Celje - skladišče
D-Per
581/1984

■ titcs2<f^4^y /y
■foc
II
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
Številka 3 (127)
Zakaj animator v Zdravilišču?
Zares primerno vprašanje. Verjetno se bo marsikdo vprašal, kaj razumemo pod tem pojmom.
Mogoče bo lažje, če ta izraz nekoliko bolj približamo slovenskemu jeziku. Poimenovali smo ga in sistemizirali kot organizatorja razvedrila za goste.
Gre torej za organiziranje razvedrila za goste Zdravilišča, predvsem sta-cionirane, pa tudi prehodne in goste ob različnih priložnostih. Že v programu aktivnosti za izboljšanje zdraviliških storitev smo precej pozornosti in več nalog namenili razvedrilni funkciji kot integralnemu sestavnemu delu dejavnosti TOZD Zdraviliška dejavnost.
To je zraven zdravstvenih storitev, storitev v zvezi z bivanjem — nastanitvijo ter prehrano, sestavni in istočasno nepogrešljivi del ponudbe Zdravilišča. Osnovni program se s tem dopolnjuje, istočasno pa razvedrilne oblike pospešujejo prodajo ostalih vrst storitev in skrbijo za boljše zadovoljstvo — razpoloženje gosta.
Dejstvo je, da stacionirani gostje v Zdravilišču prebijejo vsaj 10 dni v velikem številu primerov pa tudi 21 dni in več. Če se nekoliko poglobimo in poskušamo ugotoviti, kako poteka običajen dan bivanja v zdravilišču, vidimo, da poleg nudenja zdravstvenih storitev, pitja vode in osnovnih treh obrokov prehrane, gostu nudimo le malo dodatnih možnosti. Vedeti moramo, da v Zdravilišče ne prihajajo samo gostje v stanju po operacijah, gostje z večjimi kroničnimi težavami itd. V svetu, vedno bolj pa tudi pri nas, se uveljavljajo številne preventivne oblike. Tam, kjer je kupna moč dobra, tam je močneje prisotna tudi zavest, da je treba zdravje ohranjati, dokler ga še človek ima. Zraven tega hiter napredek v tehnologiji proizvodnje, razvoj sodobnih prevoznih sredstev in drugi pojavi v sodobni civilizaciji vplivajo na spemembe v živi jenskem ritmu sodobnikov. Človek je nenehno izpostavljen različnim stresnim situacijam. Delo postaja bolj zahtevno, zahteva se vedno več kreativnosti, prilagajanja raznovrstnim razmeram. Poplava različnih informacij zahteva ostrejšo selekcijo, odločitve so težje, kratkotrajne narave, potrebne sprotnega prilagajanja.
Strokovnjaki ugotavljajo, da je za sprostitev ljudi, ki živijo v takšnih pogojih, zgolj pasivni oddih premalo. Potrebno je vedno več gibanja, različnih
vaj za sprostitev, skratka, vrsta novih prijemov, ki doslej niso bili potrebni.
Tem gibanjem primerno se tudi razčlenjuje povpraševanje na tržiščih v emitivnih deželah — to je v deželah, od koder prihajajo gosti k nam. Klasični Kur-programi se slabo prodajajo. Bogatejša kot je bera dodatne ponudbe v nekem zdravilišču pa tudi sicer v drugih turističnih krajih, toliko bolj so podane možnosti za zadovoljitev takšnih zahtevnih gostov. Nenehno so potrebna iskanja različnih programov »za zdravje«.
Usmeritev zdravilišča v izvoz, kar je edina varianta, ki nam zagotavlja uspešen obstoj in nadaljni razvoj, še bolj povečuje potrebo po ustreznem prilagajanju programa dejavnosti, to je izpopolnjevanju praznin v paleti ponudbe zdravilišča. Odkrivanje in rehabilitacija obolenj prebavil in presnove bo vedno ostalo jedro naše dejavnosti, ne more pa to ostati edini program, ki ga lahko Zdravilišče glede na svoje naravne pogoje, strokovno usposobljenost kadra in opremljenost ponudi.
Pogoji trženja, to je pridobivanja gostov, zahtevajo nenehno iskanje tržnih možnosti. Dobro zgrajena ponudba, ki sledi trendom povpraševanja v svetu in uporablja pri izvajanju sodobna znanstvena spoznanja, je glavni argument za uspešnost plasmaja. S tem
Marec 1984
se sočasno utrjuje tudi cenovna pozicija na tržišču. Kvalitetno in kurativno blago — v našem primeru so to storitve, se vedno lažje proda po dobri ceni.
V tem smislu ležijo pred organiza tor jem razvedrila za goste velike in zahtevne naloge. Čeravno so se nekatere oblike že doslej izvajale npr. v okviru medic, športne rekreacije, kulturnih prireditev, gostinskih zabavnih prireditev, izletov itd., pa je na tem področju še veliko nedorečenega. Dejavnost, koilkor je je, ni povezana in usklajena med seboj. Nekatere oblike često izpadejo kot nujno zlo, informiranje o posebnih oblikah razvedrila ni dovolj poglobljeno ter na ustrezen način približano gostu, pa tudi izvedba nekaterih oblike ni na dovolj kvalitetni ravni za sorazemrno zahtevno mednarodno občinstvo.
Naloga animatorja bo predvsem organizirati celotno razvedrilno funkcijo. Kreirati program in uvajati različne učinkovite oblike razvedrila, poskrbeti lahko bi rekli, za režijo in scenarij, ureditev prizorišča in za informacije.
Za nastanek dobrega hotelskega programa, programa medicinske in druge športne rekreacije, kulturnega programa, sprehodov in izletov idr. oblik, bo seveda potrebno sodelovanje širšega kroga ljudi, ki se sicer pojavljajo kot nosilci izvajanja posameznih oblik storitev.
Še posebej bo potrebno sodelovanje več akterjev pri izvajanju programa.
V tem smislu je seveda treba miselnosti in dosedanjih odnosov do razvedrilnega programa v mnogočem spremeniti. Gost je pri nas 24 ur na dan in ne samo v času koriščenja osnovnih storitev. Bolj pogosto in temeljiteje se bodo morali pri izpopolnjevanju programa storitev vključevati poslovodje, šefi recepcij in pa seveda za izvedbo posameznih strokovno obarvanih oblik ponudbe tudi ostali hotelski, gostinski in zdravstveni delavci. Izvajanje nalog v okviru razvedrilnega programa mora postati vsakdanja skrb vseh, ki skrbijo za organiziranje in izvajanje storitev ter nosijo odgovornost za kvaliteto in pestrost ponudbe. Delo na tem področju je potrebno tudi planirati —■ v smislu potrebnega delovnega časa in sredstev za izvedbo.
Zelo pomembno je upoštevanje povratnih informacij, to je mnenje, ki ga dajejo gostje o posameznih oblikah ponudenih storitev. Predvsem informacije o tem, kako gosti posamezne ob-
Končalo se je mandatno obdobje 1982 — 1984 vodstvu OO ZSMS Zdravilišča Rog. Slatina, zato smo morali v januarju izvesti programsko-volilno konferenco.
Obveščeni so bili vsi mladinci Zdravilišča, vendar jih je prvič (13. 1.) prišlo le okrog 20, zato smo konferenco sklicali ponvno (25. 1.) in jo ob prisotnosti 32 mladincev tudi izvedli.
Bivša predsednica je podala obširno poročilo o delu OO ZSMS Zdravilišča v preteklem mandatnem obdobju, blagajničarka pa finančno poročilo.
Izvolili smo novo predsedstvo OO ZSMS Zdravilišče in komisije. Novoizvoljeni člani vodstva so:
Predsednik: Betka Halužan, DSSS Podpredsednik: Milena Ogrizek, TOZD 1
Sekretar: Ivanka Bek, DSSS Blagajnik: Stanka Drofenik, DSSS' Člani predsedstva:
TOZD I: Gmajnič Matilda, Lipnik Sonja, Trstenjak Zinka, Kamenšek Brigita, Vizjak Emil, Kolar Marinka, Sisinger Dušan, Cestnik Mira
TOZD II: Krivec Veljko, Zorin Jože, Šket Stanko, Humski Marjan, Stojnšek Anton
TOZD III: Pavlič Ružiča, Toplišek Dani
DSSS:	Polajžer Branka, Šraml
Lojze
Imenovane so tričlanske komisije za: idejnopolitično delo, SLO in DS, kulturo, informiranje in mladinsko
like sprejemajo in kako jih le-te zadovoljujejo, so lahko osnovni usmerjevalci pri oblikovanju in prilagajanju programa. Nedvomno je za nas pomembno vprašanje donosnosti, ki ga pa ne gre vedno meriti samo iz direktnih efektov — učinkov. Uvajanje dobre nove oblike te ali one storitve,
takšnega ali drugačnega programa, je neke vrste naložba v izgradnjo image-a to je dobrega imena Zdravilišča. Dobro ime pa ima zopet za posledico boljšo zasedbo oz. prodajo in s tem večjo poslovno uspešnost.
Uspešno izvajanje razvedrilnega programa je zato v medsebojni povezanosti z uspešnostjo poslovanja. Zaželimo si, da bi imeli srečno roko pri ustvarjanju in izvajanju dobrega programa, rezultati uspešnega dela pa bodo v končnem učinku predvsem v prid vsem neposrednim in posrednim izvajalcem ter temeljni organizaciji in Zdravilišču.
Milan Zagoda
prostovoljno delo.
Sprejeli smo program dela in finančni program za leto 1984.
Na konferenci je govoril sekretar OO ZSMS Šmarje pri Jelšah tov. Petek Boris.
Poudaril je, da je naša generacija tista, ki mora dati svoj prispevek k reševanju problemov, ki pestijo vse mlade. Mladi ne najdemo prave vsebine za delo. Zato moramo najti svoje mesto in se boriti proti nepravilnostim na področju stanovanjske problematike, štipendiranja in zaposlovanja. V naši občini je med precejšnim številom iskalcev zaposlitve največ mladih kadrov, ki prihajajo iz šol in iščejo prvo zaposlitev. Dokončno je treba sprožiti akcijo za preprečevanje zaposlovanja upokojenih oseb, ki poleg pokojnine prejemajo lepe honorarje in tako jemljejo kruh mladini, ki ima voljo in energijo za ustvarjalno delo.
Povabljeni tov. Drofenik (direktor splošno-kandrovskega sektorja) je povedal, da želi, da se mladi bolj vključujejo v reševanje problemov, ki zadevajo vse nas. Za premagovanje kritične družbenoekonomske situacije, ki nas je doletela, je potrebno dosti volje, poguma in delovne vneme - predvsem iz vrst mladih.
Doslej je mladina slabo sodelovala pri sprejemanju in oblikovanju samoupravnih splošnih aktov — upamo in želimo, da se bo to v bodoče spreme nilo.
In za konec:
Vsak mladinec, ki želi aktivno sodelovati v naši mladinski organizaciji, naj pogumno stopi v stik s katerimkoli članom predsedstva. Oblik za delovanje je mnogo — od raznih delovnih akcij, športnih in družabnih srečanj z drugimi OO ZSMS, do ekskurzij in seminarjev. Predvsem pa moramo biti dobri delavci, sodelavci v samoupravnih organih in DPO in si med seboj pomagati, saj bomo le tako dali prispevek k boljšemu rezultatu naše delovne organizacije in lepši prihodnosti naše družbe.
OO ZSMS Zdravilišče
(nadaljevanje iz 1. številke)
EKSTERNE RAZISKAVE
V	okviru eksternih raziskav je ugotovljeno, da je segment potrošnikov Donata starejša pa tudi srednja populacija, ki jo pestijo obolenja zaradi pomanjkanja magnezija. Ker je Mg življenjsko važen element in ga je v sestavi tal in v hrani vedno manj, je Donat odlično zdravilno in preventivno sredstvo. Na ta segment morajo biti usmerjene tržne aktivnosti.
Raziskave dostopa na tuje tržišče Zdravilišče ni nikdar delalo, saj dosedanji uvozniki, ki so za Zdravilišče tudi končni kupci, sami iščejo dokumente in dovoljenja za uvoz Donata. V tujini namreč obstojajo carine na naš proizvod, poleg tega pa je potrebno še posebno uvozno dovoljenje. Zdravilišče bo moralo to področje trženja podrobneje preučiti in raziskati ter opozarjati potencialne kupce — uvoznike na obstoj raznih predpisov.
Raziskava razmer plasmaja na tujem tržišču pokaže osnovno problematiko našega proizvoda. Zakonodaja na področju mineralnih vod je različna od države do države. Ponekod opredeljujejo Donat kot zdravilno vodo, ki ji je s tem določena razpečevalna pot izven proste prodaje (v specialnih trgovinah, lekarnah).
Drugod opredeljujejo Donait kot mineralno vodo, ki se lahko prodaja v prosti prodaji.
Embalaža je steklena in predpisana z JUS standardi. Posebne steklenice za ta proizvod ni.
Politika distribucije
Zdravilišče napolni letno 16 milijonov litrov Donata. Od te količine izvozi 15 %, ostalo proda na domačem trgu, kjer poteka prodaja neposredno in posredno. Izvoz se uresničuje izključno posredno preko izvoznega ko-misionarja »Emona« iz Ljubljane. Z njegovim administrativnim posredovanjem pride blago v roke uvoznikom, ki so za Zdravilišče tudi končni kupci.
Ti končni kupci prodajajo to blago grosistom, detajlistom, specialnim trgovinam in šele ti končnemu potrošniku Zdravilišče nima pregleda nad izvajanjem tega dela distribucije, saj je nadaljnja pot in usoda izdelka na tujem v rokah omenjenih uvoznikov.
V	nekaterih deželah obstaja zastopnik za mineralne vode Rogaške Slati-
Programsko - volilna konferenca ZSMS
ne in Radenske, s katerim pa sodelovanje še ni zaživelo v polni meri.
Politika komuniciranja
Zdravilišče ne vlaga več sredstev v ekonomsko propagando za oglaševanje na televiziji in radiu v tujini, ker meni, da je ta oblika komuniciranja predraga. Te oblike komuniciranja so se posluževali pred leti, ko so bili za to ugodnejši pogoji. Aktivnejši so na področju pospeševanja prodaje, ki zajema naslednje aktivnosti:
—	tiskanje propagandnega gradiva za tuje kupce;
—	sodelovanje na velesejmih in razstavah ;
—	v Zdravilišče povabijo skupino kupcev in jim sporočajo potrebne informacije;
—	prav tako povabijo skupino zdrav-
Kot vedno, tako je bil naš cenjeni gost tudi letos pripravljen na pogovor z urednikom Vrelcev. Vprašanja so se nanašala na trenutno situacijo v Jugoslaviji.
Ali dosledno izvajamo sprejete stabilizacijske programe na vseh nivojih?
Tudi v lanskem letu, letu, ko smo sprejeli program stabilizacije, smo že dosegli nekatere pomembne rezultate. Torej kljub zelo težavnim razmeram in pogojem doma in v svetu, smo vendarle lansko leto dosegli nekatere parcialne, jaz jih imenujem torej posamične, delne rezultate v industrijski proizvodnji in v nadaljnjem omejevanju investicij v realnejše okvire. Seveda, na prvo imesto pa je treba postaviti nadaljnje radikalno poboljSanje stanja v plačilni bilanci Jugoslavije, saj smo od deficita leta 1982, ki je bil blizu milijardo šesto milijonov dolarjev, lansko leto zabeležili suficit okoli tristo milijonov dolarjev. Vse to govorim v odnosu na konvertibilno področje, torej plačilna bilanca glede na konvertibilno področje. Seveda so to delni rezultati, kajti v celoti pa je slika stanja še naprej zelo težka, z mnogimi kriznimi točkami in trendi, ki se vlečejo naprej v letošnje leto in naslednja leta in še posebej se to odraža v zelo visoki stopnji inflacije, ki je samo zunanji izraz globljih vzrokov, globljiih problemov in protislovij našega gospodarstva, pa tudi krize svetovnega gospodarstva. Kar pomeni, da smo pravzaprav šele na začetku izvajanja gospodarske stabilizacije, celo na začetku prve faze z vsemi problemi in odpori vred. Mislim, da ni še dovolj niti razumevanja, niti pripravljenosti na vseh nivojih, da bi radikalneje šli po poteh gospodarske stabilizacije, da bi bili pripravljeni politično, gospodarsko in socialno sprejemat vse posledice, ki izvirajo, ki izhajajo iz uresničevanja dolgoročnega programa stabilizacije. Se vedno se pričakuje samo da bo ZIS tisti čudodelec, ki bo z novimi paketi raznih stabilizacijskih ukrepov reševal situacijo v Jugoslaviji, skorajda v vsaki republiki, vsaki občini, OZD ipd. Mislim, da je to velika zabloda, da se je
nikov v zdravilšče v Rogaško Slatino, kjer jim predavajo o pomenu proizvoda za zdravje itd.
Politika cen
Politike cen, kot instrumenta politike marketinga Zdravilišče ne uporablja v zadostni meri. Vse prodajne cene izhajajo iz klavzule fco Rogaška Slatina in so le neznatno višje od proizvodnih stroškov. Na nadaljnje gibanje cene svojega proizvoda Zdravilišče skoraj nima nikakršnega vpliva. Tudi politika pogodbenih pogojev ni stimulirana za kupce. Le-te ne stimulirajo s skontom za čimprejšnje plačilo, rabat priznajo le kupcu, ki znatno preseže zastavljene prodajne količine. Takšni primeri pa so redki.
ZORIN FLORJAN (se nadaljuje)
treba na vseh ravneh, vsak pri sebi organizirati se tako, da pogleda, kaj so njegove konkretne naloge pri izvajanju programa stabilizacije glede na njegovo konkretno situacijo, ki pa je zelo različna od republike do republike in AP, od OZD do OZD. To je edino jamstvo, če želimo s skupnimi močmi z maksimalno orientacijo na lastne sile, na lastne zmogljivosti in sposobnosti postopno, pa vendarle zapuščati sedanji krizni gospodarski položaj.
Kaj menite o odgovornosti in kadrovski politiki?
Mislim, da med temeljne pogoje za večjo uspešnost v uresničevanju programa stabilizacije lahko uvrstimo tudi bolj progresivno, tudi bolj napredno kadrovsko politiko.
Očitno je, da si brez temeljnih sprememb, ne v načelih, temveč v praksi, dosedanje kadrovske politike na vseh nivojih v Jugoslaviji ni mogoče obetati večjih, kvalitetnejših sprememb v načelu gospodarjenja, tako v razvoju samoupravljanja kot v razvoju materialne osnove družbe. Daleč smo še vedno od abecednega načela v kadrovski politiki, ki v osnovi mora veljati za vsako družbo, če hoče iti naprej, če se hoče razvijati na vedno višjih stopnjah, to je tisto znano pravilo, da na vsako delovno mesto, za vsako opravilo je treba dati človeka, ki odgovarja po svojem profilu, po svojih sposobnostih, po svoji stroki in po svojem odnosu do konkretnega dela in obveznosti. Pa naj si bo to v strokovnem ali političnem smislu, pa naj si bo to v OZD ali v zvezni upravi, ZIS in na vseh drugih ravneh. Torej, rekel sem, da smo tu še daleč od tega pravila. Se vedno premalo upoštevamo, da se morajo vse strukture, ekipe na vseh nivojih, obravnavati, intenzivno obravnavati, se pravi, da se morajo stalno osveževati z novimi sposobnimi ljudmi, z novimi znanji. Tisti, ki ne sledi zahtevam časa, ali pa ki noče slediti, ali pa ki leži samo na lovorikah preteklosti, mislim, da mora radikalneje odstopati svoje mesto, svoj položaj,
svojo pozicijo, pa naj si bo strokovno mesto ali pa vodstveno politično, drugemu, ki je pripravljen uspešneje opravljati naloge, ki je sposobnejši. Torej, brez tega vzvoda, kadrovskega vzvoda, naprednejšega kadrovskega vzvoda, ni mogoče računati z večjimi in hitrimi rezultati pri uresničevanju
Ali je moč govoriti poleg krize v gospodarstvu tudi o krizi vodstva, čeprav vsekakor ni govora o krizi usmeritve?
Ni mogoče govoriti o krizi osnovne usmeritve, osnovnih temeljev našega družbeno ekonomskega in političnega sistema in celotne orientacije razvoja naše socialistične samoupravne družbe. Gotovo pa je, da lahko govorimo o svojevrstni krizi odgovornosti in to individualne in kolektivne odgovornosti za neizvrševanje sprejete politike in neuresničevanje osnovnih sistemskih opredelitev, v ustavi, v naših ustavah, zvezni ter republiški. Lahko govorimo tudi o svojevrstni krizi akcij. To pomeni, da v praksi, v praktičnem uresničevanju stokrat deklariranih in neposrednih osnovnih družbenih opredelitev, zastajamo, blokiramo, ne izvršujemo in nažalost potem po pravilu ne polagamo računa za negativne posledice.
Seveda to pa ne pomeni, da tudi v samem sistemu, tako ekonomskem kot političnem, prav na podlagi praktičnih izkušenj, 10 let po sprejemu nove ustave, niso potrebne določene dograditve, določene inovacije, spremembe, da bi bil še bolj učinkovit, da bi bil še bolj racionalen. Program stabilizacije, posebej separat, ki govori o prilagajanju družbeno ekonomskega sistema kriterijem gospodarske stabilizacije, dovolj nakazuje smer, po kateri je treba dograjevati naš družbeno ekonomske sistem, da bi bil bolj učinkovit. Kajti znano je, da merilo uspešnosti ali neuspešnosti nekega sistema v katerikoli družbeni ureditvi niso samo deklaracije, lepe besede in dobre želje, temveč so to predvsem praktični rezultati, ki pa se morajo kazati v razvoju materialnih, proizvodnih sil, v živ-1 jenskem standardu delovnih ljudi, v njihovi socialni varnosti, v družbenih odnostih, v medčloveških odnosih, torej v kompletni poziciji delovnega človeka — materialni in duhovni. Potemtakem imamo tu še veliko storiti, da bi se bolj približali v praksi sicer nespornim osnovnim ciljem našega družbeno ekonomskega in političnega razvoja.
Kako bomo izplavali iz dolgov?
Torej v tem letu, kot je znano, moramo odplačati ponovno čez 5 milijard dolarjev auitet na podlagi dosedanjih tujih posojil, glavnice in obresti. To bomo lahko zagotovili pretežno iz lastnega deviznega priliva, delno pa tudi na podlagi novih aranžmajev s tujimi partnerji (kreditorji), bankami, vladami in z mednarodnim monetarnim fondom. Mislim, da bomo kmalu vsa ta pogajanja uspešno končali in zagotovili nove kreditne aranžmaje v višini preko treh milijard dolarjev. Vendar pravih novih kreditov, blagovnih in finančnih, bo samo nekaj čez milijardo dolarjev, okoli dve milijardi pa je
Tov. Zvone Dragan zopet naš gost
predvidenih finančnih kreditov za odlaganje plačila glavnice, ki prispeva v letošnjem letu. To so tako imenovani krediti za refinancirane glavnice, s katerimi si zagotovimo odložitev plačila pretežnega dela glavnice, ki dospe-va v tem letu v višini približno 3 milijarde dolarjev.
Očitno še vedno podcenjujemo, da nas bo problem sedanje likvidnosti Jugoslavije spremljal še več let, kajti vse do leta 1989 bo prispevalo v od-odplačilo okoli 5 do 6 milijard dolarjev letnih anuitet. Pod pogojem, da bomo v tem obdobju, v naslednjih 5 letih, stalno povečevali izvoz blaga in storitev, posebej na konvertibilno področje, bomo zagotovili postopno, tam nekje leta 1989, normalno stopnjo zunanje zadolženosti, to pomeni da tudi tiste letne anuitete v višini pet milijard dolarjev leta 1989 ne bodo tako breme, pod pogojem, da v tem času stalno povečujemo izvoz, povečujemo devizni priliv in vodimo seveda racionalno politiko uvoza, kar praktično pomeni, da bi morali vsako od naslednjih let dosegati suficite v naši pla-
Letna konferenca TD
Naše turistično društvo je imelo 16.
3.	1984 v Zdraviliški dvorani letno
konferenco. Udeležba je bila solidna. Poleg članov društva so se konference udeležili tudi predstavniki Krajevne skupnosti, SZLD in drugih organizacij iz Rogaške Slatine.
V uvodnih besedah je predsednik društva pojasnil, da bo v sklopu z dogovorom na UO TD njegov referat namenjen predvsem skupni problematiki in skupnemu programu, medtem ko bodo predsedniki oziroma tajniki posameznih komisij sami poročali o opravljenem delu ter predložili program za prihodnje.
Predsednik društva je (v povzetku) poročal takole:
»Naš skupni program je, da v tem letu skupno z Zdraviliščem in s pomočjo Krajevne skupnosti, SZDL in drugih družbenih organizacij skušamo narediti nekaj več. Predvsem bomo skušali Rogaško Slatino olepšati. Prav tako naj bi bilo tudi več prireditev kot v preteklem letu. Tu pa se zavedamo, da naloga ne bo lahka, kajti prireditev tudi v preteklem letu ni bilo malo. Da bi dosegli zastavljeni cilj, smo se dogovorili, da mesec april proglasimo za mesec, kjer se naj vse, kjer in kar je le mogoče, posveti turizmu. Namen te akcije je, da pri naših krajanih spodbudimo občutek pomembnosti te panoge, od katere živi neposredno ali posredno tretjina prebivalcev.
Akcija naj bi stekla v dveh smereh: vzgoja krajanov in čiščenje okolice ter prireditve in rekreacija. Našo iniciativo so vsi družbenopolitični dejavniki sprejeli z odobravanjem. Na sestanku smo pripravili skupni program akcije ter se dogovorili kdo bo izpeljal posamezne naloge. Na vseh članih našega društva pa je, da povsod jaktivno .sodelujemo. Akcija bo stekla 2. in se zaključila 27. aprila t. 1.
Na kratko o zadolžitvah.
Socialistična zveza kot naša najšir-
čilni bilanci. Potem bi tudi to breme tega velikega zunanjega dolga lažje prenašali kot pa sedaj, na sedanji stopnji našega skupnega izvoza blaga in storitev oziroma deviznega priliva. Torej problem zunanje likvidnosti bo še naprej velik, eden izmed osnovnih problemov v naslednjih letih, hkrati bo pa izvoz naloga številka ena še naprej kot dolgoročna usmeritev, kot dolgoročna naloga. Ne samo zaradi plačil bilančnih in likvidnostnih problemov Jugoslavije, temveč tudi zaradi tega, da bi se naša ekonomija še bolj vključila na mednarodna tržišča. S tem bomo zagotavljali tudi močnejši povratni pozitivni vpliv v smislu stalnega povečevanja produktivnosti dela, jačanja našega lastnega tehnološkega in znanstveno raziskovalnega razvoja, s tem pa tudi krepili pozicijo našega gospodarstva na mednarodnih tržiščih.
Tov. Draganu se zahvaljujemo za odgovore in mu želimo veliko delovnih uspehov in zdravja.
Glavni urednik
Rogaška Slatina
ša frontna organizacija se skupaj z našo komisijo za turistično in estetsko vzgojo prevzela nalogo vzgoje članstva V ta namen bo socialistična zveza sklicala sestanke, katerih se bodo udeleževali člani našega upravnega odbora. Komisija za estetsko in turistično vzgojo mladine pa bo skupaj z Osnovno in Steklarsko šolo pripravila predavanje na to temo.
Akcijo z olepšavo kraja bosta izpeljali KS in naša komisija za olepšavo kraja. Na čelu te akcije je tajnik KS, ki bo ,v tem mesecu skupno z našo komisijo in njihovim svetom pripravil točen program. Zamišljeno je tako, da bi vsaka delovna organizacija na svojem dvorišču in okrog svoje dejavnosti kraj uredila. Pri tem odpade veliko dela predvsem na Zdravilišče, ki ima veliko parkovnih površin.
To je brez dvoma velika naloga. Ker pa smo si jo naložili, jo moramo tudi izpeljati. S tem bomo dosegli, da naš kraj ne bo lep le v jedru, ampak kot celota ter tako še privlačnejši za tiste, ki nas obiskujejo. Stvar je več ali manj znana. Neglede na to pa ni odveč nekaj besedami povedati, v čem je problem.
Vrsto let dobiva Zdravilišče in njegovi posamezni obrati regijska, republiška pa tudi zvezna priznanja. Vsi občudujemo naš park. Zato zaslužijo delavci v Parku, kakor tudi ostali iz DSSS, drugih obratov Zdravilišča ter mladina, ki spomladi pomagajo udarniško, da dobi park čimprej svojo podobo, vse priznanje.
Nasprotno pa kot kraj še nismo prejeli priznanja. Še več, deležni smo hude kritike s strani naših obiskovalcev, ki se sprehajajo po naših najlepših sprehajalnih poteh le korak izven ožjega zdraviliškega parka.
V društvu imamo komisijo za ureditev okolja. Veliko je naredila, da so fasade, balkoni in vrtovi, skratka okolice hiš, bolje urejene. Nima pa moči preprečiti odlagališča raznih odpadkov,
predvsem kovinskih, ob najlepših sprehajalnih poteh. Nemočna je tudi pri sicer maloštevilnih toda nepoboljšljivih kršiteljih v samem centru, ki nikakor ne morejo razumeti, da je njihovo okolje njihovo ogledalo, da s svojim početjem škodujejo v prvi vrsti svojemu ugledu, seveda pa tudi ugledu krajevne skupnosti, katere člani so.
Kot sem že prej omenil, smo se na skupnem sestanku dogovorili, da naše veliko okoliško smetišče spremenimo v lepo okolje. Krajevna skupnost se je obvezala, da bo nastavila komunalnega nadzornika, komunalno podjetje pa, da bo na poziv odvažalo tudi odpadne hišne predmete. Na nas članih pa je, da bomo tu pomagali, predvsem pri stalnem nadzoru kako skrbimo za zaščito okolja.
Proti koncu te naše, v aprilu predvidene dejavnosti, bo cela vrsta prireditev, katerih vrh bo odkritje spomenika Borisu Kidriču v novem delu centralnega zdraviliškega parka na dan državnega praznika, 27. aprila. Teden dni pred praznikom bodo v Rogaški razne razstave in prireditve, dan pred praznikom pa bodo razstavili svoje izdelke Steklarna, Steklarska šola in KORS. Sodelovalo bo tudi Zdravilišče s kulinarično razstavo.
S to akcijo in slovesnim zaključkom se bomo najlepše spomnili našega rojaka, velikega revolucionarja Borisa Kidriča.
O delu komisije za turistično in estetsko vzgojo je poročala predsednica Slivnik Štefka. V svojem izvajanju je predvsem nakazala plodno sodelovanje z Osnovno in Steklarsko šolo pri ustanovitvi Turističnega podmladka in dela na tem področju.
Predsednik (komisije za zasbne turistične sobe tov. Gajšek Franjo je nakazal problematiko v zvezi z oddajanjem sob ter do podrobnosti obrazložil pogoje in način dela njegove komisije. Narat Jože, predsednik komisije za urejanje okolja, je na široko obrazložil delo komisije v preteklosti in program dela za naprej. Obrazložil pa je tudi kriterije, ki jih uporablja komisija pri ocenjevanju okolja. Predsednika komisije Prah Ludvik in tajnik Plohl Franc pa sta v imenu svojih komisij poročala o prireditvah in rekreaciji. Tako prireditev kot izletov naj bi bilo to leto nekaj več, vendar pa bo težko zagotoviti dovolj finančnih sredstev.
Po uvodnih poročilih je več članov in gostov razpravljajo o problematiki, vsi pa so v glavnem podprli program dela za v bodoče.
V imenu CTZ je konferenco pozdravil podpredsednik Zveze prof. Zoran Vudler, ki je pozitivno ocenil delo društva, hkrati pa opozoril na nepravilnosti, ki jih je potrebno odpraviti. Nato je podelil turistične značke, ki jih podeljuje Turistična zveza Slovenije prizadevnim članom društva za prizadevno delo. Prejeli so jih naslednji:
Zlati turistični znak:Lojze Metelko.
Srebrni znak: Franjo Gajšek, Milan Istenič, Vlado Kern, Marjan Ungar, Drago Vilendečič, Herbert Zaver-šnik.
Bronasti znak: Zinka Gugal j, Doma-goj Jerkovič, Jože Kokovnik, Jože Narat, Ludvik Prah, Drago Rovišnjak, Štefka Slivnik.
Za njim pa je predsednik komisije za olepšavo kraja podelil priznanja krajanom Rogaške Slatine, ki so v lanskem letu imeli najlepše urejeno svoje okolje. Priznanja so prejeli:
Zlato vrtnico: Pak Ferdo,
Srebrno vrtnico: Mirko Zupančič Bronasto vrtnico:	Blok št. 19 —
Ulica Kozjanskega odreda.
Pohvale so prejeli:
1.	Anderlič Avgust, Kidričeva ulica
2.	Bedenik Marija Partizanska ulica
3.	Blok KORS, Zupančičeva 7
4.	Drofenik Jože, Cvetlični hrib
5.	Jerkovič Ojdana, Pod Bellevuem 32
6.	Jurkovič Stanko, Celjska ulica
7.	Kampuš Martin, Kot
8.	Kit Stanko, Stritarjeva ul.
Že pred dobrim letom je bilo slišati o prizadevanjih za ustanovitev kegljaškega kluba v Rog. Slatnini. [Čeprav klub formalno še ni ustanovljen, pa začenjajo kegljači že svojo drugo tekmovalno sezono v 2. ligi regijske kegljaške zveze Celja z imenom KK ROGAŠKA.
Že dalj časa je med kegljaškimi zanesenjaki v Rogaški Slatini živa močna želja po lastnem kegljaškem klubu. Sklican je bil sestanek iniciativnega odbora, ki je .ugotovil, da so možnosti za ustanovitev kluba, saj baza že obstaja, v sedanji sindikalni ligi, na ravni občine. Ta liga nam je v svojem 12 letnem obdobju spravila na površje kar lepo število solidnih kegljačev. S kadrom torej ni bilo težav pojavile pa so se okrog ustreznega kegljišča za tekmovanje. V Rogaški Slatini na žalost še vedno ni štiristeznega kegljišča, katerega zahtevajo propozi-cije tekmovanja. Pojavile so se še nekatere manjše težave, zato je bilo na sestanku sklenjeno, da z ustanovitvijo kluba ni potrebno preveč hiteti. Sklenjeno je bilo, naj se v miru pripravijo materiali in vse ostalo, kar je potrebno za ustanovitev kluba in naj se šele potem skliče skupščino ter ustanovi
9.	Korbar Dragica, Gozdna ulica
10.	Križanec Rafael, Steklarska ulica
11.	Mrhar Zdenka, Žibernik
12.	Narat Janko, Pod Bellevuem
13.	Otorepec Karel, Vid Ivanuševa
14.	Otroški vrtec, Celjska c.
15.	Slanič Maks, Tržaški hrib
16.	Varovič Julčka, Tržaški hrib
17.	Zupan Anton, Cvetlični hrib Konferenco smo zaključili z zelo
dobrim predavanjem člana hortikulturnega društva Celje, ki je bilo spremljano z diapozitivi, kako olepšati našo okolico.
klub. Po ustanoviti vi kluba naj bi začeli s treningi, kasneje pa z iskanjem možnosti, da se vključimo v redno tekmovanje. Ves ta koncept pa se je podrl, ko smo navezali stike z ,RKZ Celje. Pri njih smo kot začetniki iskali osnovne napotke, ki smo jih potrebovali pri formiranju celotnega klubskega aparata. Proti vsem pričakovanjem nas je RK Z Celje takoj vključila v redno tekmovanje. Minil je dober teden od prvega sestanka iniciativnega odbora in že je bila tu prva tekma. Iniciativni odbor se ni več sestal, tako da tudi skupščine še do danes ni bilo.
Tekmovati smo začeli v 2. ligi RKZ Celje. To je liga s 14 ekipami. Z vsako ekipo se srečaš dvakrat. Enkrat si gost, drugič pa gostitelj. V celi sezoni je treba odigrati 26 prvenstvenih tekem. Prvo tekmo smo odigrali v Štorah z minimalnim porazom. Za domače kegljišče je bilo določeno kegljišče v Motelu MERK v Šentjurju. V prvi polovici je bil uspeh nad vsemi pričakovanji. Od 13 odigranih srečanj je 10 dobljenih. Doživeli smo torej 3 minimalne poraze, največji je bil za 73 kegljev. Dosegli smo odlično drugo me-
sto, kar je za novo ekipo res imenit-ten uspeh.
V mesecu aprilu je bilo še tekmovanje v parih in sicer na kegljišču v Dobrni. Tekmovanja sta se udeležila dva naša para. Uspeh ni bil ravno velik. Med 75 pari, kolikor jih je nastopilo, je par Strašek Alojz — Dole Jani z 1652 (846 — 806) keglji, zasedla 40. mesto. Drugi par Špoljar Darko — Gotlin Jože pa je popolnoma odpovedal, saj sta zasedla predzadnje mesto. V mesecu maju je bilo na sporedu tekmovanje za posameznike. Najprej so bile na vrsti kvalifikacije, saj se je za tekmovanje prijavilo 112 kegljačev iz cele celjske regije. V nadaljnje tekmovanje pa se jih uvrsti samo 36 prvopla-siranih. Nastopilo je tudi 5 naših kegljačev, uspeh pa je bil neprimerno večji kot pri tekmovanju v parih. V na-dalnje tekmovanje oziroma v 1. kolo sta se uvrstila Krumpak Martin, ki je s 1716 keglji zasedel odlično 8. mesto, medtem ko je bil Dole Jani z 1748 keglji 16. med 112 tekmovalci. Ostali trije so bili tudi zelo dobri, saj so bili v prvi polovici razpredelnice. Špoljar Darko je samo za 3 mesta zgrešil uvrstitev med 36 . . .
Sledil je daljši odmor do začetka septembra. Za naše kegljače je trajal samo teden dni, saj je smrt iztrgala iz njihovih vrst Krumpak Martina, izvrstnega športnika in vzornega človeka. Deloval je v več društvih in povsod je bil uspešen. Prav on je bil gonilna sila tudi pni kegljaškem klubu. Zal je mnogo prezgodnja smrt ustavila Martinovo uspešno delo na vseh področjih, kjer je deloval. Zelo so bili prizadeti vsi člani maloštevilnega kegljaškega kluba. Sprijazniti, pa čeprav težko, se je bilo treba z dejstvom, da Martina ni več in bo treba nadaljevati pač z novimi močmi.
Jesenski del tekmovanja se je začel s 1. kolom za posameznike. Nastopilo je 36 kegljačev iz kvalifikacij in 20 najboljših iz prejšnje sezone. Za naše je nastopil samo Dole Jani, ki je podrl 1625 kegljev [in uvrstil na 28. mesto med 36. Manjkalo mu je samo nekaj kegljev za uvrstitev med 24 najboljših, ki so se uvrstili v 2. kolo. Rezultat je pa slabši zaradi Scmidovih kegljev, s katerimi je težje igrati. Pred začetkom prvenstva sta bili odigrani še dve prijateljski tekmi. Za občinski praznik so se naši kegljači pomerili s Šentjurskim in ga visoko premagali, medtem ko so s Kovinarjem iz Štor za krajevni praznik izgubili. Tik pred nadaljevanjem prvenstva je zapustil klub še Gotlin Jože. Izguba dveh standardnih članov pa je bila le prehuda. Angažiranih je bilo nekaj novih članov. Iz tekme v tekmo so menjavali šester-ko. Minilo je 7 kol, preden so si opomogli od šoka in uigrali novo šester-ko, ki potem do konca prvenstva ni doživela več poraza. V prvih 7. kolih, so pa doživeli pet porazov, kar jih je stalo uvrstitve v višji tekmovalni razred. Na končni lestvici so zasedli 4. mesto s 36 točkami. Tudi to je za novince dobra uvrstitev. Dobili so pa tudi priložnost za napredovanje. V kvalifikacijski tekmi so se z ekipo Dobrne pomerili za izpražnjeno mesto v 1. ligi RKZ Celje. Tekme niso pričakovali, zato jih je doletela nepripravljene in so jo zasluženo izgubili od enakovrednega tekmeca za 66 kegljev.
Predsednik Turističnega društva Libnik Lojze
Delo kegljaškega kluba „ROGAŠKA'
Udeležili so se tudi novoletnega turnirja v Šentjurju. Na turnirju sta nastopili dve močni ekipi Šentjurja, ekipa republiškega ligaša iz Celja in ekipa Rogaške. Prvi so bili Celjani, odlični drugi pa predstavniki Rogaške. Dosežen je bil tudi zelo dober ekipni rezultat in sicer 5022 kegljev, najboljši posameznik pa je bil Cakš Avgust z 874 keglji.
Tudi v ligaškem tekmovanju je doseženo nekaj dobrih rezultatov, tako ekipnih, kot posameznih. V ekipnem seštevku je petkrat doseženo preko 5000 kegljev. Dvakrat pa je manjkalo samo nekaj kegljev do tega rezultata. Posameznih rezultatov do 870 kegljev je bilo kar precej. Trije so pa dosegli večji rezultat od 870 kegljev in to Strašek Alojz dvakrat, 872 in 878, Spo-ljar Darko enkrat 887 in Dole Jani dvakrat, 881 in 892. Vsi trije so delavci
KAKTEJE
ZANIMIVE RASTLINE, KI JIH V VRTNARIJI ŠE NEKAJ GOJIMO.
Botanično ime kaktusov je Cacta-ceae. Domovina kaktej oziroma kaktusov je severna, srednja in južna Amerika, zato je tudi kaktus značilna ameriška rastlina. Prvi, ki je odkril kaktuse, je bil Krištof Kolumb. Z vrnitvi-
jo v Evropo je zraven drugih rastlin prinesel tudi kaktuse. O prvih kaktuv. sih ne vemo nič kaj natančnega. Verjetno njihovo življenje ni bilo dolgo, saj gojitelji še niso dosti vedeli o življenjskih zahtevah kaktusov. V južni Afriki in Avstraliji pa jim je podnebje zelo ugajalo, saj so se razširili v nadležen plevel. Razširili so se na večjih suhih pašnikih, kjer jih je bilo zelo težko zatreti. Prvi, ki so gojili v Evropi kaktuse, so bili plemiči in izobraženci. Kaktusi, ki so jih gojili, so bili občutljivi in podvrženi raznim boleznim.
Razmnožujemo jih s semenom, pod-taknjenci in cepljenjem. Cepimo po-
naše delovne organizacije. Dole Jani je edini odigral vseh 26 tekem in ima tudi najboljše povprečje podrtih kegljev. Po tekmo manj so odigrali Strašek Alojz, Cakš Avgust in Spol j ar Darko. Nastopili so še Gotlin Jože, Krumpak Martin, Tuda Stanko, Tuda Ivan, Zobec Stanko, Žgajner Milan, Stiplo-šek Franko, Nuč Jože in Pobežin Stefan.
Na koncu lahko zabeležimo, da je bila prva sezona sodeč po rezultatih, zelo uspešna. Precej slabše pa je bilo po organizacijski strani. Potrebno je, da se klub čimprej organizira. Vsem kegljačem velja pohvala za veliko požrtvovalnost, ker so res naredili veliko za razvoj kegljanja v Rogaški Slatini. Upajmo, da bodo še vzdržali, dokler se klub ne organizira.
dobno kot sadno drevje. Podlaga mora imeti močno razvite korenine, da lahko črpa dovolj hrane za cepič. Cepljeni kaktusi rastejo trikrat hitreje kot na svojih koreninah. Torej s cepljenjem kaktusov dosežemo hitrejšo rast in zanimivejše sorte. Nekateri kaktusi se pa razmnožujejo samo s cepljenjem.
Eden največjih problemov današnje civilizacije so njeni odpadki. Svoj čas so bile odpadne snovi organskega izvora, zato so jih mikroorganizmi zlahka razgradili. Današnjih modernih smeti pa je že toliko in iz takih snovi, da jim strokovnjaki niso več kos. Za razkroj plastičnih snovi narava sploh nima sredstev.
V	vsesplošno onesnaževanje se aktivno vključuje tudi Rogaška Slatina. Vsepovsod naletimo na naraščajoče kopičenje smeti. Sprva so bili to le gospodinjski odpadki, katerim so se postopoma pridruževale pločevinaste in plastične posode. Dandanes pa so to že celovite razstave vseh mogočih modelov in zvrsti bele tehnike, s katerimi se nesramežljivo spogledujejo dotrajani avtomobili.
V	zadnjih dvajsetih letih smo okolje Rogaške Slatine onesnažili bolj kot v preteklih sto letih. Imamo že močno nezdravo ozračje, vodotoki, spremenjeni v goste črne kloake, so samo še za podgane. Temu pa se pridružujejo nova divja odlagališča v samih parkovnih gozdovih.
Okrog sto hektarjev gozdov in parkov, ki obdajajo zdravilišče, tvorijo z arhitekturnimi in drugimi spomeniki jedro kranjskega rezervata. Ta tako imenovana zelena pljuča izravnavajo neugodne podnebne razmere ter so idealno dopolnilo sodobni medicinski terapiji. V prijetni senci negovanih gozdov in parkov je možen oddih in sprostitev po vsakodnevnih delovnih naporih. Gozdovi zmanjšujejo hrup in naraščajoče onesnaženje ozračja. Vse te blagodejne in higienske funkcije pa lahko opravljajo le zdravi gozdovi brez smeti. Onesnaženje ozračja in gozdnih
Izredni mojstri za cepljenje kaktusov so japonski vrtnarji.
Razmnoževanje kaktusov s semenom je manj zahtevno. Važno je, da imamo dobro kaljivo seme in prepustno zemljo, najbolj pomembno pa je, da znamo pravilno zalivati. Če pa hočemo, da nam bo odrasla rastlina cvetela moramo vedeti, da rastlina potrebuje dovolj svetlobe, toplote in počitka. Ko vidimo zgodaj spomladi, da kaktus nastavi popke, jih moramo pogosteje zalivati. Takrat jih tudi ne smemo prestavljati. Naj ostanejo kar na enem mestu, če se le da. Pomembno je tudi, da imajo takrat največ svetlobe. Prezimijo naj v hladnih in seveda svetlih prostorih pri temperaturi od 5 do 15° C.
Od novembra pa do marca jih ne smemo nič zalivati, izdatneje pa jih zalivamo spomladi in poleti.
Pred desetletji smo tudi v vrtnariji gojili večje število kaktusov. Ker pa zahtevajo posebne pogoje za rast in svoj prostor (rastlinjak) za razmnoževanje katerega pa nam je primanjkovalo, smo morali njihovo vzgojo opustiti. Obdržali smo le nekaj posebno zanimivih primerov. Dva od teh sta dobila končni dom ob strebru v hotelu Sava.
Pavlič Ružiča
tal postopoma vodi do propadanja gozdov. Vsakdo si lahko ogleda počasno, toda vztrajno odmiranje gozda za Steklarno oz. Steklarsko šolo. Zaradi izrazite turistične usmeritve kraja in širšega prostora lahko tako početje primerjamo z »žaganjem veje, na kateri sedimo«.
Pred nami so težki časi uravnave našega gospodarstva in ponovnega oživljanja omajanega turističnega ugleda v svetu. Zato moramo spremeniti dosedanji odnos do okolja. Varstvo okolja je v naši družbenoekonomski ureditvi eden od temeljev, na katerem je grajena pravica vsakega občana, da živi v zdravem človekovem okolju.
Krajani, ki odmetujejo odpadke in smeti v gozdove, so od narave odtujeni in družbeno škodljivi. Uničevanje zdravega, naravnega okolja ima za Rogaško Slatino lahko še prav posebno neugodne posledice.
Letošnja zapoznela zima, brez snega, ponovno odkriva vso tisto sramoto, ki jo v poletnem času zakriva zelenje. Narava je letos resnično prižgala vse žaromete, da bi nam odprlg oči in nas posvarila o naših napakah.
Gozdovi prosijo za razumevanje in pozivajo vse krajane, zlasti pa delavce Zdravilišča, da skrbijo za čisto okolje.	Cimperšek Mitja
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata Ivana MARTINČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tehničnega sektorja gostinstva za darovani venec in izraze sožalja. Žalujoči brat Martinčič Jože.
Padan Branko
Smetnjaška civilizacija
PREJELI SMO
O storitvah vse najboljše
Ko človek takole potuje po širni domovini, uradno, neuradno ali dopustniško, doživi marsikaj. Spozna naravo, običaje, ljudi in njihove navade ter si vsa doživetja bolj ali manj zapomni.
Prve tri tedne v septembru sva z ženo preživela dopust pri vas. Žena tokrat že drugič.
Nisva se naključno letos odločila za dopust v zdravilišču. Razmišljal sem, zakaj bi moral vsako leto na morje, ko pa trni bo kot rahlemu srčnemu bolniku zdravilišče dobro delo. Toda kam? V Radencih so zasedeni, poleg tega pa žena boluje na jetrih in odločila sva se za Rogaško. Odkrito priznam, da sem po eni strani šel sila nerad. Sam ne vem, zakaj. Po dveh dneh bivanja v Strosmaj er j evem domu sem že skoraj sklenil, da spakiram kovčke in odidem v Ljubljano. Zlasti še, ko mi je že prvi dan bivanja ponagajalo srce, še bolj pa vščipnilo v križu. O zdravnikih nisem podvomil, da mi pri težavah ne bi pomagali, čeprav je zdravilišče pravzaprav specilizirano za zdravljenje določene zvrsti bolezni, ampak potrebno bo vse preglede plačati.
Po neprespani noči se oglasim v zdravstvenem domu, kjer dobim ustrezna zdravila ter priporočilo k zdravniku v Zdravilišču. Obiskal sem dr. Lavričevo in ji zaupal vse svoje težave. Po odkritem deset ali petnajst minutnem pogovoru mi je predpisala terapijo.
Ko sem komaj zaprl vrata ordinacije, sem začel razmišljati. Ali je to mogoče? Zdravnik je v službi, nanj čaka na dan toliko in toliko pacientov, vsak s svojimi težavami, postaviti pravo diagnozo, predpisati pravo terapijo, to je velika odgovornost. Tu gre za ljudi, za njihovo zdravje, mnogokrat tudi za rešitev pred smrtjo.
Pa kljub temu tak umirjen in dostojanstven sprejem slehernega. Dobil sem občutek, kot da pred menoj ni bilo nikogar na pregledu niti ga ne bo za menoj. Zdravnica si očitno vzame čas za človeka, za bolnika in psihološko vpliva nanj, da se ji »izpove«. Takšnega pristopa in načina v zdravstvu nisem kaj pogosto doživel. Isto pa laho velja tudi za vaš zdravstveni dom.
V dnevih bivanja sem opravil vse terapije. Nekatere celo ponovil. K sreči časovno usklajen razpored terapij, pitje vode in obedovanj mi je omogočil spoznati okoliške kraje. Veliko trimanja, hoje in plavanja mi je omogočilo ohraniti telesno kondicijo.
TELEGRAMI
NEVSAKDANJI AVSTRIJCI V DO-NATU
Med naše najštevilnejše goste iz tujine sodijo vsekakor Avstrijci. So pretežno starejši, ki jim prija naša bolj zmerna klima, predvsem pa blagodejni vpliv naše vode na njihove prebavne motnje, in ostale tegobe. Le redko se zgodi, da bi prišli na kuro
S tem želim reči, da imate veliko možnosti za rekreacijo in ostale aktivnosti, če si jih posameznik le zahoče.
Sreča, da se po dveh dneh nisem vrnil domov.
Spoznal sem ordinacijo, v kateri se združujeta zdravstvo in turizem. Skoraj tisoč članski kolektiv v takšni sestavi zahteva dobro organizacijo. Po storitvah sodeč vam je dobro uspela. Ne vem sicer, kakšni so vaši povprečni osebni dohodki pri vseh ljudeh, ki imajo opravka s toliko različnimi ljudmi, ki imajo prav toliko različnih želja in navad, toda nezadovoljstva ni slutiti. Zadovoljni so če so gosta zadovoljili, če ne, ga poskušajo. Prijazni so. Da se gost prijetno počuti pri vas in se zadovoljen vrne domov, je najboljša reklama. Tega se pri vas dobro zavedate.
Kakor mnoge delovne organizacije v današnjem času, verjetno tudi vas pestijo težave. Zdravstvo nima sredstev, samoplačnikov je malo. Boj za ostvaritev planiranega dohodka je težak. Upam, da boste z vašo organizacijo, z vašim sistemom in zlasti vašimi pridnimi ljudmi planirano in željeno zmogli.
To pa vam želiva tudi midva, ki se bova k vam še vrnila.
Mira in Franci Lunar-PETKOVŠEK
Noben človek ni brez skrbi in težav. Tudi Slavica TURNŠEK ni brez njih. Toda številnim gostom v restavraciji ZD tega nikoli ne pokaže. S svojo sposobnostjo in uglajenostjo zna z dobro voljo ustreči še tako zahtevnemu gostu. Hkrati z njo pa postane dobre volje tudi gost.
Škoda, da ni takih gostincev še več.
tudi mlajši. Res, da je bila to samo 4-dnevna kura — zgolj sprostitvena, zdravstvena, a uspela je. Obojestransko, gostje 35 birtov iz Judenburga.
Pravi veseljaki, ki so zabavali ne samo goste v DONATU, kjer so prebivali, ampak tudi vse ostale zdraviliške goste. Mogoče so jih sprva nekateri malce čudno gledali, a na koncu so se tudi sami nalezli njihove prisrčne sproščenosti.
Glavna atrakcija sta bila Franz
Schura s svojo frajtonarico in gostilničar Ervvin Prodinger s »hudičevo žago«, pa oba pokrita s praštajerskimi klobuki.
Prešeren vrisk ob zvokih teh inštrumentov se je razlegal včasih pozno v noč.
4 dni so imeli dovolj, da so temeljito spoznali Rogaško in okolico, doma so pa morali ponoviti kuro, ampak zdravstveno — ne sprostitveno.
ROGAŠKA SLATINA, 1. april 1984
Komisija za napredek turizma in naše infrasturkture se je na zadnji skupni seji pogovarjala o možnostih sodelovanja UO VRELCEV z našo Službo korespodence.
Glavna tema — kako zadovoljiti naše goste iz tujine, ki ne morejo pri nas dobiti svojih časopisov, da o TV programu sploh ne govorimo.
Sklep:
VRELCI naj postanejo DNEVNIK, ki bi vsaj v štirih jezikih obveščal domače in naše goste iz tujine o vseh dnevnih aktualnostih v Rogaški in po svetu.
Razlaga sklepa:
Vse ocene pozitivne, posebno še v smislu reševanja problemov nezaposlenosti. Lahko bi razširili korespoden-co in ustanovili celo lastno tiskarno.
PS.
Na žalost je eden od delegatov dal svoj »veto« in ga takole utemeljil:
V našem sedanjem trenutku je stvar neizvedljiva, ker bi v tem primeru morali dodeliti korespodenci lastne sanitarije, Turističnemu uradu svoje delovne prostore, s tem bi pa razbili vso sedanjo homogenost v tej skupnosti, uredniškemu odboru VRELCEV pa že tako primanjkuje materiala.
LJUBLJANA, 1. april 1984
RTV Ljubljana vabi k sodelovanju večje število novih napovedovalcev in športnih komentatorjev. Delo je za nedoločen čas.
Pogoji:
Osebe, ki žele združevati delo v DO RTV ne smejo biti starejše od 40 let in ne smejo imeti narečnega naglasa. Znanje slovenščine ni pogoj. Stanovanje preskrbljeno.
Ponudbe pošljite na RTV pod šifro »Slovenija, by, by... kreposti moja...«
BEOGRAD, 1. april 1984
Kljub velikemu bremenu, ki ga ZIS-u nalagajo stabilizacijski ukrepi in zamrznitev cen, so nekaj svojega časa posvetili tudi nedavnemu prehodu na poletni čas. Da bi znova dokazali svojo širokost in vsesplošno demokratičnost, so se ob letošnjem Or-vvellovem letu odločili za popolnoma nov zvezni ključ.
Po tem ključu naj bi vse republike in pokrajine zopet sprejele sistem PAR — NEPAR, ki se je odlično uveljavil že v začetku bencinske krize. Tako bi na parne dneve pomaknili uro za eno uro naprej, na neparne dneve pa za eno uro nazaj. S tem bi zagotovo odpravili vse nevšečnosti, ki so nastale lani ob prehodu na evropski čas, obenem pa bi že vsak drugi dan lahko sproti nadoknadili včeraj izgubljeno uro.
Stiplovšek Rudi
Gostinci tekmujejo
Se kiklco prodala bom, za
KULTURNI DOM JO DALA BOM...
Pustne norčije so za inami, krinke smo sneli (ali si jih spet nadeli), krofe pojedli, ostali pa so problemi, ki nas vsak dan bodejo v oči, a o njih ne spregovorimo dovolj glasno ali ne na pravem mestu, problemi, ki so zaradi tega ali onega razloga trenutno nerešljivi.
Pustni torek pa je v današnjih časih kot nalašč dan, ko si lahko vsak natakne na obraz masko in tako zakrinkan pokaže na pereče vsakdanje probleme v svojem okolju in na šaljiv način predlaga njihovo rešitev. In morda nam bo celo do naslednjega pustnega torka katerega od trenutno nerešljivih problemov že uspelo rešiti.
Letošnjo pustno povorko je na pustni torek organiziralo Društvo prijateljev mladine Rog. Slatina. Sodelovale so vse večje DO iz Rog. Slatine in nekaj skupin iz okoliških vasi. Na žalost je pobuda za sodelovanje prišla precej pozno, a kljub temu lahko rečemo, da je motorizirana povorka dosegla svoj namen.
Tudi mladinci Zdravilišča smo sodelovali s precej številno skupino (kar devetnajst nas je bilo). Zamisel je bila dobra, žal pa je bila tehnična izvedba nekoliko slabša, primerna našim možnostim in razpoložljivemu času.
S smešne strani smo se lotili resnega problema »Kulturni dom Rog. Slatina«. Sestavili smo skupine kulturnikov in prepevali pesmi o našem kulturnem domu: Se en krajcerček imam, za kulturni dom ga dam..., Kaj ti je deklica, da si tak žalostna ... Kje je kulturni dom ..., Še kiklco prodala bom .. .
Žal se nam ni posrečilo dobiti glasbene spremljave, zato naše pesmi v vsesplošnem hrupu niso prišle do pravega izraza.
Ko smo pred Pošto zapustili tovornjak, sta našo skupino vodila klovna s transparentom, ki ga lahko vidite na fotografiji. Za njima so -stopali mladinci v narodnih nošah, potem pa ba-
letke s transparentom »Še kiklco prodala bom, za kulturni dom jo dala bom«. Sledil je moški pevski zbor in skupino je zaključila ciganka, ki je za transparentom »Samoprispevek za kulturni dom« s klobukom v roki in praznim Žakljem na rami prosila navzoče za prispevek. Na žalost ljudje za take namene niso darežljivi. Klobuk in Žakelj sta ostala prazna in tako je »neuspel« naš humani poskus, da bi pridobili nova sredstva za kulturni dom.
Na terasi pred restavracijo Pošta smo vse maškare zaplesale, medtem pa so nas organizatorji ocenjevali.
Naša skupina je dobila tretjo nagrado prireditelja. Pevski zbor je sklenil še enkrat zapeti eno izmed prej omenjenih, v kulturne namene prirejenih pesmi. Medtem pa -nam je neka prebrisana maškara odnesla našo nagrado, ki pa smo jo (dobili takoj naslednji dan: kristalno vazo z vgraviranim napisom: PUSTNA NAGRADA SKUPINI MLADINE ZDRAVILIŠČA.
Mladinci smo nagrade zelo veseli, saj smo vložili precej truda v priprave, prepričevanje, prošnje.
Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam pri tem kakorkoli pomagali, predvsem pa vodstvu Polnilnice, ki nam je dala na razpolago avtomobil, na katerem smo se vozili.
Mladinka
VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišč^ Rogaška Slatina, izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Glasilo je opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije št. 421/72.
V Zdravilišču teče širša akcija za izboljšanje kvalitete naše ponudbe in za pospeševanje prodaje zdraviliških storitev. Da bi oboje dosegli, je posameznikom naloženo, da kot nosilca teh nalog sestavljajo skupine sodelavcev in začnejo z delom ivsak na svojem področju.
Ena izmed neposrednih nalog, če hočemo izboljšati kvaliteto storitev, je tudi tekmovanje med našimi gostinskimi obrati. Tekmovanje samo kot tako ne bi doseglo namena, če se zaposleni v svojih obratih ne bi trudili stalno gledat na kvaliteto storitev in če za svoja prizadevanja ne bi bili tudi ustrezno nagrajeni. Zato je bil na komisiji za pospeševanje prodaje sprejet predlog, da se mesečno ali tromesečno ocenjujejo vsi naši obrati in da imajo vsi zaposleni v obratu, ki je dosegel najboljšo oceno v tekočem mesecu ali trimesečju, v tem obdobju za 101%, višji OD od vseh ostalih.
Kot je predlagano, je treba pri ocenjevanju posebno pozornost nameniti predvsem temu, da imajo vsi obrati enake pogoje in na oceno ne sme vplivati na primer starost zgradbe obrata, potreba po večjih investicijskih posegih itd., ampak se točno ve kakšno urejenost pričakujemo od katerega obrata (na primer od hotela A kat. se pričakuje povsem druga kvaliteta dela in urejenost, kot nekega drugega obrata, kjer strežejo predvsem malice za naše delavce itd., ki pa morajo biti kljub temu urejeni in čisti.). Prav tako moramo pri ocenjevanju izključiti osebne vplive, zato predlagamo da se v komisijo imenuje enega stalnega člana, ki ne dela neposredno v obratih in sicer za predsednika (predlog je, da bi bil to vodja kontrolnega oddelka), kot ostali člani pa bi se menjavali zunanji člani komisije, predvsem vodstveni delavci iz naših obratov, s tem da svojega obrata ne more nihče ocenjevati.
Kot osnovni kriteriji za ocenjevanje bi lahko bili naslednji: .urejenost okolja in zunanji izgled obrata, urejenost lokala, čistoča lokala, obseg gostinske ponudbe, kvaliteta storitev, odnos do gostov, materialno poslovanje, ob ogledu ugotovljene večje napake, nepravilnosti ali pa izboljšave in na koncu še morebitne odbitne točke.
Posamezni kriteriji bi bili ovrednoteni s točkami od 0 do 3, najboljši obrat pa bi bil tisti, ki doseže najvišje število točk. Predlog o tekmovanju med gostinskimi obrati še ni dokončen in se po potrebi lahko še spremeni. Zato pozivamo vse, ki bi imeli še kakšne predloge k načinu tekmovanja ali ocenjevanja za izboljšanje kvalitete v naših obratih, da to sporočijo osebno ali pismeno na tehnično vodstvo gostinstva.	L. P.
APRILSKI DNEVI
Eden ustanoviteljev OF, Boris Kidrič, se je rodil 10. 4. 1912 in umrl 11. 4. 1953. Veliki slovenski revolucionar in eden utemeljiteljev samoupravljanja, je mnogo prezgodaj končal svojo življenjsko pot, njegove zamisli in delo pa so vtkane v naši socialistični izgradnji.