile na evropskem da ly v1 nastop na velikem tekmovanju zaslužijo, saj so v torek \l0lj^Pren»agali ekipo Izraela, v sredo zvečer pa še ekipo in že na otvoritveni tekmi kvalifikacij dokazali, da se v Kranju obeta pet dni dobrih športnih predstav. Tudi Moldav-ci, ki so se na prvem srečnju pomerili z Litvanci, so slavili visoko z 12:3 in napovedali težko tekmo z našo reprezentanco v drugem kolu. Naša ekipa pa je na prvi tekmovalni dan po začetni tremi pa vendarle borbeni igri do zadnjih sekund ugnala ekipo Izraela z rezultatom 4:3. Za najboljšega igralca so prograsili Mateja Nastrana, poleg njega pa so se izkazali zlasti še Teo Galič, Erik Bukovac in vratar Uroš Čimžar. Ti trije so imeli tudi na sredini tekmi z ekipo Moldavije veliko zaslug, da je naša reprezentanca slavila še v drugem kolu. Mol-davci so bili enakovredni nasprotniki našim le v prvi četrtini, nato pa so se naši mladinci razigrali in na koncu zmagali z rezultatom 10:4. V jnatej Nastran, najboljši igralec na tekmi z Izraelom . Da bodo ekipe bivše Sovjetske zveze glavne favoritinje turnirja, je bilo jasno že prvi dan turnirja, ko je Belorusija v«oko, kar z 19:4, premagala ekipo Češke. Belorusi so pnka-Zah hiter in sodoben vaterpolo SLOVENSKI TOUR ROZMANU IN BOŽIČEVI iztv InaJa " S piknikom v jami in podelitvijo nagrad se je 5J2J?- .trodnevni " VVilson & Perutnina Ptuj Slovenian tour " r;J . arJe- Tekmovanje se je začelo v Mokricah, nadaljevalo v 'P*« in končalo na Bledu. nek • seie ua kot je bilo sprva predvideno. • V.S. okrene V ma^em nogometu v Besnici - Sekcija za mali nogomet turnjr evam'ce Saloon organizira prihodnjo nedeljo, 28. maja, do -j* V malem nogometu. Prijavite se lahko po telefonu 403-882 /?oJtmaja- * V-S-rokorr,°t'n5'^ce Lokastara proti prvi ligi - Minuli torek so p|3y nff ce Lokastara, ki se borijo za uvrstitev v prvo ligo, v tako n x prema8ale ekipo Polja z rezultatom 26:16 (9:10) in si Krim Fi 0k° odprle vrata v prvo ligo. V nedeljo gostujejo pri na zadnje"-' ^' V *orek P" R°mt Olimpiji B, naslednjo soboto pa m srečanju sezone v domači dvorani gostijo Polje. • V.S. B«Unc -dSJnoja C * * ■"•p»-» "B« «v j*.*««, —"»"j", wm*^rm Tekma c«ra na domačem balinišču gostila Hrast Music club. ^inoia*1?*' sPored "V super ligi bo jutri, 20. maja, ekipa Trate se bo 'rimo-«."" uu začela ob msk?vega v Ljubljano 15. uri. V prvi ligi odhaja ekipa .. k Sitografu Slogi, na Jesenicah do r,rtus' p"' rrj' med ekipama Jesenic in Ferolesom iz Radovljice, lekme to i -V Iurski Bistrici, Huje pa doma gostijo Sovič. Vse (nedeli«fu ^Ut" začenjajo ob 9. un. Dobili pa smo tudi zadnje U:5 v!slce) rezultate v prvi ligi: Huje - Sitograf 8:8, Sovič - Planine Ul Jan, 1" Jesenice 4:12, Feroles Radovljica - Prestranek 12:4, Irži?uran Pata Primskovo 13:3. V drugi ligi vobodo, I :m, Tele TV Rogovila pa v Ljubljani. vzhodbo jutri v gostuje v V.S. ^e"b7ii5Skr^anie med Tržičem ii tudi v Do^anovi soteski - Športno društvo Jelendol-Dolina bo po Vrs5'ognjem letu pripravilo tek po Dolžanovi soteski, ki bo že peti DtiČetk'' a^'c'ona'no tekmovanje bo jutri, v soboto, 20. maja, s teka bo"1 °^ ^' Ur'' ^tart te^a zanimivega in zahtevnega gorskega Celotni n 3| ^'apu Pred gostilno Pr'Krvin, proga pa bo potekala po nazaj h , anovi soteski skozi Dolino in Jelendol do Medvodij ter k'lorrie. ielendola< kjer bo cilj 13 kilometrske proge za moške ter 6-Za{etkn Pro8c za ženske. Udeleženci, ki se bodo prijavili pred °m teka, bodo plačali po 400 SIT štartnine. J. Kikel Uroš Čimžar, vratar reprezentance Slovenije - "Na prvi tekmi z ekipo Litve smo si zelo želeli zmage, rezultat v našo korist pa je predvsem posledica velike borbenosti vse ekipe. Na tekmi z Moldavijo pa smo pokazali tudi boljšo tehniko igre, razigrali smo se in pokazali, kaj znamo. Predstavili smo se s hitro in po moji sodbi tudi zelo atraktivno igro. Pohvaliti moram vse soigralce, še posebno pa sta na tekmi z Moldavijo dobro igrala Teo Galič in Erik Bukovac, ki sta dala tudi po štiri gole. Odlika naše ekipe je, da imamo osem do devet dobrih igralcev in da vsi lahko igrajo na takih tekmah. Sedaj, ko smo dosegli dve zmagi, bomo zaigrali še bolj sproščeno, saj do sedaj nismo vedeli, koliko veljamo v mednarodnem merilu. Sedaj se je izkazalo, da kar nekaj in to nam daje spodbudo tudi za še boljšo igro in uvrstitve v bodoče." sredo zvečer so Izraelci s 24:5 premagali ekipo Češke, Litva in Belorusija pa sta se razšli z izidom 4:13. Včerajšnje večerne tekme med Češko in Litvo, Moldavijo in Izraelom ter Belorusijo in Slovenijo, se do zaključka naše radekcije še niso končale, danes pa imajo mladi vaterpolisti prost dan in si bodo ogledali Gorenjsko. Jutrišnji tekmovalni spored se bo začel ob 17.30 uri, ko se bosta pomerili ekipi Izaraela in Litve, ob 19. uri bosta zaigrali reprezentanci Moldavije in Belorusije, ob 20.30 pa bo naša reprezentanca igrala z ekipo Češke. Zadnji tekmovalni dan bo nedelja. Ob 17.30 uri bosta igrali ekipi Češke in Moldavije, ob 19. Belorusije in Izraela, ob 20.30 pa bo naša repreznatnaca igrala zadnjo tekmo z ekipo Litve • V.Stanovnik, foio:LJFeras skMurski teki m^mmmn Smučarji tekači so začeli sezono na rolkah BRANKOVIČEVA ZMAGALA V ITALIJI Kranj, 16. maja - Slovenski smučarji tekači so minulo nedeljo nastopili na prvem mednarodnem Grand Prixu Italije, ki šteje tudi za pokal Alpe Adria. Med 209 tekmovalci iz dvajsetih ekip iz Italije, Hrvaške, Poljske in Slovenije, so nastopili tudi tekmovalci TSK Merkurja iz Kranja in Unior Olimpije iz Medvod in že na začetku rolkalskc sezone dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Tako so se člani pomerili na 15 kilometrski progi. Kmalu po startu se je od glavnine ločila skupina 9 tekmovalcev, med katerimi sta bila tudi bivši svetovni prvak Di Gregorijo in Kranjčan Primož Jerončič, ki tekmuje za Unior Olimpijo. Na koncu je zmagal Italijan Ponti pred Di Gregoriem, Jerončič pa v zaključnem ovinkastem spustu ni bil kos rolkarskim specialistom in je končal na šestem mestu. V kategoriji starejših dečkov je zmagal Klemen Lauseger(Merkur Kranj), drugo in tretje mesto pa sta zasedla Šiler in Tomažin (oba Unior Olimpija). V okrnjeni ženski konkureneci je na 7,5 kilometerki progi med mladinkami zasedla prvo mesto Tadeja Brankovič, druga pa je bila Maja Mohorič (obe Merkur Kranj). Brankovičeva je zmagala tudi v absolutni ženski konkurenci, Mohoričeva pa je bila tretja. V katergoriji mlajših deklic, ki so tekle na dva kilometra, je zmagala Mrzelova, v kategoriji starejših deklic, ki so tekle na 3,7 kilometrov pa Brišarjeva (obe Unior Olimpija). V skupni razvrstitvi so med dvajsetimi ekipami tekači Unior Olimpije osvojili drugo mesto, osemčlanska ekipa Merkurja pa je bila osma. • V.S. V BESNICI ZADOVOLJNI Rukometaši Besnice so letošnjo sezono končali uspešno. Prva ekipa je osvojila sedmo mesto v drugi ligi, kar je največji uspeh kluba. Za prihodnjo sezono želijo doseči še boljši rezultat, ki pa bo mogoč le z nekaterimi spremembami v ekipi. Veliko bolje bodo morali zastaviti tudi delo z mladimi, ki kažejo vse večji interes za rokomet v besniški dolini. Prvi korak je Že narejen. Kadetska ekipa bo junija nastopila na mednarodnem turnirju v Izoli, to soboto, če ne bo preslabo vreme, bodo organizirali pionirski in kadetski turnir, na katerem bodo igrali: N. Gorica, Sviš, Krim, Sava, Infotrade, Špecarija Bled in Besnica. Po turnirju bo še družabni večer z živo glasbo in plesom. Če bo vreme res preslabo, bo turnir prihodnjo soboto, 27. 5. 1995. Pričetek turnirja bo jutri ob 9. uri. Martin Dolanc [ZMOŽNI TENIS1 KRIŽAM NAJBOLJŠI MLADINCI Škofja Loka, 18. maja - Minulo soboto je Partizan EGP organiziral prvenstvo Gorenjske za mladince in mladinke. Tekmovalo je 46 tekmovalcev iz 6 klubov. Med mladinci je bil najboljši Matej Polanšek - Križe, ki je z 2:0 premagal Anžeta Žepiča, prav tako Križe. Tretji in četrti sta bila Matej Mali in Tjuš Aljančic, oba iz Križ. Pri mladinkah je bila najboljša Nada Petrovčič Partizan - EGP Škofja Loka, ki je v finalu premagala Urško Petrič - Merkur Kranj z 2:1. Tretja in četrta sta bili Maja Rozman - Križe in Saša Petrovčič EGP - Škofja Loka. Pri ženskih dvojicah sta bili najboljši Nada in Saša Petrovčič, ki sta v finalu premagali Rozman Grum - Križe. Tretje mesto sta osvojili Smolej- Bešič - Jesenice. Pri moških dvojicah sta bila najboljša Matej Polanšek in Anic Žepič • Križe, ki sta v finalu premagala Mali - Aljančič - Križe. Tretje mesto sta osvojila Sašo Robida in Jure Maček - Merkur Kranj. Pri mešanih dvojicah sta prvo mesto osvojila Polanšek -Rozman - Križe, druga ta bila Maček - IVtrie - Merkur Kranj, tretje mesto pa sta osvojila Rikanovič - Smolej Jesenice. J. Rani IOHET ODLOČILNA TEKMA ŽIVIL Kranj, 19. maja - Nogometaši Živil iz Nakla igrajo v nedeljo odločilno tekmo za uvrstitev v kvalifikacije za obstanbek v prvi ligi. V goste prihaja neposredni tekmec za uvrstitev, Gaj iz Kočevja, ki ima točko manj od Naklancev, zato bi nedeljska zmaga Naklance dokončno potegnila z dna. Tekma med Živili in Gajem bo v nedeljo ob 16.30 na kranjskem stadionu, domači pa bodo nastopili močnejši kot so preteklo nedeljo, ko so v Ljubljani nepričakovano premagali Olimpijo. Naklanci računajo v nedeljo na izdatno pomoč s tribun. V drugi ligi Filc Mengeš gostuje pri Steklarju v Rogaški, Napredek Domžale pa igra doma z Ero Šmartno. Obe tekmi bosta ob 16.30. V mladinski in kadetski ligi igra Gorenjski glas v soboto doma z ustreznima moštvoma Izole: kadeti ob 12,30 in mladinci ob 14.30. Nadaljevale se bodo tudi gorenjske lige: kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri, mlajši dečki v soboto ob 15.30, člani v soboto ob 17.30, starejši dečki v nedeljo ob 10. uri, ob isti uri pa tudi mladinci. • J.K. Hokejske in košarkarske menjave VEČ ŽELJA KOT PRESTOPOV Kranj, 18.maja - Te dni je živahno tako v pisarnah hokejskih kot košarkarskih klubov, saj med prestopnimi roki mnogi računajo na okrepitve tako z igralci kot trenerji in sponzorji. Želja je veliko, vprašanje pa je, kaj bo res novega, saj so odškodnine za nekatere novince (ali povratnike) precej visoke, večina klubov pa se bori za preživetje. Tako so bili v zadnjem tednu najbolj "vroči" hokejski prestopi. Zlasti na Bledu naj bi se dobro okrepili, saj so že podpisali pogodbe z Rokom Rojškom, Markom Smolejem m Lukom Simšičem, kot pravijo v klubu pa bi radi še dva močna igralca, za katera pa včeraj še niso vedeli povedati, ali se bodo z njima tudi dogovorili. Šlo naj bi za prestop jeseniškega napadalca Matjaža Kopitarja in Jeseničana iz ekipe Olimpije Tonija Tišlerja. Denarja včeraj do dvanajstih še niso nakazali za nobenega igralca, vendar naj bi ga po zagotovilih do večera. Tudi pri Olimpiji Hertzu je vrsta igralcev prosila za izpisnice, ni pa še jasno, kam kdo odhaja (če sploh odhaja ali bodo samo podaljašali pogodbe). Mlada Jeseničana Ivo Jan in Elvis BešlagiČ naj bi Šla po hokejski kruh čez lužo, nazaj na Jesenice pa naj bi se vrnil Tom Jug.Ni še jasno, kaj bo s celjskim klubom, pa tudi pri Triglavu o spremembah v ekipi še ne govorijo. Vzrok temu je tudi še neznan sistem tekmovanja v državnem prvenstvu, pa tudi nastopi v alpski ligi, kjer naj bi po sporočilu iz Milana od slovenskih moštev nastopili le ekipi Acroniksa Jesenic in Olimpije Hertz. Vse več ugibanj o prestopih pa je tudi v košarkarskih moštvih. Pri kranjskem Triglavu se največ govori o prestopu Francija Subica, ki naj bi v novi sezoni zaigral za Loka kavo, Grega Jeras pa naj bi oblekel dres Pivovarne Laško. Kranjčane naj bi zapustil tudi Mladžen Džino, govori pa se tudi o odhodu "prostega" Aleša Prevodnika. •V. Stanovnik PLESALCI NA SP Tržič, 19. maja -Plesalci formacij in ročk and rolla odhajajo jutri na svetovno prvenstvo v Švico. Med najboljšimi plesalci, ki bodo pomagali k čimboljši uvrstitvi formacij, sta tudi mlada Tržičana Žiga Dolinar in Karmen Markič. Dolinarju in Markičevi je to že drugi nastop za slovensko reprezentanco in želimo jima, da bi ju spremljala tudi športna sreča. • V.S. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ, d.o.o. v stečaju Cesta Ste Marie aux Mineš 9 sprejme takoj v delovno razmerje 1. VEČJE ŠTEVILO OBDELOVALCEV LESA, MIZARJEV IN LESARSKIH TEHNIKOV (možno je opraviti tudi pripravništvo) in 2. VABI OSNOVNOŠOLCE KANDIDATE ZA PROSTA UČNA MESTA ZA POKLIC MIZARJA, po novem šolskem izobraževalnem programu Informacije so na voljo osebno v splošno kadrovski službi podjetja ali po telefonu 064/53-632, v dopoldanskem času. TURISTIČNA AGENCIJA j ■ ■h!! m mm m^m B^f U B ■ m B^r Ay ■ wT >: • GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, 26. - 28. maj 95 • POČITNICE: slovensko in hrvaško primorje, tujina • BENETKE: l dan, odhod 27. 5.95 • G AR D ALAN D, 1 dan, bus, odhod 27.5.95 Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 - Ljubljanska c, ta,.tel. 224412 KOMENTAR Tihe priprave na premike Ađ arlco Jenšterle, zunanji sodelavec Proslave ob 50-letnici konca druge svetovne vojne so v Sloveniji minile v skladu z razklano politiko in kot take niso bile nobeno presenečenje. Nekatere njihove podrobnosti pa so vendarle pokazale na taktiziranje ključnih političnih strank. Največja zanimivost je bila seveda skupna tiskovna konferenca Lojzeta Peterleta in Janeza Janše, na kateri sicer niso povedali kaj posebno novega, videli pa smo lahko eventuelno skupno zavezništvo, pri katerem glavna voditelja obeh strank (SKD in SDSS) verjetno še nista razrešila, kdo bo bodoči voditelj slovenske desnice. Glede na bojeviti karakter Janeza Janše in na ponižnost Lojzeta Peterleta o tem sicer ne bi smelo biti dvoma. Janša je v opozicijo od svojega odhoda z oblasti vložil preveč energije in medijske podobe, da bi se lahko sprijaznil s podrejeno vlogo, Še posebej pa ne s prevlado Lojzeta Peterleta. Ne smemo pozabiti, da je bil Janša prvi politik v Demosu, ki je javno sprožil pobudo za tedanjo Peterletovo zamenjavo s funkcije premierja. Skupna tiskovna konferenca je torej prej pokazala na to, da se krščanski demokrati pripravljajo na prehod v opozicijo, tej odločitvi pa je verjetno botrovala užaljenost ob Peterletovem porazu pri kandidaturi za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodno politiko. SKD bi najboj ustrezalo, če bi jih njihovi koalciijski partnerji sami izločili iz vlade ter jim s tem podarili prepotreben položaj politične žrtve. Vendar LDS sedanja pozicija preveč ustreza, da bi potegnila radikalnejše poteze. Toliko bolj, ker se je očitno neka druga opozicijska densičars-ka stranka odločila za kon-struktivnejše sodelovanje s sedanjo oblastjo. Kolikor je bil namreč ob prosavah opazen bojkot SKD, budnim očesom ni ušla prisotnost poslancev Slovenske ljudske stranke na svečanem zasedanju slovenskega parlamenta. Resda se le-tega ni udeležil predsednik SLS Marjan Podobnik, vendar je v prostorih parlamenta sedelo kar nekaj poslancev te stranke, doslej sicer tesne zaveznice SDSS. Pri SLS so se odločili za diplomatsko rešitev. Njihov predsednik je bil odsoten, vendar ne tudi cela stranka, ki je s tem pokazla vsaj minimalno pripravljenost spoštovanja državnih prireditev. Dolgoročno ji takšna fleksibilna politika lahko prinese vstop v sedanjo vlado, kjer bi lahko zamenjali krščanske demokrate. Gre le za to, če so glavni predstavniki SLS spoznali, da v Sloveniji verjetno ena politična struja nikoli ne bo imela možnosti absolutne vladavine in bodo torej stanke morale pristati na delitev oblasti. Ob takem spoznanju je za SLS seveda pomembneje, če je članica vladne koalicije, kot da vztraja v opoziciji, kjer ji prav tako Janez Janša odreka vodilno vlogo. Janša je tista ključna oseba v slovenskem političnem prostoru, ki bo mnenjski voditelj povsod, kjer bo deloval. Pa naj bo to v vladi ali v opoziciji. Le tam, kjer ga ne bo, bo spopad med strankami za vodilne položaje dokaj enakopraven. V tem trenutku je to vladajoča koalicija, v kateri pa krščanski demokrati nikoli niso znali izkoristiti svoje volilne podpore in so pristajali na vlogo žrtve. Zato zdaj, ko se je očitno nabralo preveč poniževanja, rajepaktirajo z opozicijo, ne vedoč, da tudi na tej strani ne bodo imeli kaj prida boljšega statusa. Pat pozicija, kakršna sedaj vlada v slovenski politiki, je enako škodljiva in koristna za vse strani, zato tudi v kratkem ni pričakovati večjih sprememb. Vsakršno "nasilno spreminjanje" obstoječega reda bi s seboj prineslo preveč negotovosti. Verjetno so v vseh strankah razčistili, da izredne volitve niso nerealna stvar, problematično je le, kako jih izpeljati, in predvsem, kako se nanje ustrezno pripraviti. Nič čudnega ne bi bilo, če bi se še najmanj obrestovale tistemu, ki bi jih sprožil- Bombniki nad Kranjem Vine Bešter, novinar Radia Kranj Brez skrbi. In predvsem brez panike. Misli, ki jih pravkar prebirate, nimajo prav ničesar skupnega z aktualnimi dogodki pri naših južnih sosedih niti z nedavnimi majskimi proslavami. Naslov simboliira vse tisto, kar je na Gorenjsko pljusknilo v osemdesetih letih, ko je skozi tedanjo ZSMS v maju potekala vrsta prostočasovnih prireditev namenjenih mladim, povsem konkretno pa gre za prepovedani plakat avtorja Zorana Smiljaniča, ki je na svoj način javnosti sporočil, da "Tedna mladih ne bo". Boljši poznavalci dogodkov izpred nekaj let vedo, da imamo v mislih vrsto različnih prireditev, ki so združevale mlade s poudarkom na alternativni kulturi, nekaj podobnega, kar se v gorenjski metropoli ob trudu kranjskih študentov dogaja te dni. Prav slednja akcija bi morala novoizvolje- nim vodstvom občin na tem koncu države ob njihovih siceršnjih težavah z občinskimi proračuni, statuti in nenazadnje smetmi osredotočiti pozornost tudi na mladino v njihovih občinah. Kako je pravzaprav poskrbljeno za njihovo preživljanje prostega časa ali drugače, mar ne sodi ta problematika tudi na seje občinskih svetov? Mladinska subkultura je na Gorenjskem (ponovno) potisnjena v kleti, še celo provokacij ni več. Resda se je v zadnjih letih zamenjal politični sistem in tudi časopisni članki danes odmevajo drugače. Če so slabih deset let nazaj tedanji gorenjski politični veljaki skozi prilogo, ki je izšla v pričujočem časopisu očitali, da poskuša "rušiti spomenike NOB", je šlo praktično le še za zadnje vdihljaje politike, ki je (tudi) v angažirani kulturi mladih videla tisoč strahov. Zato prav nič čudnega, če je tedanje akcije še posebej budno spremljala SDV, ki je imela svoje ljudi prav v vrhovih občinskih ZSMS, nenazadnje kakšnega med njimi danes najdemo v Sovi. Mesec maj, povsem brez kakršnihkoli nostalgij za 77-toističnimi prireditvami, predstavlja čas, ko se prireditve selijo na prosto, čas, ko naprimer tudi vrt kranjskega gradu Kieselstein opozarja, da ljubljanske Križanke potrebujejo konkurenco. Gre preprosto za dejstvo, da naprimer nobena od gorenjskih občin ne premore "mladinskega kulturnega centra", na sejah občinskih svetov, če posplošimo na zadnjem kranjskem primeru, celo razpravljajo o škodljivih "vplivih diskotek na mlado populacijo". Skoda, da zadnje volitve niso na oblast v vseh strankah pripeljale več mladih, slednje bi namreč (v veliko večji meri) pomenilo, da so mladi..., kot smo zapisali v prvem stavku. PREJELI SMO Po poteh mladih spominov Nekoč, to je še v stari Jugoslaviji, sem bil doma v Tupaličan - na Gmajni pri Preddvoru v družini Kokalj, kjer je bil oče Jernej sedlarski mojster. V družini smo bili 4 bratje in ena sestra, ker pa oče ni mogle vseh preživljati, nas je poslal otroke h kmetom služit za pastirje. Tako sem bil kot pastir najprej v Lomu nad Tržičem, potem v Zabijah pri družini Kragulj - Rogelj. Tam sem hodil v šolo na Trstenik skozi Čadovlje in ko sem bil star 14 let, sem moral končati šolo v Preddvoru. Učno dobo sem preživel doma pri očetu Jerneju, izučil sem se sedlarske obrti in v Ljubljani na Gospodarski zbornici opravil pomočniški izpit. Od doma sem se večkrat vozil s kolesom po makadamski cesti od Tupalič, Preddvora, Zg. Bele, Bašlja, Banega vrta, Trstenika, Goric, Golnika, Seničnega, Sna-kovega, Križ, Pristave, Tržiča in nazaj. Večkrat sem moral s kole som po makadamski cesti v Kranj in Šenčur po materijal za izdelovanje sedlarskih izdelkov. Ob nedeljah pa sem šel večkrat v Adergas, Cerklje, Vodice in Brnik. Večkrat sem šel tudi v hribe, obiskal sem vse Karavanke. Povsod sem se imel lepo in imam lepe spomine. V Mariboru sem že od 1946 leta in sem po duši še zmeraj Gorenjec. Do pre-jšnejga leta sem vsako leto po večkrat prišel domov, sedaj sem pa že starejši in ne morem več. Letos spomladi me je zelo osrečila moja sestra Triumf Jože /Vova/c, zunanji sodelavec V zgodovini se čestokrat nekateri dogodki pomešajo, ker zgodovinski čas ne teče samo kot običajna ura, ampak je odvisen tudi od tega, kako ljudje razumejo posamezne dogodke. Zato je pravzaprav čudno, da se dosedaj še niso oglasili poznavalci zgodovine in umetnosti in povedali svojega mnenja o proslavi zmage nad nacifašizmom, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani. Proslava je namreč nosila nenavadno ime Triumf. Dosedaj nihče ni pojasnil, kaj naj bi ta triumf pravzaprav pomenil. Proslavo je režiral Matjaž Berger, mlajši gledališki teoretik in danes že uveljaljeni režiser spektaklov. Berger je postal znan širši javnosti po tako imenovani plakatni aferi leta 1987. Takrat je skupina oblikovalcev Novi kolektivizem za Titovo štafeto mladosti naredila poseben plakat, za katerega se je kasneje izkazalo, da je pravzaprav montaža nekega nacističnega plakata. Skupina Novi kolektivizem je sicer izvirala iz Neue slowenische Kunst. Takoj so se oglasili borci in budni mladinci iz juga, ki so trdili, da gre za plagiat, torej ponaredek neke- ga nacističnega plakata. Potem se je tudi v Sloveniji razvila prava manija pojasnjevanja, kaj naj bi plakat pomenil in seveda razprava o smiselnosti štafete mladosti. Matjaž Berger je za naslednje leto pripravil scenarij za proslavo ob dnevu mladosti, na katerem naj bi nastopil tudi sam maršal Tito, ki naj bi ga igral Kranjčan Ivo Godnič. Zaradi pritiska iz juga in aretacij četverice žal potem maja 1988 v Novem mestu ni bilo proslave dneva mladosti. Berger je kasneje režiral večje število spektaklov, najbolj odmeven je bil ob devetdesetletnici olimpijca Leona Štuklja. Za tokratno proslavo je Berger uporabil različne vire iz časa nacizma, seveda predvsem nacistične propagandne filme. Najbolj znana nacistična propagandna filma sta "Moč vere" in "Triumf volje", ki jih je režirala Leni Riefenstahl. Oba filma sta nastala kmalu po tem, ko je Hitler prišel na oblast. Filma izražata uradno nacistično politiko, predvsem reklamirata nacistične spektakle, parade in seveda takrat glavno usmeritev nacistične politike, ki je hotela čimveč ljudi prepričati, naj se v prostem času ukvarjajo s športom. Šlo je namreč za rekreativno akcijo "Kraft durch Freude', moč z veseljem. Berger je očitno prepriča da je za vsak totalitaren sistem značilen kolektivizem11' v katerem je posameznik 'e kolešček v stroju, ki teži * čimveč jim dosežkom, posameznik pa seveda ni pomemben. Zato je Berger v skladu s tradicijo Neue slowenische Kunst dal simbolnemu jeziku iz preteklosti drug pomen-Tudisocializem je bil obseden z gospodarskimi in Pre' dvsem športnimi dosežki, M je hotel dokazati, da je bolj* od kapitalizma. Med nastop1 telovadcev, alpinistov in pre' leti letal in helikopterjev smo slišali odlomke iz svetovne literature od Shakespeara do Brechta v različnih svetovnih jezikih, kar je dalo samem^ spektalu poseben pomen-Misli znanih humanistov so zvenele kot svarilo pred gr0' zotami vojne in totalitarni oblasti, kajti dvajseto stoletf bo v zgodovini označeno ko\ stoletje totalitarnih ideoloS'1 in koncentracijskih tabor&; Nemški filozof Adorno le nekoč zapisal, da po Ausch-witzu kultura spada v koš ^ odpadke, ker ni prepreči Auschvvitza. Berger je dok11' zal, da to ni res. Zali Radikovič iz Kranja, ki je zame naročila in plačala Gorenjski glas, ki ga zelo rad prebiram, kajti precej krajev iz okolice Kranja poznam. Gorenjski glas pa je tudi sicer zelo bran in poznan širom po domovini. Zato Vas vse skupaj lepo pozdravljam. Drago Kokalj O planinskih vodnikih Čeprav je 95. obletnica od ustanovitve Planinskega društva Kranj in prireditve ob tem jubileju že za nami, pišem te vrstice kot vodnik omenjenega društva. Slovenci, kolikor nas še je, smo postali v svetu kar naenkrat zanimivi in znani. Med peščico v primerjavi z drugimi narodi, je dolga vrsta vrhunskih umetnikov, kulturnikov, znanstvenikov in športnikov svetovnega formata. Skoraj, da ne izide časnik, v katerem se ne bi to potrjevalo. To je kar žgečkljivo, vendar je to zgodba z drugačnim naslovom. Zahotelo se mi je napisati nekaj vrstic o vodništvu in vodnikih. Kdo so ti, tako malokrat omenjeni planinski vodniki v planinskih društvih? Smo mar nekakšni Cankarjevi Idealisti, ki ostajamo v senci publicitete, za Potemkinovimi kulisami? Naša glavna skrb pa je vendarle - varno vodenje - širših množic na planinske in gorske vrhove in še bolj varno nazaj v dolino (posamično vodenje "vidnih Indi-viduumov" še ni v naši kompetenci !? op.p.). Smo torej hodci, ne pa "vrvohodci". Ne spadamo med športnike, zato pa tudi ni med nami "vrhunstva". Če pa tega ni, ostanemo lahko samo še nezanimivi, oziroma - anonimni? Tega se novinarji dobro zavedajo - razumljivo. Iz psihološkega vidika gledano, smo si planinci in športniki po usmerjenosti, v diametralnem nasprotju. Planinec bo ob doseganju ciljev -naprezanju pri vzponu, obračunal praktično sam s seboj, medtem ko bo športnik obračunal - s prijateljem.'? Planinskemu vodniku morajo biti udomačene marsikatere vrednote, kot na primer: etične, moralne, kulturne, pa še... V vseh teh je skrita tudi -skromnost. Neskromna so le dejanja, ki jih volontersko izvršujemo. Iz kranjskega Planinskega društva je pred dvajsetimi leti izšla prva generacija planinskih vodnikov v Sloveniji. Danes imamo že nekaj generacij odraslih vodnikov in mladinskih vodnikov, ki delujejo v šolskih mladinskih odsekih. Čeprav ne razpolagam s statističnimi podatki, lahko mimo rečem, da smo vodili stotine tur, doma in v tujini, tudi na zelo zahtevne vrhove. Število udeležencev gre že v tisoče - na vso srečo, brez težjih ali hudih nesreč. Na vsaki turi in pred njo, nesebično delimo in prenašamo znanje in izkušnje na klientelo, ki nam je zaupana. Mnogi so si s tem pridobili tolikšno znanje, da hodijo v gore s svojimi družinami že samostojno. Za kulturo hoje in varovanje planinskega sveta v svoji prvobitnosti, imamo planinski vodniki kar precejšnje zasluge. Resnica je tudi, da so naše gore in poti večinoma Že bolj čiste, kot so najbolj "ogvantane" ulice gorenjske metropole!? Primer, ki gotovo ni osamljen: v soboto in nedeljo je bil tradicionalni pohod na Blegoš. Udeležencev - nekaj tisoč. V torek za tem sem bil na omenjenem vrhu. Odpadkov ni bilo moč najti "niti za mušter"! Brez komentarja. Vračal sem se z zelo prijetnimi občutki. Ob koncu naj še jaz ponovim to, kar so že drugi pred menoj povedali, da "narave nismo podedovali od naših dedov, ampak smo si jo sposodili pri naših vnukih!" Izgleda, da so se planinci začeli tega z vso resnostjo zavedati. Planinskim vodnikom so te stvari že zdavnaj znane. - Pa - SREČNO! Edvard Erzetič Vabilo izgnancev Gorenjske Znano je, da so pred tremi leti začela organizirano delovati številna društva izgnancev po Sloveniji. Namen aktivnega dela vseh članov izgnancev je seveda-da bi dosegli in uzakonili Pn slovenskem parlamentu Pra' vice za povrnitev škode nam, ki smo bili izgnani, in H prestano trpljenje po raznih taboriščih v izgnanstvu. Druga smer delovanja izgnanci pa je humanega značaja namreč, da bi vsako let° organizirali srečanje izgna* cev v raznih krajih Sloveni/ in da bi tako postalo ladici' nalno. Tu bi se izgnanci VSO*0 leto srečevali in ob tem obu' jali spomine na težka leta, smo jih doživljali v taborišč*. Tako je organizacijo "[ izvedbo srečanja izgnance Gorenjske prevzelo druŠtv° izgnancev Bleda. SrečanjeJ kulturnim programom bo maja 1995 z začetkom ob W uri in sicer v športni dvorac na Bledu. Zato vabimo vS* člane našega društva, da 5 skupaj s svojci in znanc množično udeležijo srečanji To vabilo velja tudi za Han drugih društev izgnancev ^ Gorenjskem. Letošnje sr*' čanje pa je obenem povezan0 tudi s proslavo ob 50-letmc' osvoboditve in vrnitve nancev v domovino. %at ima letošnje srečanje še pra ■ poseben pomen. Ob tem fi. odveč omeniti, da smo tua izgnanci ob stradanju ' trpljenju v taboriščih doprine' sli svoj delež. Kljub izgon" 11 domovine smo močno sočuS vovali z našimi najbližjim1, , domovini, ki so se borih gozdovih. Težko smo doča^ li, da je prišla svoboda, in sm,-se izmučeni toda srečni v*?, domov. Čeprav je od ta*r: poteklo že 50 let, vendarle" odveč, če omenim, da sf* takrat mladi izgnanci v tab° iščih delali številne hum^ naloge. Denimo pomaf, smo po svojih močeh startJ. bolehnim in slabotnim v ji borišču, bodisi s hrano drugimi humanimi akciji^ da so prenekateri take ^ dočakali svobodo in se vm domov. Zato je posebno r.. membno, da bi se srel^L udeležilo čimveč mladih, W le tako bi lahko smisel vsa*^ letnih srečanjih prenašali mlade. Jernej 5*ek, maja 1995 GLASOV KAŽIPOT 25. STRAN • GORENJSKI GLAS sPet po mnogih letih Urbanov sejem v Mengšu Žejen in lačen ne bo nihče, sicer pa ima prireditelj namen, da bi Mengšu "zaživela" vsakomesečna prodaja živine. Mengeš, 18. maja - Jutri, 20. maja, se bo ob 7. uri pri Staretovem gradu v Mengšu začel prvi Urbanov sejem. Gre za oživitev tradicije, za katero se je odločil odbor Mihaelovega sejma. Sejem °a praznik sv. Urbana je bil v Mengšu prvič 25. maja 1835. leta. Odbor Mihaelovega sejma v Mengšu ga °življa na željo kmetov iz Mengša in bližnje ter daljne okolice. Na njem bodo prodajali i; "»jaii živino, rabljeno polje-Jeljsko orodje in stroje ter "netijske pridelke. Pristojbina za prodajo Pridelkov na sejmu bo od 1.500 do 3.000 tolarja, za prašička 100, za vola 500, za prašiča 250, za drobnico 300, za telička 450, za konja 1.000, Za orodja pa do 8.000 tolarjev. Včasih je bilo v Mengšu več sejmov. Prvi je bil na tiho nedeljo. Drugi je bil na praznični velikonočni ponedeljek, tretji pa na god župnijskega zavetnika sv. Mihaela. Župan Stare je od oblasti pridobil dovoljenje še za nove sejme. Tako so bili do druge svetovne vojne v Mengšu naslednji sejmi: - od 1935 naprej je bil 9. februarja sejem za god sv. Polone, - od 1844 naprej 17. marca sejem za praznik sv. Jederti ■ od 1835 naprej 25. maja sejem za praznik sv. Urbana - od 1844 naprej 6. novembra sejem za praznik sv. Lenarta in 13. decembra sejem za praznik sv. Lucije - od 1905 je 5. julija sejem na god sv. Cirda in Metoda - Najbolj slovesno pa je bilo vedno na Mihaelov semanji dan, ko so Mengšani praznovali tudi god svojega župnijskega zavetnika sv. Mihaela. Od srede prejšnjega do začetka tega stoletja je bilo živinsko sejmišče na občinskem zemljišču Na apniŠih ob Ravbarjevem gradu in na graščinskem vrtu. Leta 1911 so živinske sejme prestavili na nekdanje Škarjeve njive ob Kolodvorski cesti. "Živinski plac", kot so včasih rekli, za govedo, drobnico in prosile so imeli na južni strani ceste, ograjeni prostor za konje pa na severni strani. Delovanje odbora Mihaelovega sejma pomeni na nek n.ačin dopolnjevanje turistične ponudbe v občini oziroma v Mengšu. "To naj bi bila popestritev turističnega, zabavnega in nenazadnje tudi kult urnga življenja domačinov in obiskovalcev. Ce Pa bo recimo sejem uspel, kot je na primer Mihaelov lani, bo to združitev nakupa in prodaje, kar je nenazadnje tudi namen oživitve te prireditve, ki je bila znana in priznana v Mengšu vse do druge svetovne vojne," razmišlja predsednik Odbora Mihaelovega sejma Štefan Borin. Pričakujejo in tudi za naprej, če bo živinski sejem KLJUČAVNIČARSTVO SLOVENSKA CESTA 6 lcl.7J7.660 6I2.H MFNGE* IZDELOVANJE STROJEV IN NAPRAV, fifK EXPRES IZDELAVA VSEH VRST KLJUČEV **roNi_Nl 5- GORENJSKA 12"^V vsak mesec, vabijo kmetovalce iz bližnje in daljne okolice, da prinesejo svoje pridelke in domače proizvode kot so sir, skuta, maslo, domači kruh, žganje, suho sadje, med... Že jutri na prvem sejmu pričakujejo pridelovalce. Naprodaj bodo živina, rabljena kmetijska mehanizacija in kmetijsko orodje. Odbor bo poskrbel za stojnice, pa tudi žejen in lačen ne bo nihče; ne razstavljala oziroma prodajalci, ne obiskovalci. Zato, da bo oživljena tudi tradicija nekdanje privlačnosti teh sejmov, pa bo odbor že na prvem sejmu poskrbel tudi za mešetaria. Njegova vloga je bila nekdaj poznana po tem, da je kupca in prodajalca "skupaj spravil". "Upam in želim, da bi sejem uspel. Ob 9. uri dopoldne bo pozdravil vse prodajalce in obiskovalce tudi mengeški župan. Prodaja živine bo trajala do poldneva, ostalih pridelkov in raznovrstne ponudbe pa do večera. Kmetijska zadruga je obljubila tudiprodajo semen. Na svidenje torej jutri pri Staretovem gradu v Mengšu na Urbanovem sejmu. * A. Žalar ajo izlet po sledeh izgnancev: Bavarska-Nemčija. Prvi dan Salz-burg in ogled Alotting - Fronten-hausen, Poxau, Reisbah, Dingolfing; drugi dan Straubing in Passau. Odhod iz Kranja 22. junija ob 3. uri prek Podnarta, Posavca, Kamne Gorice, Radovljice, Bleda, Jesenic. Cena izleta 160 DEM. Prijave zbira Alojz Vidic, Zgornja Dobrava 15, tel.: 736-457 do vključno 28. maja. Srečanje Gorenjskih kolesarjev Kranj - Sekcija za kolesarjenje pri DU Kranj organizira kolesarski izlet v Škofjo Loko, ki bo v četrtek, 25. maja, z odhodom ob 9. uri izpred zgradbe društva. Vozili se bomo po cestnoprometnih predpisih in na lastno odgovornost. Vabljeni! V Šentjernej in Toplice Kranj - Društvo sladkornih bolnikov Kranj vabi člane, svojce in ostale na enodnevni izlet po Dolenjski. Izlet bo v soboto, 3. junija z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prijave se pri poverjenikih na terenu ali na tel.: 242-067, kjer dobite vse ostale informacije. »»Itltlrltltltlrlrltltlt V Avstrijo Kranj • Društvo invalidov Kranj organizira v sredo, 14. junija, enodnevni izlet v Avstrijo. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10. Pohod na Črni vrh Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 1. iunija pohod od Črnega vrha -Pasja ravan do Tavčarjevega dvorca na Visokem v Poljanski dolini. Zbrali se bomo ob 7.30 pred kinom Center. Hoje bo za približno 3 ure. Prijave z vplačilom 700 SIT sprejema DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. V Prekmurje Kranj - DU Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v Prekmurje, ki bo v torek, 6. junija, z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Ogledali si bomo znamenita mesta v Prekmurju. Prijave sprejemajo na društvu ob uradnih urah. Na Boč in Donačko goro Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na izlet na Boč in Donačko goro, ki bo v četrtek, 8. junija, z odhodom ob 5.30 izpred kina Center v Kranju. Potrebna je primerna planinska oprema in palice. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave sprejemajo na društvu. Planinski pohod Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi na planinski pohod Bohinjska Bela -Slamniki - Rčitno - Bled. Pohod bo v torek, 23. maja. Zbor udeležencev bo ob 7.30 pred domom upokojencev na Selu. Potrebna je dobra pohodna oprema, primerna vremenskim razmeram. Hoje bo za 4 ure. GLASOV KAŽIPOT 1* Prireditve > PoJDr!^naravisliki podhrf^Je ^ KraJevna skupnost ja, dg Je obvešča ljubitelje cvet-fiedeiir, ' bodo lahko ogledali v ^arjaK Ž1, 5- 1995> vrtnarijo popKn K0mz'Ja v Podbrezjah. venski w2 00 tam tudi znani sl°-vaicem Z?onc' ki 00 0DisK°- 2asvete Ob i« Za pogov0r in dv0rani ^ JL 18- uri Pa 00 v doma ' p°dt>reškega kulturnega diano^iv .Pokazal izbor svo organ." bD Kondor iz Godešiča fla oSSiu ^'J0' 21. maja, tek SoriiS™ 858 m) ™ obrobju taliPrirlPOlja-Tekaci bodo štar-to VdtaK sredi vasi ob 10. uri in člani ^st,arostnih kategorijah. Posebfi? ,0 et in nad 40 let ter ni'W *a krajane Godešiča še GodesP,?aeHStvo Nastaje je pot v lanski i cerkve na Osolniku 1 leju pretekel Borut Mata*1, ~ - Zirov. Zanimivo bo videti alf k"" *""uv- ^aninr|ivo oo n°v reknrH tudl letos Postavljen etos SLpr°9e 0rga™ator tudi bo. ^a KJe mnozicno udelež pnPravil kr,h3) 0l'še Je organizator ^vod>f!n ^ale Prti« spreje 'Rovanja do 9.45. Mednarodni dan invalidov Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira v soboto, 24. junija, srečanje invalidov Kranja s pobratenim društvom invalidov Maribor z obeležjem v počastitev Mednarodnega dneva invalidov in 25-letnico delovanja našega društva. Srečanje bo na prostorih Gorenjskega sejma v Kranju, člani se lahko prijavijo pri svojih poverjenikih ali v pisarni društva vsak ponedeljek, od 9. do 11. ure ter ob torkih in četrtkih, od 15. do 17. ure, v Kranju, Begunjska 10, tel.: 212-712. »»»»»»»»»»»ft* Miss narcis Planina pod Golico - člani TD Planina pod Golico bodo v nedeljo, 21. maja, na običajnem prostoru organizirali prireditev Miss narcis. Program se bo začel ob 14. uri. Sodelovali bodo: ansambel Vita, Braco Koren in mladi glasbeni talenti. Obiskovalci pa bodo izbirali najlepše dekle, ki bo postala Miss narcis. »»»»»»»»»»»»»It Piknik kolesarjev Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira kolesarski izlet in obenem piknik na Možjanci nad Preddvorom. Piknik bo v torek, 30. maja. Zbrali se bomo ob 8 uri pred zgradbo društva in se odpeljali s kolesi. Vozili bomo po cestnopro- metnih predpisih in na lastno odgovornost. Razstava izdelkov Radovljica - članice študijskega krožka Tehnike vezenja vabijo na razstavo svojih izdelkov v učilnici št. 1 pri Ljudski univerzi Radovljica. Razstavo bodo odprli v torek, 23. maja ob 19. uri. Z veseljem vam bodo povedali kaj več o svojem in o drugih študijskih krožkih, ki so še dejavni pri Ljudski univerzi. Na svidenje v torek zvečer. Izleti Blagovnica GORENC Mladinska ul. 2, Kranj, zaposli KV ŠIVILJO z izkušnjami za popravilo konfekcije, za določen čas ali pogodbeno. Delo lahko opravlja tudi na domu. Informacije osebno na naslovu in po telefonu: 064/222-455 Družinski pohodi Koknca - Turistično društvo Kok-rica bo v nedeljo, 21. maja, pripravilo prvi družinski pohoa v letošnji sezoni. Vse udeležence vabijo, da se ob 14. uri zberejo pri brunarici ob čukovem bajerju, od koder bodo organizirano krenili po lepi gozdni poti do lovske koče na Pangerščici. Prizadevni turistični delavci bodo tudi tokrat poskrbeli za prijetno in varno hojo, pa tudi kakšna družabna igrica bo vmes za sprostitev. Pohod je Erimeren za vse člane družine in e posebej za upokojence, ki naj pripeljejo s seboj tudi svoje vnučke. Pridite in preživite v naravi prijetno nedeljsko popoldne. Po sledeh izgnancev Zgornja Dobrava - Gorenjski krajevni odbori Društva izgnancev Slovenije 22. in 23. junija organizir- Športniki na Ermanovcu Sovodenj, 18. maja - Planinsko društvo s Sovodnja v Poljanski dolini bo v nedeljo, 21. maja, ob 14. uri pripravilo zanimivo prireditev šport -Glasba - Ples. Prvič bo prireditev pod obronki Ermanovca ob Planinskem domu, udeležili pa se je bodo tudi znani slovenski športniki: osvajalca strehe sveta Mount Everesta Marija in Andrej Štremfelj, kapetan hokejistov Akroniks Jesenice Murajica Pajič, biatlonka Andreja Grašič, strelec Franc Peternel, alpska smučarja Nataša Bokal in Andrej Miklavc, kolesar Drago Frelin, balinar Uroš Vehar, voznik Rallvia Bojan Peljhan ter karateist Kolek-torja iz Idrije. Pogovore bodo vodili znani novinarji Gorenjskega glasa, Radia Cerkno in Radia Žiri. Gorenjski glas in obe radijski hiši so tudi pokrovitelji srečanja. Igral bo ansambel Stock. • J. Govekar Kranj \UAwx> AKCIJA KOKRA MINI METRO NA PRIMSKOVEM VAM V MESECU MAJU NUDI ZA AKUSTIKO SHARP DOBAVITELJA TEHNOUNION, BELO TEHNIKO GORENJE IN CANDY NA 5 ČEKO V BREZ OBRESTI. TEL.: 241*470 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. SVETOVALEC L ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: - visoka izobrazba VI1/1 pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - preizkus znanja za dejanja v upravnem postopku //. ADMINISTRATIVNI SODELAVEC Pogoji: - srednja izobazba V. stopnje ekonomske ali upravno-administrativne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - znanje strojepisja - znanje uporabe računalnika Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne in posebne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih. Za navedeni delovni mesti bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 10 dneh po objavi na naslov: REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, Škofja Loka, 64220. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. Razstave Jesenice - V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bo danes, v petek, 19. maja ob 18. uri otvoritev razstave "Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občine Jesenice in Kranjska gora. Nastopil bo mlajši mladinski pevski zbor OS Prežihov Voranc. Škofja Loka - V Galeriji Fara bo danes, v petek, 19. maja ob 20. uri otvoritev razstave slik na temo "Ob Selščici do Loke" slikarja Lojzeta Ferenca. Po krajšem kulturnem programu bo razstavo odprl kustos Loškega muzeja profesor Andrej Pavlovec. • rt TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/213-261, 218-586, FAX: 0641211-790 NAJUGODNEJŠI KATALOG MOJE POLETJE •APARTMAJI, BUNGALOVI, HOTELI NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI, KRIŽARJENJE... 7 P0LPENZI0N0V ZE ZA 279 DEM GRČIJA, ŠPANIJA, TURČIJA, SICILIJA, 7 P0LPENZI0N0V + LETALO OD 690 DEM NEPOZABNO DOŽIVETJE: JORDANIJA- BANKOK- PATTAVA odhodi: 14.6.. 28.6., 15.7., 19.8.95 11 DNI SAMO 1 399 DEM 15 DNI SAMO 1 599 DEM PRODAJA LETALSKIH IN tAPIJSKIH VOZOVNIC 1 GARDALAND IN B0BV£INTER BRNO- največje zabaviščno središče v Evroprpdhodl vsako drugo soboto! MODNA AGENCIJA MGM vas vabi danes, v petek, 19. 5., ob 21. uri v Prešernovo gledališče v Kranju na MODNO REVIJO Predstavitev spomladanske in poletne kolekcije oblačil. Sodelujejo: - UNITED COLORS OF BENETTON otroška trgovina 012; Maistrov trg 11, Kranj, tel.: 064/224-341 - ROMANA boutique damskega perila, Romana Markič, Kranj; 064/47-371 - LEVI'S KOKRA, Mirka Vadnova 19, Kranj, tel.: 064/242-066 - GRINGO JEANS CLUB; Tavčarjeva 7, Kranj, tel.: 064/223-142, BTC - hala A, Šmartinska 152, Ljubljana, tel.: 061/185-26-19 - BUTIK ANGELIKA, Jenkova 2-4 Kranj, tel.: 064-221-504 - VERITAS izposoja poročnih oblek, Jenkova 1, Kranj, tel.: 064/224-158 - MONIKA ŠPORT fitness studio, Brdo pri Kranju, Predoslje 39, tel.: 064/221-133 ■ DIVA'S trgovina z obutvijo in usnjenimi oblačili, Cankarjeva 5, Kranj, tel. 064/211-210 - TURBO SHUHE, Mirka Vadnova 7, Kranj, tel.: 064/-242-105 - PEKO, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič, tel.: 064/53-260 - OPTIKA ALEŠ, Janka Puclja 9, Planina 3, Kranj, Tel.: 064/324-471 - INSTITUT ESTHEDERM PARIŠ, Smledniška 132 a, Kranj, 064/326-085 - FRIZERSTVO MALI Sašo-Aleksander; Blaževa 3, Škofja Loka, tel.: 064/620-049; Vodnikova 8, Ljubljana, tel.: 061/193-282 Pokrovitelji: GAMA MM 106,4 FM ZASTOPSTVO NIKE, SLOVENIJA TENISSHOP VVIMBLEDON; Britof 24, Kranj, fax: 064/242-190 'cJMMGLAS Zoisova 1, Kranj, tel.: 064/223-111, fax: 064/222-917 tovarna nogavic, p.o. Slovenija - 63313 Polzela, Telefon 063/720-111, Telefax: 063/720-260 Nogavice so postale izredno pomemben del garderobe, kajti tudi noge potrebujejo svoj make-up. Ekskluzivni vzorci in prejlnjeni modeli so pravi izziv za zahtevne kupce. Hlačne nogavice in nogavice, ki jih izdelujemo danes, so nekaj posebnega. So mehkejše, bolj gladke in svilnate, bolj trpežne in izvrstnega videza. Vse to gre pripisati uporabi vlakna LYCRAm proizvajalca DU PONT. Izberite med dobrimi nogavicami le najboljše! Izberite "POLZELA" nogavice! MALI OGLASI 223-444 DISCOTEKA RADOVUI CA Danes po 22. uri TECHNO SKUPINA IZ ZAGREBA E.T ELECTRO TEAM APARATI STROJI Prodamo nov RAČUNALNIK 486 z garancijo in opravljamo popravila računalnikov. O064/266-564 9194 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. S632-595u446 Ugodno prodam PRALNI STROJ KONČAR - ZANUSSI. »215-433, zvečer 11799 Industrijske ŠIVALNE STROJE, prodam. «41-183 12025 Ugodno prodam tri TERMOAKUMU-LACIJSKE PEČI. černilec Andrej, Kranj, 211-728 12057 HLADILNIK z zamrzovalnikom Gorenje in 20 kg tehtnico, prodam. »633-752 12062 Prodam rotacijsko kosilnico 165 cm zelo dobro ohranjena. »681-575 12063 Prodam slamoreznico Ultra H 3. Žabnica 37 12066 Samonakladalko nemške znamke 20 m3 in siloreznico z motorjem z nizkim dvižnim koritom, prodam. »061/ 375-168 12074 25% ceneje kot trgovina prodam PEČ za centralno kurjavo. «326-270 12004 Prodam TORPEDO TX 80. škropilnico, trosilnik, kosilnico VVelger, viličar Tovota 2.5 t/4m. »211-264 12088 Valj za valjanje njiv, transportni trak, avtomatsko tehtnico prodam. Kozina, »328-238 12096 Poceni prodam razno orodje in elek. hobv stroje: tračni brusilnik, ročni sikular, skobelnik, verižno žago, povratno žago, varilni aparat, brusilnik z reduktorjem, lesno stružnico, dve navojni grt. od 4-20 mm, mizarski ponk star 6 let iz masivnega hrasta. »43-291 12100 Prodam barvni televizor za 150 DEM, pralni stroj. »57-561 12101 Prodam dva industrijska ŠIVALNA STROJA, tt 715-775_12109 Prodam PUHALNIK Tajfun brez motorja. »421-581 12125 Prodam OBRAČALNIK HAVBLIC za seno in dva nova BLATNIKA z lučmi za traktor Univerzal 55. »46-257 12136 Prodam enoosno gozdarsko prikolico za traktor ali Unimog. »725-051 12140 Prodam ŠTEDILNIK na drva in ŠTEDILNIK na plin. »871-281 12141 Prodam 5 let star barvni TV BLAUPUNKT. «41-037 12153 Ugodno prodam RADIOKASETAR Goldstar, star 6 mesecev. «41-037 12154 POMIVALNI STROJ Candv, starejši tip, malo rabljen in zelo dobro ohranjen prodam za 25000 SIT. «801-484 12163 Prodam VENTILATOR Gros. »47-546, Sp. Duplje 60 12179 PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 850 - 22°° »NEDELJA OD ll 00 - 22°^ NOVI C01, 160 A prodam ali menjam za močnejšega 230 A, cena 75000 SIT. štumerger, Frankovo nas. 173, Šk. Loka 12190 Prodam barvni TV SHARP. Krivec, Visoko 91 A, »43-309 12196 Prodam KOSILNICO SIP SOKOL 145. »66-704 12201 Ugodno prodam LIKALNI STOJ Pfaff, širina valja 60 cm. »41-261 12206 Prodam KOSILNICO MOTOBENASI 110 cm. »622-418 12212 Prodam vgradni ŠTEDILNIK s pultom 2+2 in barvni televizor. »45-554 12237 Prodam KOSILNICO BCS. Zupan B 731-023_ 12274 Prodam vibracijski brusilnik Bosch 150 W, 10000 obrVmin. »67-654 12296 Prodam vibracijski brusilnik Iskra 150 W, 16000 obrVmin z odseso-vanjem. »67-654 12297 Prodam HLADILNIK, star eno leto, 125 I. »45-641 12308 Ugodno prodam PLETILNI STROJ BROTHER KH 871 s kartami in starejši pletilni stroj SINGER na ročni pogon. »714-414, po 19. uri 12312 Prodam ali zamenjam manjšo traktorsko prikolico za avtomobil, prikolico. »688-126 12317 Prodam CIRKULAR za obžagovanje tramov. »45-290 12318 Prodam hladilni bazen za mleko 200 I. »242-670 12324 Prodam 100 I betonski mešalec Lesch z dvigalom. »422-750 12332 Simens keramično kuhalno ploščo in Simens vgradno pečico ter kuppers-busch štedilnik, prodam. »621-109 12344 Prodam zamrzovalno skrinjo Gorenje 3101, 30.000 SIT. «310-568, po 20. uri 12363 OBRAČALNIK MUTA prodam. »64- 114 12354 Ugodno prodam siloreznico Spajzer in Sipovo samonakladalko 25 kubično. »725-042 12356 Prodam hidravlično ročno prešo. »685-138 12356 Prodam kombinirani mizarski stroj 3 opreacije. »696-012 12366 MOLZNI STROJ ALFA LAVAL prodam. Molj, Voglje Na vasi 2 12370 Ozdraveti z glino je možno, je preprosto 090/45-04 lmin 117 SIT Prodam STROJ za izdelavo sladoleda in dve skrinji za sladoled (za 9 in 11 posod). »861-125 12411 Prodam HLADILNIK s 50 I skrinjo, zelo poceni. »324-149 i24ie Prodam kombinirarni STROJ za šrotanje in ruženje koruze. »332- 518 12421 Za 30 % ceneje prodam mlečni električni posnemalnik EP 80. »323- 281 12435 GLASBILA KITARO EKO LES POUL I rabljeno, kovček, stojalo, prodan-»691-161___J^t- ROLAND E 36 nov sint. z riW* prodam. Janez 225-724 12f. GR. MATERIAL Prodam novo OKNO 140x1^ i »67-278___j^! Prodam BOROVE PLOHE. «21/' 033___]5 j Prodam 171 m2 tegule. Cenat Pfj dogovoru. » 064/891-038 ali 575-519, zvečer_____J5> Prodam 6000 kosov rdeče fasad"* OPEKE. »421-556___^ Prodam rabljena okna raznih dirn^ zij, cena ugodna. »242-433 Prodam 500 kosov silikatne OPE^j NF. »67-037_ Prodam 4 strešna okna dim. 74*1^ »43-346_ ŠPIČAK cementni rabljen za p<*^ vanje, prodam. »57-488 123*3 Prodam 2 m3 hrastovih plo^! debeline 5 cm. »696-012 _J2> DESKE 25 in 50 mm suhe, prod**1' »328-218____]3> Okrogli LES 8 m dolžine 20;4° debeline, rezani les 2 cm, 10 cm, prodam. Ljubno 25, P«0^ r731-578 2^ Prodam vrata za gosp.poslopje dj^ 2x2m. »52-208, po 20. uri Prodam dva okna nova, 120x140 z roletami. »77-740 IZOBRAŽEVANJ* Izredno ugodna prodaja šols^'1 potrebščin, pošljemo vam ceni* pokličite! »064/266-564 __> ANGLEŠKI JEZIK - prevajam, P& čujem in nudim instrukcije. Pokli° zvečer, »332-067__ KOROŠKA DRUŽINA ob Bašk^ jezeru IŠČE DEKLE, ki je konC^ srednjo šolo in se želi učiti izpopolniti znanje nemščine, z3 P2 moč pri otrocih in gospodinjstvu eno leto. »064/224-520 Instruiram snemanje z videokarn^ »58-340__tfj. Instruiram matematiko in ^z'JS£cO-vse stopnje na vašem domu. » ,9 501__^Jf> Prodam UGANKARSKI SLOVAR^ 00 Prodam TV GRUNDIG. ekran 63 in »622-418 mesoreznico, premer 20 cm. » 4/-190, Zg. Duplje 80. 12493 Prodam PRENOSNI TELEFON, cena 11.000 SIT in sekular mio-standard. » 47-190, Zg. Duplje 80 12494 disketi, cca 13300 gesel. PotoCr". Hafnerjevo n. 12, Šk. Loka Poceni in uspešno instruiram ^ gleščino. «401-043___^ Učitelj uspešno instruira matemajj*0 in fiziko za osnovne šole. ©41-J 12334_ ^ KUPIM Odkupujemo vse vrste STARlNS^, GA POHIŠTVA, ure, umetnine, na% kovance, razglednice...Nudimo g, kvalitetne RESTAVRATORSKE y , LUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčar)" } 7, Kranj, «221-037 ali 47-534^, Kupim YUGO 45 ali 55, letnik 1^ ali 1991. « 45-501 1> Kupim smrekovo hlodovino. ™ & 378___J> Kupim suhe hrastove deske line od 30-80 mm. Bistrica 7, » 007___J£3 Kupim 125 ccm motorno kolo• . menjam za VW HROŠČA. «325-^ 12120 Kupim keram. umivalnik naima^,j Kupim APN 6, star približno 3 »633-538 RING Kranj, d.o.o. Bleivveisova 14, KRANJ Tel.: 064/221-317, 221-318 Fax: 213-328 • RAČUNALNIKI TISKALNIKI - Epson. Fujitsu, NEC, HP CD ROM SOUNDBLASTER MODEMI POTROŠNI MATERIAL (diskete, trakovi, čistila, filtri, CD ROM plošče...) • PROGRAMSKA OPREMA - poslovne aplikacije licenčni programi • LOKALNE MREŽE - Novell • SERVIS MOŽEN NAKUP NA ČEKE Kupim suhe jesenove PLOHč DESKE. »622-254 HLODOVINO SMREKE v hr«^ kupim. »66-463 ___A Po ugodnih cenah odkupu! ^ hlodovino iglavcev in celu »55-151, dopoldan, 57-848 P0^ dan ---7\efl° Kupim traktorske vile za »^1 »682-549, popoldan -"---ostfl" Kupim staro lajno in vse »^1 Inštrumente. «45-655 ^J^. ----Tkafl' Od starih staršev odkupim vse * ^ ostalo. «45-655 ■-----rTil*"1 Kupim starinsko pisalno $ kredenco, knižno omaro. »43 12444 Kupim KOZJE MLEKO. »41-8*3 463 KOLESA zapakirano, rdeče barve, pr00*"^ 66-052 športno KOLO Maraton lu*u*JJ,. Pfek, 9. maja 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 HALO ® HALO Q, GORENJSKI GLAS, TEL.: 223 111 ^TOŠOLABinB TEL:22-S5-22 NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. maja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. 'zpit za tovornjak in avtobus Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 22. maja ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22 nakupo valni izlet gardaland PALMANOVA, 31.5.; GARDALAND, 24.6.; MADŽARSKA - LENTI Rozman, tel.: 064/715-249 avto šola *hg.humar ::mmm ;miwwm:*:mmm.....mmim.....mi-mmm>mmM&Mmmmmm NAJBOUŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. maja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 avt electronic servis video, tv, avdio SERVISIRAMO vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe... Ugodne cene novih aparatov! Skorja Loka, Sp. trg 2/a, telVfax: 064/620-205 KEVOKTRADE } Kidričeva 2, Kranj I li1:212'3*?, 211-142 tX~HIFI- VIDEO Samsung samsung samsung samsung i samsung pRODAJA •NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA U takojšnje plačilo &EVOKTRADE REV O K TRADE PJNGO, a\o.o. Kranj PRODAJA S T I N S K E OPREME Oprešnikova 74 Zk 064/216-141 EKSPRES PRALNICA FERliA _ GABOR ]*GOCOM, a\o.o. poljanska c S vod Jelenovim klancem) KRANJ foovina ( 292____25 HIŠE PRODAMO: v DupljahJJJ Kranju prodamo novejšo, '®RjkERN z vrtom, v mirnem predelu. K 3 *e Kranj.d.o.o., 221-353____2* HIŠE PRODAMO: v Kranju stare^ hišo za 80.000 DEM, Pirničah nadstropno hišo , Zg. Besnici nisu 1100 m2 sveta, v Šutni novejšo n> in 600 m2 sveta. K 3 KERN KrtP 221-353_ jaž* Prodamo v Gozdu Martuljku, j* cesti, starješo hišo na zemlji*>N 1600 m2 ob glavni cesti. K 3 r&\ Kranj.221-353____ Prodamo v Naklem 4000 m2 z«"* jišča s hišo in gospodarskim P0*'^ jem. K 3 KERN Kranj. 221-353J^ PARCELE PRODAMO: Pgg^ "7« v Tržiču 976 m2, 1400 m2 zazidljivo parcelo 615 m2 in """-2, v Prebačevem, v Moravčah 76Ugutni skupaj z nezazidljivo 676 mZ-KERN Kranj,221-3533____^ PARCELE PRODAMO: v Kokri lOj m2 zazidljive parcele, primerne vikend. K3 KERN Kranj.d.o.o. & 353 1* nepremičnine ttUM4211lO* V Zalogu pri Cerkljah P'°?n'tf. dvostanovanjsko hišo, 320 mZ *gj fazi, na sončni, ravni parceli ccaJ ^ m2, V Apnu pri Cerkljah pr°fn\ bivalni vikend, 140 m2 z gar*^ telefonom na parceli 250 m2, f? fl cca 149000 DEM, na lepi loka^JJ, Kranju prodamo lepo enostanov*1^, ko na parceli 870 m2, staro 17 1 delavnico cca 80 m2, cena 370,000 DEM. V Škofji Loki p% mo samostojno dvostanovajsko n 280 m2, ločeni vhodi, z gostjn^ lokalom v obratovanju, dvorišča^ DEM. X BIRO.d.o.o., 061/316-698,«! m2, vrta 300 m2, cena cca 061/1326-277, vsak delavnik mfl"3 in 18. uro ter ob sobotah med 9 in^ uro -•— 1 X BIRO.d.o.o., Dalmatinovi! 0 Ljubljana, na Gorenjskem usP^,r psoredujemo pri prometu z_ne{j$-mičninami. Z ZAUPANJEM DUJ:tt PEHA! Pričakujemo vas ,*&0tJ delavnik med 9 in 18. uro 'n £ sobotah med 9 in 13. uro n*j 061/316-698 ali 0^1/1-326-277^ V Kranju, Škofji Loki ali °s% Gorenjski kupimo zazidljivo P^nffi od 600 do 2000 m2 do cca 9°^i DEM ali hišo cca 200 m2 na P*T jj nad 300 m2 do cca 320.000 DtJ^/ BIRO.d.o.o., 061/316-698 ali "^j 1326-277 vsak delavnik med SI in uro ter ob sobotah med 9 in 13- 12542 PRIREDITVE TRIO, DUO ali sam s harmoniko^ na ohcetih, v lokalih, »731-015 --7Tt& DUO EVERGREEN ima še <*Z prostih terminov. »623-077 na obletnijj tih DUO vas zabava na ohce"'^,. lokalih in zabavah. »45-292___S --- PLESNA ŠOLA URŠKA KragUgl, mladino in zakonce v ZA^e NADALJEVALNI IN IZPOPOL^ VALNI PLESTNI TEČAJ. «41-»° GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Krali (v hotelu CREINA) Tel.:064/213-650 jj JUTRI, g SOBOTA, 20. mal3' MAKOTBrZ Club je odprt ob h četrtkih, petkih in sobot* od 22. do 04. ure. POZNANSTVA Vdovec, star 63 let, srednje P&rfi - močnejše. Delno invalid, sf^0lffi, za normalno življenje, bi rad sr~„$ osebo, staro od 50-65 let, za v $ no skupno življenjsko pot; s gjff' premoženjem in pokojnino- %lf POLJANSKA DOLINA Nudimo najugodnejša posojila, obresti od11%!8tno dalje. Tel: 064/211-847 POSLOVNI STIKI Prodata up°dJetn'ka za realizacijo BonS- kolekc'Je unikatnih tapiserij. SSgfa nagrada! »310-588 12224 naiuQoNHSK^ ZASTAVLJALNICA -«J h£n.9,Ča P°s°iiia. garancija, hipoteka, OD. »211-847 12453 KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOVI trgovci-odkupujemo čeke vaših kupcev po najugodnejših POGOJIH! pARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211-256 fcftZNO PRODAM in TnM"0 Podani plastični ČOLN 2ii2H2?< »45-812 120K) dneu^1' prodam rabljeno opremo za tovorn Sobo in razna oblačila ter urno pnkolico za osebno vozilo. W224-089 Ugodno prodam dobro ohranjeno počitniško BRAKO PRIKOLICO na »323-163 12316 Prodam ELANOV čoln 401 L. 0331- 699 1242/ Prodam gumijasti ČOLN Maestral 18 z motorjem Tom os 9,9 SE. »329- 921 12481 HR0ŠČEK - MINI PRISLUŠKOVALNI BREZŽIČNI ODDAJNIK!!! ffPUrni naprava s super občutljivim mikro-^l0fn. ki zazna vse zvočne signale v bližini, spojem - poslušanje na vsakem radijskem »Prejemniku, tranzistorju. Velikost 2 x 4 cm! p*!)«t 200 m Napajanje 9 V baterija. Nas-SSg freKvenca oddajanja (88 - 108 MHz ^V/FM) Dostava po pošti, plačilo ob pre-*«mu. Ce niste zadovoljni, Vam vrnemo *W 4.900 SIT ♦ poštnina Tel. SHOP Non. ^»P 061/140-22-28 Prodarn 1 HA stoječe trave in .^glLEC GNOJA. » 422-23912111 ^odam kavč, 2 fotelja, 2 elek. peči, mizico, prenosni TV. Vizovišek, »^2?63, pp 14. un 12117 jf/odam večjo količino mešanih drv. •^Sl^na dom. »421-601 i2ise jfiftjL* I kotel za žganjekuho. O «^J07 12257 2o3)darn *»gan bukov LES. O 46- ^^.^^ 12270 in taH901 novo avtomobilsko prikolico PoJSjJj^o stiskalnico. «310-283, 0P^dr-arT1 TELETA simentalca in i?3^E 5 mm in 2,5 mm. «77-168 S*AN. OPREMA ^j9odn0 prodam KUHINJSKI KOT z ^i^stoli. «401-037 12029 nj^*"1 SEDEŽNO GARNITURO + 3 Uonrt 0rnarice in mizo, izredno i montažo Prodam PEUGEOT 205 XE, letnik 1986, ohranjen. 045-585 12520 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1991/8. Cena po dogovoru. Grgič, Frank. nas. 163, škofja Loka 12525 ZAPOSLITVE Iščem zidarska dela. Imamo skupino. Delamo kvalitetno in hitro. 0 401-316 11163 Dekle za strežbo v bistroju Matjaž Kranj, redno ali honorarno takoj zaposlimo. 0222-430 ali 331-654 11442 V delovno razmerje sprejmemo delavko, vajeno industrijskih šivalnih strojev. 058-082, od 8 do 14. ure ob delavnikih 11741 Zaposlimo STROJNIKA gradbene mehanizacije in voznika tovornjaka. Pisne ponudbe na naslov: Ciril Potočnik, Hotavlje 74, Gorenja vasns29 Dekle dobi delo v pizzeriji. 0421-226, po 14. uri ns64 VSEM, KI VAM JE DELO V VESELJE. POSEBNA DIREKTNA PRODAJNA ENOTA, KI SE UKVARJA Z ZBIRANJEM NAROČIL ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, NUDI REDNO ZAPOSLITEV. DELO POTEKA OD PON. DO PET. V DOPOLDANSKEM ČASU. 0 0609/ 620-475, 634-064, 56-105. 11913 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1980, cena 4500 DEM. 0242-036 12457 CITROEN AX, letnik 10/89, bele barve, prodam. 0632-083 12458 Prodam JUGO 55 A, letnik 1987, cena po dogovoru. 077-981 12462 Prodam MITSUBISHI PAJERO, letnik 1992. 0211-264 12465 Prodam JUGO 55 AX, letnik 1987, dobro ohranjen. 0332-289 12469 OPEL KADETT 1.3 SOLZA, letnik 4/ 87gDrodam ali menjam. 0632-083 Prodam Z 750, letnik 1979, vozen, neregistran, 100 DEM. 0241-710 12473 Prodam Z 128, letnik 1987. 0216- 592 12475 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. 0876-151_12488 126 P, letnik 1981, obnovljen, registriran do septembra, prodam. 0633-506 12513 Prodam HROŠČA, letnik 1972 0310-017 12514 VW HROŠČ, letnik 1976, obnovljen, reg. do 5/96, cena po dogovoru. 0874-316 12516 ORBITA agencija za delo Naši naročniki potrebujejo nove sodelavce: - KOMERCIALISTA -TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA - VEČ KV AVTOKLEPARJEV - PEČARJA - KERAMIKA - VEČ SAMOSTOJNIH KV ZIDARJEV, TESARJEV OZ. DRUGIH GRADBENIH DELAVCEV Vabimo tudi kandidate ostalih profilov, da se vpišejo v našo borzo podatkov. Vse informacije lahko dobite po telefonu 47-574 ali 47-575 oziroma osebno v Naklem, C. na Okroglo 3. Zaposlimo delavca v lakirnici. MIZARSTVO KURNIK, 045-375 11926 Sprejmem vsa zidarska in fasaders-ka dela. «225-362 1204a Zaposlimo KV zidarja in gradbenega delavca. «41-208 12050 Sprejmemo delavko z 4 ure dela -okopavanje. «242-025 od 6. do 1/2 8. ure 120S6 Dekle za strežbo v gostinskem lokalu zaposlimo, lahko tudi pripravnico. Možna oskrba in stanovanje v hiši. «691-215 12060 Nudimo zanimivo honorarno delo. «84-479.81-369 12068 Firma INTERCET d.o.o. zaposli lesarskega tehnika z dobrim poznavanjem stavbnega pohištva in z znanjem nemščine. Nudimo stimulativni OD. Dodatne informacije po tel. št. 064 331 767 ali 064 59062. V redno delovno razmerje sprejmemo KUHINJSKO POMOČNICO. «422-000 Iščemo dekle - študentko za honorarno pomoč pri strežbi. «216-114 12075 RESTAVRACIJA METULJČEK Škofja Loka takoj zaposli KUHARJA in KUHRAJA pripravnika. »622-270 12078 Ekonomski tehnik nujno potrebuje zaposlitev, šifra: VESTNA 12097 ZAPOSLIMO NATAKARJA. 458 741- 12103 Iščemo prodajalko za delo v živilski trgovini. »312-274, 218-948 12146 ČISTILKO - za čiščenje manjših poslovnih prostorov, enkrat tedensko 4 ure v popoldanskem času, sprejmemo, šifra: ZANESLJIVA 12228 Prevzamem manjša ali večja grad dela. »632-158 Iščemo KUHARJA ali kuharico in fanta ali dekle za strežbo. Zaposlimo redno za določen čas Koča na gozdu Vršič. »0609/626-641 12234 Takoj zaposlimo elektromonterja. »50-648,53-496 12238 Honorarno delo v računovodstvu v Škofji Loki dobi sposobna ekonomistka. »47-620 12252 Iščemo trgovskega potnika Iza prodajo. 0 218-955 po 18. uri 12260 Redno zaposlimo dekle za strežbo. 0 311-301 12263 Honorarno zaposlimo ČISTILKO iz okolice Cerkelj. 0 422-522 12281 Pizzerija Pod velbi, zaposli dekle za delo v strežbi. Informacije vsak dan po 16. uri v pizzeriji, Poljče 6. 12115 OFFSET TISKAR z delovnimi izkušnjami na offset stroju dobi zaposlitev za nedoločen čas. Dober OD. Medium Radovljica, tel. 064/802-146 in 804-065. DZS išče vodje skupin za dobro plačano delo na terenu. Informacije vsak petek od 12. do 17. ure 0331- 445 12147 Zaposlimo KUHARJA (picopeka). Klicati od 18. ure dalje na 0725-190 12173_ K sodelovanju vabimo več kuharjev za gostilno v bližini Medvod, kjer je možno tudi stanovanje in v gostilno v Podljubelju. Zaposlitev je redna ali honorarna. 0061/621-139, med 8 in 10 dopoldan 12227 Šport Commerce Kranj takoj zaposli KV KUHARJA za delo v ŠPORT HOTELU POKLJUKA Pogoji: - znanje slovenskega jezika -1 leto delovnih izkušenj Prijave se zbirajo do 1. 6. -Šport Commerce, Partizanska 37, Kranj Zaposlim KV MIZARJA. 0241-281 12310 Zaposlimo samostojno ŠIVILJO, redno ali honorarno na 0061/841-469, od 15. do 19. ure 12327 če želite zaslužiti 1000,2000 ali več DEM, pokličite 0325-291 12330 Zaposlimo kuhinjsko pomočnico. 0064/45-038 12359 Iščemo prijazno mlado dekle za delo v strežbi. 0 46-878 12371 Trgovsko podjetje honorarno ali redno zaposli več ljudi na področju zastopanja zelo iskanega medic, izdelka. Potrebujete prevoz in prosti čas. Informacije od pon.-petka od 7-14. ure na 057-033 12381 Kuhinjsko pomočnico takoj zaposlimo. 047-830 12386 Takoj zaposlimo več slikopleskarjev (lahko tudi priučeni) OD po dogovoru. Informacije osebno v trgovini ČOPIČ TC BPT Tržič. Tel.:53-571 int. 258 PRIPRAVNIKA zaposlimo za delo v menjalnici. Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija. Inf. na tel. 211-387. Zaposlimo več terenskih komero? listov z lastnim prevozom za PJ°*JS novih med. izdelkov. Zaslužek cc* 1000 SIT/uro. Prednost imajo kan" dati s polnim delovnim časom. K»g" danes od 10-18. ure. 0061/15-»», 003 124« Honorarno zaposlimo delavca^ 12231 žagi. 064-450, po 20. uri Iščemo NATAKARJA z strežbo v gostilni v Gor, vasi. 0681-424J2«* Za redno delovno razmerje zaP^'' mo poslovodkinjo živilske stro** 0213-968 124» Imate finančne težave in bi ra dobro zaslužili. Če ste resni, P0*" čite 0874-220 do 18. do 20. ure 12497 _a Italijansko podjetje išče Ijudj J* področje marketinga in proda) 0874-061 12*9« ZAHVALE _ Vsem prijateljem in sosedom ter K& RK Vodovodni stolp in ZZB s zahvaljujem za obiske in darila o 90. rojstnem dnevu moje mam Frančiške Salmič. Francka Mraziz^ ŽIVALI Prodam KOZO s kozličkom. «31°: 330_^iis* Plemensko ZAJKLO pasme franci' ki ovnač z mladiči ali brez, prodan ■ 11953 045-532 Zdrave KUNCE pasme franc ovnač za nadaljno rejo, prodaj 045-532 "Z. osKi DALMATINCA, vrhunsko leglo, st^' tednov, ugodno prodam. 051-36° 11956 ___^ Prodam KOZLA za pleme star 18 mesecev. Podjed, Britof 98, Kranj 12024 ___.. Prodam BIKCA simentalca, star M dni. Zabnica 37____«5 Prodam eno leto stare KOKO^j nesnice. voklo 56, 049-277 J^! Prodam TELIČKA frizijca. Zalog 46 12062______^ Prodam 10 mesecev staro teličko simentalko. 0422-606 Oddamo mlade MUCKE prijazni^ ljudem. 047-057__«2 Kupim 10 dni starega BlKc^ simentalca. 0802-042_12J* NOVOFUNDLANCI, odlični družins1" psi, mladiči naprodaj. 0692-006 12150 __ Prodamj črnobelega bikca, slu 187 10 dni. 0061/823-675 _J3< Prodam enoletne kokoši za zakol m nadaljno rejo. 064-226 Kupim BIKCA simentalca do 0422-598 PRAŽARNA JANCO KRANJ išče POTNIKE za prodajo kave gostinskim lokalom po Sloveniji (lasten prevoz). Pisne ponudbe na naslov: JANCO.d.o.o. Kranj, Kolodvorska 3 Zaposlim dekle v bifeju. 0332-518 12396 Nudimo redno zaposlitev. 057-792 12399 Iščem vztrajne in komunikativne osebe. Plačilo po učinku. 0327-560 Kupim zazidljivo parcelo ali hišo v gradnji v Kranju ali v okolici. 0331-266 dopol. in 329-924 popoldan 12403 Delo dobi vodja skupin, dober zaslužek. 0620-565, od 18. -19. ure 12404 Nudim možnost dobrega honorarnega zaslužka. 041-058, po 16. uri I2410 Zaposlimo natakarico v pizzeriji in kavarni. 050-267 12423 Zaposlim mlado, prijetno dekle za delo v šanku. 0212-890 12426 DROGERIJA Ana v Radovljici zaposli dobro prodajalko. 0223-360, od 7. do 15. ure 12430 Zaposlim trgovca(ko) v živilski trgovini. 0310-519 12438 V Šenčurju zaposlimo simpatično dekle za delo v šanku. Nastop dela takoj. 041-222_12448 KOSEU DUPUE.d.o.o., Zg. Duplje 92 zaposli v redno delovno razmerje KV KLJUČAVNIČARJA ali delavca brez poklica 047-193 12450 100 M- 121»S Prodam JAGNJE. Sp. Upnica 1* 0714-768___£5 Prodam TELICO simentalko 160 M težko. 049-437___J2> Prodam brejo KRAVO, telico rn*|' jam za jalovo. Virmaše 42, šk. Lc* 12203____^ Prodam mlade resaste JAZ^L« CARJE in KOZO srnaste pasm, dobro mlekarico. 0731-055, pop^ dan ___ Prodam 100 kg težkega bjjfjf simentalca. Ravne 30, Cer*1' 0421-889 Prodam domače KOKOŠI za rejo* zakol. 045-738 ----16O Prodam BIKCA in TELIČKO cca 1 kg, oba simentalca. 064-260, PJjj čer ______!S Prodam jarkice, stare 14 te<*l2r Golniška 1, Kokrica____ Prodam mladiče KOKRŠPANJELf; zlatorjave. 057-257___j> Prodam BIKCA simentalca 220 Kfl? nadaljno rejo. 066-257 JS< —^---110 Prodam TELIČKO simentalko ■ , kg. 0421-467___JS> Prodam dve TELIČKI simental^ mesecev. Lancovo 11 - 1-—— j(i Prodam TELIČKO simentalko^ kupim bikca simentalca od b ^ kg. 0824-156 J> —-- Kupim bikca simentalca, starefl ^ 14 dni. 0696-045 J>T —————-1---|?K^ Prodam 7 tednov staro TELI ^ simentalko. Zadraga 15, Duplje__s -----p-fl- Prodam nemške kratkodlako ^j, CARJE, stare 7 tednov. Br*1 * # 043-124 ---- Kupim TELETA sim. , starega o« j dni. 0731-260 --rtJ& Kupim teden dni starega |fc ^ simentalca. 045-334 Prodam ZAJKLJO LIŠČEK - cf^Qtf mladiči in zamrzovalno omaro 0. enje 120 I, rabljena eno s" Jeperca 1 pri Cerkvi ____ KRAVO ter TELiCO obe sirrjejjj visoko breji, prodam. 0329-5 podani črnobelega BIKCA. »311- — __ 12401 IttftV?L,ČK0 simentalko, okrog 1^9- Zalog 62, Cerklie »*C, BržS10 Pr0d.am TELIČKO. Dežman, pSrt Pr' Tržiču 14' »51-252, P^dan in zvečer i^s prodam dve mladi KRAVI. »881- Prodam TELIČKO simentalko in kupim do 10 dni starega telička simentalca. »421-316 12512 Prodam JARKICE, stare 12 tednov. Grilc, Partizanska pot 15, Kranj, 214- 855 12517 Prodam pekinške RAČKE, samca francoski OVNAČ, samico brejo...I1B45-170 12479 Prodam PRAŠIČKE, stare 8 tednov. Verbič, Sp. Brnik 15, »422-641 12384_ Prodam TELIČKO simentalko težko cca 170 kg. Ljubno 126 12389 TELIČKA, teden starega kupim. »691-930 12391 Prodam PRAŠIČKE stare 8 tednov. Verbič, Sp. Brnik 15, »422-641 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage babi FANI MARGUC se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za podarjeno cvetje, sveče in sredstva za dobrodelne namene, duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred, Pevcem Loškega okteta za občutene pesmi ter vsem, ki ste jo spremili s sočustvovanjem na njeni zadnji poti. VSI NJENI Škofja Loka, 16. maja 1995 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda in strica ANTONA ŽAGARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in nekdanjim sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, maše, sveče in v cerkvene namene. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepo °pravljen pogrebni obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede in vsem zdravnikom, ki so mu lajšali bolečine. Hvala tudi podjetju Navček. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Jezersko, Visoko, Ptuj 1995 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, sina, brata, starega očeta in strica JANKA JEREBA iz Volake 7 ^e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem a ^rečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej . se zahvaljujemo podjetju Marmor Hotavlje, za denarno pomoč, dr. Gregorčiču za °lgoletno zdravljenje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter Francki Galičič za lepe poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. VSI NJEGOVI Volaka, Gorenja vas, Sv. Andrej nad Zmincem, Hotavlje, Gorenje Brdo, 7. maja 1995 V SPOMIN Pomlad se je komaj začela, cvetova sta rahlo vzcvetela. Drug ob drugem sta rastla tesno. ■4» slana prišla je prezgodaj Hi veter ju odnesel je v sivo nebo. V ponedeljek, 22. maja, mineva 1 leto, odkar sta nas zapustila naša draga sinova MARKO VOLČIČ BORUT PETERNELJ iskrena hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižigate svečke ali sc ju kakorkoli spominjate. Žalujoči družini VOLČIČ in PETERNELJ ZAHVALA Ob smrti drage mame MARIJE BRENK roj. Kvas se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalja. Posebej se zahvaljujemo tudi dr. Zamanovi in GD Žabnica za prelepo cvetje. Najlepša hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega za zapete pesmi in Pogrebnemu podjetju Navček za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. VSI NJENI Šut na, 5. maja 1995 ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ter kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Ob nenadni in boleči izgubi drage sestre in ljubljene tete TATJANE LAMPE se iz srca zahvaljujemo vsem vaščanom Rupe, prijateljem in znancem. Posebna zahvala najbližnim sosedom, zvonarki in predsedniku KS Rupa za vsestransko pomoč. Iskrena hvala celotnemu kolektivu restavracije Park iz Kranja, sedanjim in bivšim sodelavcem in vsem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja ter številno udeležbo k večnemu počitku drage Tatjane. Lepo se zahvaljujemo govorniku Živila Kranj za prisrčno izrečene poslovilne besede in Gospodu dekanu iz Vrhnike za lepo opravljen pogrebni obred. HVALA VSEM! VSI NJENI Rupa, Zaplana, Canada, Bevke ZAHVALA 1111 * §§|§|§/ *< ,. JRli Hiša tiha je postala, ko si vzel od nas slovo, v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. 13. maja je v 26. letu življenja odšel k večnemu počitku najin dragi sin VINKO KEPIC z Mlake, Pot na Zelenec 5 Največjo zahvalo smo dolžni osebju in zdravnikom Kliničnega centra oddelka CIT. Posebej pa se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala kolektivu mizarstva Ovsenik in g. Ovseniku ter kolektivu mizarstva Kurnik za podarjeno cvetje in pomoč. Gospodu Kurniku pa posebna zahvala za ganljive besede slovesa ob njegovem odprtem grobu. Najlepša hvala župniku g. Kovačiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem s Kokrice za zapete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Navček za pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oče Vinko, mami Cilka in njegova Milena ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega CIRILA OGRISA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v tako velikem številu pokazali, da ste ga imeli radi, in vas je nenadna izguba prizadela kot nas. VSI NJEGOVI V SPOMIN V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. 21. maja mineva drugo leto žalosti in bolečine, ko je odšel od nas ljubljeni mož in oči VINKO BOLKA gostilničar iz Predoselj Vsem, ki se ga spominjate, prinašate sveče, cvetje in postojite ob njegovem preranem grobu ISKRENA HVALA! Žena Elica, sinovi Krištof, Tomaž, Rok in hči Polona Boris Šetina iz Radovljice vrhovni državni tožilec Vlada je 11. maja imeno- Novoimenovani tožilci so ie vala Borisa Šetino iz Ra dovljice za vrhovnega državnega tožilca, prvega pomočnika generalnega državnega tožilca, Ireno Kuzma pa za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranju. prisegli in podpisali slovesne izjave. Na sliki: generalni državni tožilec Anton Drob-nič čestita Borisu Šetini (desno) k imenovanju. V sredini ministrica za pravosodje Meta Zupančič. • J.K., slika G. Šinik Izkop ustavila šele policija V gostišču Draga eksplodiral plin Begunje, 19. maja - V torek nekaj pred drugo uro popoldne je prišlo do plinske eksplozije v gostišču Draga v Begunjah. Vzrok v napeljavi? V gostišču, ki je ob ponedeljkih in torkih zaprto, usodnega trenutka na srečo ni bilo gostov. Bila sta samo najemnica lokala, 48-letna Julijana Dermota, ki je na štedilnik pristavila lonček z vodo, da bi 26-letnemu pleskarju Andreju Grubarju skuhala kavo. Potem je eksplodiralo. Silovita eksplozija ie sesula notranje stene, ogenj pa je Julijano Dermota hudo opekel po obrazu in hrbtu. Odpeljali so jo v Klinični center. Lažje opečen je tudi pleskar, ki so mu pomagali v jeseniški bolnišnici. Plinsko napeljavo so pred kratkim izvedli delavci Euro plina iz Trbovelj, ki so v drvarnico namestili plinsko cisterno in jo s cevmi prek posebne omarice na zunanji steni kuhinje povezali z notranjostjo. Komisija UNZ Kranj natančen vzrok eksplozije še ugotavlja. • H. J. Tržiški policisti v novih prostorih Zaenkrat še nihče priprt Stavba v Bistrici pri Tržiču je še brez hišne številke, vendar jo ljudje najdejo. Tržič, 19. maja - Minuli dokončnega urejanja tehnične- maia ponedeljek je 47 delavcev Poli cijske postaje Tržič in Mejne postaje Ljubelj preživelo prvi delovni dan v novih prostorih v Bistrici pri Tržiču. Stavba sicer še nima hišne številke, a to ni ovira, da jih ne bi ljudje našli. Že prvi dan zjutraj sta jih obiskala dva občana, eden zaradi težav, drugi pa le informativno. Novi prostor za pridržanje - v stari postaji je bil povsem neuporaben - je na srečo ostal še prazen. Kot je povedal komandir postaje Marjan Anzeljc, je to bolj zaradi ga varovanja, kot pa zaradi zglednega vedenja domačinov. V novo stavbo so že preselili vse pohištvo. Prihodnji teden pričakujejo še manjkajočo računalniško opremo. Delo v policijski postaji poteka nemoteno, le zunaj se je v tem tednu mudilo še nekaj gradbenih delavcev pri urejanju okolice stavbe. Včeraj so asfaltirali dovozno cesto do garaž na spodnji ploščadi, policijski ekipi pa se je pridružil tudi službeni pes, ki je dobil novo prebivališče v Bistrici. • S. Saje Maraton v spomin na Boštjana Kekca Kranj, 19. maja - Danes ob 9. uri se bo v vojašnici na Bohinjski Beli začel 40 kilometrov dolg maraton do kranjske vojašnice, ki ga že tretjič zapored prireja pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske za Gorenjsko v spomin na častnika Boštjana Kekca. Znani alpinist iz škofje Loke je namreč tragično preminil kot član slovenske odprave na himalajsko goro IC 2. Prihod prvih tekačev v Kranj je Predviden okrog 11.30, uro pozneje pa naj bi bili v cilju vsi. o končanem maratonu bo v kranjski vojašnici krajša svečanost., • S. Saje Presekali prazgodovinsko hišo na Glavnem trgu V torek je bilo na Glavnem trgu v Kranju precej vroče. Delavci Telekoma so vzdolž trga, brez soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kopali jarek ter presekali prazgodovinsko hišo z ostanki keramike iz 8. stoletja pred našim štetjem ter staroslovanska grobova iz 10. stoletja. Kranj, 19. maja - Celotno območje starega Kranja, torej tudi Glavni trg, je z odlokom zavarovan kot kulturni spomenik, torej so vsi gradbeni posegi v njem mogoči Ie s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Podjetje Telekom za izkop jarka tega soglasja očitno ni imelo, po najdbi dragocenih zgodovinskih ostankov pa je dela ustavil šele po prepovedi policije. Na Glavnem trgu so najprej, s soglasjem Zavoda, kopali delavci kranjskega Gradbinca, in to na mestu, kjer je do 1919. leta stal baročni vodnjak. Kamnit vodnjak s piramidas-tim nastavkom s kroglo in mestnim grbom so na trgu postavili sredi prejšnjega stoletja. Leta 1883 so ga zamenjali z novim, ki so ga izdelali v Auerspergovi železarni na Dvoru pri Žužemberku. Vodnjak so odstranili leta 1919 ob napeljavi vodovoda. Kmalu bo vodnjak na Glavnem trgu spet sta!. Dela financira občinski sklad stavbnih zemljišč, ki je za vodnjak namenil blizu sedemnajst milijonov tolarjev. Kot rečeno, je zemeljska oziroma osnovna gradbena dela zaupal kranjskemu Gradbincu. Delavci so pod budnim očesom strokovnjakov z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišče kopali na mestu, kjer je vodnjak včasih bil, ob veliki betons- Trk na Hrušici Jesenice - V torek, 16. maja, ob pol petih popoldne je bila huda prometna nesreča na magistralni cesti na Hrušici. 24-letni Boris L. s Poljšice pri Gorjah je s Fiatom pando peljal od Jesenic proti Mojstrani. V križišču na Hrušici je zavil na levi prometni pas proti Elimu m izsilil prednost vozniku juga 45 Zeljku Ž., staremu 24 let, z Jesenic, ki je iz nasprotne strani v križišču vozil naravnost. Čeprav se je Željko poskušal umaknili in je zaviral, sta avtomobila čelno trčila. Hudo ranjena sta oba voznika in Željkov sopotnik, 18-letni Anton T. z Jesenic, medtem ko je drugi sopotnik, 9-letni Denis T, lažje ranjen. Borisa L. so zaradi hudih poškodb z Jesenic prepeljali v Klinični center, medtem ko so drugi ostali na zdravljenju v jeseniški bolnišnici. Z varnostnim pasom je bil pripet samo Željko Ž. • H. J. ki cisterni za vodo, ki so jo Nemci vgradili med vojno in še zdaj služi v gasilske namene. "Med temi deli se z našega vidika ni dogajalo nič posebnega," pravi Milan Sagadin, arheolog pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. "V torek je Telekom začel kopati jarek vzdolž trga. Sam sem moral na delovišče avtomobilske ceste Šentjakob - Blagovica, kjer smo odkrili tri dragocene zgodovinske najdbe, zato sem delavcu, ki opravlja nadzor, naročil, naj popazi. Nisem vedel, da Telekom soglasja za izkop nima. Predvideval sem, da mu ga je nekdo od sodelavcev z zavoda dal. Ko sem se ob treh popoldne vrnil, mi je nadzornik povedal, da so delavci Telekoma očitno presekali prazgodovinsko hišo iz 8. stoletja pred našim štetjem, naleteli na keramiko iz tistega obdobja ter na dva staroslovanska grobova iz 10. stoletja našega štetja. Tam je bil ze predsednik krajevne skupnosti Center France Benedik. Povedal mi je, da je že prej interveniral, naj se dela ustavijo, vendar ga nihče ni poslušal. Poklical je župana Vito-mirja Grosa, ki je okrog enih zahteval ustavitev del, vendar je bil tudi župan neuspešen. Zato je Benedik poklical policijo. Prišli so policisti inkrimi-nalisti, ki so končno dosegli ustavitev, proti Telekomu ozir- oma odgovornemu delavcu pa bodo napisali kazensko prijavo. Podjetje bo za nadaljevanje del moralo dobiti vsa dovoljenja, tudi soglasje zavoda. Nelogično je, zakaj so morali kopati poleg sedanje kinete s kabli. Trga ne bo mogoče nikoli urediti, če bodo pod njim sami komunalni vodi, čas bi že bil, da bi končno vsi komunalci - od cestarjev, telefonistov, vodovo-darjev - stopili skupaj in se del lotili po premišljenem načrtu." Najdba, ki so jo delavci Telekoma nehote obelodanili, pa je navrgla tudi novo spoz- nanje. Približno dve desetletji stara dilema, ali gre v mestu za dve stari grobišči - prvo okrog župnijske cerkve, drugo na območju Mestne hiše - 1 odkritjem dveh staroslovans-kih grobov med obema loka01' jama zdaj domala ni več. Kot kaže, gre za eno samo ogrorn; no grobišče, pričo, da je bil Kranj že stoletja nazaj g°st0 naseljen. Vendar bo ostal zaradi neusklajenosti komunalni" posegov na eni strani in p0/" manjkanja denarja za obsežnejša arheološka izkopavanj3 na drugi del zgodovine Kranja zakopan. • H. Jelovčan Vsak teden ena srečna družina več Vibroser družini MarkoviČ Kranj, 19. maja 1995 - Ta teden, v torek dopoldne nas je v uredništvo Gorenjskega glasa malo presenečen in začuden poklical gospod Mirko Markovič, ki je povedal, da stanuje naslovu Kočna 4 v Blejski Dobravi, to je na naslovu, ki je bil tokrat izžreban v časopisu za srečno hišno številko. Sicer točnega poteka naše nagradne igre do sedaj gospod Mirko wj poznal, nam je pa zaupal, da je bil zelo presenečen nad prijaznostjo bližnjih sosedov, ki so ga po telefonu obvešČalh da je izžreban in da nas mora takoj poklicati v uredništvo Gorenjskega glasa. Z gospodom Mirkom smo malce poklepetali in izvedeli, d° se naše nagrade (masažnega aparata VIBROSER) veseli v& družina, in tudi mi jim iz srca čestitamo in želimo, da bi VIBROSER dobro grel in lajšal razne manjše bolečine.Vi pa dragi bralci pridno berite časopis Gorenjski glas, mogoče bo prav naslednjič objavljena valt hišna številka in glejte, da priložnosti ne zamudite. * Klavdija Stroj (S) (S) ® <$fr KAM M d oo Podjetje za proizvodnjo ter notranjo in zunanjo trgovino VAS OBVEŠČA: ... da smo se 1.5.95 preselili Zgornje Bitnje 108 A, 64 209 Žabnica tel./fax: 064 312*188 0 0 _Jv nove skladiščne prostore v podjetje IBI Kranj (industrija bombažnih izdelkov), cesta Staneta Žagarja 35, tel.: 064/241-605, 241-624, 241-626; 0 ® ® ® ® ® ® ... da vam po izredno ugodnih cenah nudimo _Jvijake in vezne elemente iz sledečih materialov: nerjaveče jeklo (INOX) medenina bron umetni materiali pocinkano Izdelujemo tudi vijake po vaših risbah. Cene nekaterih artiklov: matica M6 - DIN 934 KV 8.8. matica M8 - DIN 934 podložka M6 - DIN 125 podložka M8 - DIN 125 vijak M 8 x 20 - DIN 933 0,90 SIT/kos 2,00 SIT/kos 0,60SIT/kos 1,00 SIT/kos 5,20 SIT/kos da imamo v našem skladišču _Jna cesti Staneta Žagarja 35 v Kranju cca 120 ton vijakov na zalogi. Naše geslo je: In VI imate tri razloge da nas obiščete in se prepričate ! ® ® ® ® Q) ® ® ® @ €> -TADiO <-?ArtJ 913 Ffl PETKOV VEČERNI PROGRAM: ODGOVORNOST V ODDAJI TAKI SMO SOBOTNI VEČERNI PROGRAM: SPREHOD PO DOLINI SOČE