Oldest Slovene DoHy in Ohio ^esf Advertising Medium leto xix. •»EKYSE- I ITALIJI ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 19, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 247 Prireditev Cankarjeve ustanove je sijajno uspela! Naš napredni element je popolnoma napolnil dvorano SDD ter tako pokazal, da stoji strnjeno za Cankarjevo ustanovo. Uspeh je nadkrilil vsa pričakovanja. Nenadejani prispevek "Hiše kralja Davida." »airt^L zahteval 25 Ud ^""tev ter pognal • .!■ tisoče prestra- {venskega Delavskega Doma pol- Rotar in Anton Plut, pripiavili (.J. prebivalcev so ču ' Tako so nas tekom prete- lepo presenečenje. Kakor kaže, ''Wi iltalija. — Se- Sil je včeraj 4, potresni su- ®''ediče je bilo v v Ganeva Di ^'Jurlandiji "V nedeljo bo dvorana Slo- tere sta reprezentirala James klega tedna zagotavljali pri S. j so v Euclidu organizirali neko D. D. v Collinwoodu. Toda mi j "Hišo kralja Davida" (Plut je nismo bili tako optimistični. "Ce bil "David"). No. in ta "Hiša Lepa prireditev društev SSPZ in okrog porušil na stoti-ter zahte- p ^'oveških smrt-m ^ je prišel med Sija ie ^skim boonenjem. ^^-oobnela sredi noci prestrašenih Jtheiajo y nočnih oblači-hiŠ ^^b^jočih in ruše-kih L; ^ prosto. Tudi v Be-o^idaljene od sre-Sa ^ okrog 125 milj, je !^je 80 8 panika in ij ^ iz svojih sta-Potres pa v ■ k br ^s^pravil posebne ^Hekai ^jenih je bilo sa- "Jimnikov. 'N desettisoče Iju- '"upalj ^ nebom. V hiše si •otreg se bali, da se Higg (^novil. Tudi v cer-^er je vladala in J* potres po- fio čutili tudi % delu Ju- ^ Ljublja-Pa jii ^ tudi v Avstriji, o^zročil nobene ško- ^[^NIjski gozdo-v OGNJU ^@1) ^^ISCO. — Prete- 3e šUride ^jelo severno Ca- ki gozdnih po- "" ki groze vec ^^Gljem z uniče- ^ mestec je kr; !8t Prebivalstvo Do ^ "^^jGv beži. Kolikor plameni zahtevali človeške žrtve. O- iO je dolga umrl bo polovico sedežev zasedenih, bomo lahko veseli", smo menili. Pa smo se grdo uračunali, kar pa nas niti najmanj ne žalosti, temveč, nasprotno, prisrčno veseli. Optimistična napoved se je namreč uresničila: naš napredni element je popolnoma napolnil domov avditorij ter s tem nesporno dokazal, da se v polni meri zaveda važnosti in pomena Cankarjeve ustanove! Kar malo sram nas je bilo, da smo tako malo zaupali našemu naprednemu elementu, da nismo verjeli, da bo dvorana polna . . Ljudje so začeli prihajati že poldrugo uro pred začetkom prireditve. Ob pol štirih je bila dvorana polna. Množica je bila sijajno razpoložena. Na vseh obrazih ste lahko čitali: Kdo pravi, da nas je samo za borno peščico? Naj nas pride pogledati! Ej, mnogo nas je še, mnogo, ki nam napredne ideje niso prazen žvenk! In kako svečano se je zadržala ta množica vseskozi! Zdelo se je, kakor da vsi-čutijo, da plava nad njimi duh Cankarjev, duh našega največjega prijatelja resnice in pravice in največjega sovražnika laži in krivice. Bilo je nekaj nepozabnega. Pisca tega poročila je nekajkrat pošteno stisnilo okrog srca... Program je otvoril predsednik Cankarjeve ustanove Louis Kaferle s kratkim pozdravnim nagovorom in s citiranjem Cankarjevih besed o lepoti resnice. Za njim je nastopil mladi Frank Slejko ter deklamiral Aškerčevo "Mejnik." Nato je nastopil pevski zbor "Jadran" pod vodstvom L. Semeta ter zapel "Spet ptice pojo" in "Pomlad." Sledil je nastop Mary Ivanuschove, ki je zapela Molkovo "Organizirani delavec — neorganizirani delavec", Gregorčičevo "Tone solnce, tone" ("Tudi Gregorči- OQia, k/% 1..T, 3® umrl dobro John Zaletel, V k' C>oii iN: j® bil od Za- cC: i"^ cie- k j^'VjocQ Tukaj zapu-L%v J soprogo Frances, L -Antona, Jose- L ^ftgejo Edwarda in k'^^ess v ^ j® član drqstva \ % v" ill dr. sv. ifc ^ Sfgj • Pogreb se bo *''■ j iz hiše ža- j^Otd 71st St., pod ^kr^jgj^Srebnega zavoda X.« k, 1i i^W( kralja Davida" se je v soboto zvečer spomnila Cankarjeve u-stanove ter "vrgla na kupček" lepo vsoto 25 dolarjev, katero sta Plut in Rottar na odru izročila tajniku ustanove Milanu Medvešku. Rottar je ob tej priliki napravil kratek govor ter deklamiral Erjavčevo "Mi se ne umaknemo sili nobeni. Potem je nastopil moški pevski zbor Slovan iz Euclida, ki je zapel "Triglav" in "Slovan na dan." Ta zbor vodi Jack Nagell. Ivanuscheva, Plut in Belle so nato zapeli odlomek iz opere "Nikola Šubic Zrinski", katero bo uprizoril samost. pev. zbor "Zarja" dne 8. novembra. Nastopila sta še Simčičeva in Plut v duetu, nakar je bil določen kratek odmor. (Pevce je spremljala na piano Milavčeva.) Oceniti vsako točko programa posebej, je nemogoče. Za to manjka časa in prostora. Rečemo le, da so bile vse točke sijajno podane in da so se zbori kot solisti i^ušaU,^ kdo bo boljši. Občinstvo je bilo z vsako posamezno točko na moč zadovoljno in pevci so bili po vsaki točki deležni gromovitega aplavza. Praznik napredne misli se je tako spremenil tudi v praznik slovenske pesmi.) Po odmoru je nastopil Frank Somrak, ki je imel jedrnat govor, v katerem je na kratko razložil nalogo in pomen Cankarjeve ustanove. "Ne gre se za nas, ki smo to akcijo sprožili, temveč za vas vse'" je poudaril. In: "Mi nimamo nič opraviti z vero — če kdo hoče verjeti, da ga bodo po smrti plešastega za lase vlekli v nebesa ali da bodo brezzobi škripali z zobmi, je to njegova stvar! —, smo pa proti vsaki hinavščini, katero bo "Cankarjev glasnik" neusmiljeno bičal!" Najsilnejši aplavz pa je dvignil z besedami: "Tisti časi, ko smo se tresli pred vsakim ču, conskemu slavcku, so za- . ... zagnzemm kaplanom, so za nas strupih življenje isti ljudje, ki ^ ^ X 1- i V. 1 1___^1" i^ize davno minuh!" so zastrupljali Cankarjevo! je; je poudarila pevka) in Dragoti-: Sledila je uprizoritev šaljive na Ketteja "Ptičke." Mladi pev- enodejanke "Pol vina pol vode", V 1^ potopil v jezeru ^ponoči se je potopil ........ \ , Mefp, tovorni parnik ^ parnikom Pod' • ^ razpenjenih ladjj \j^hega jezera 18 gj žena prvega la-,,®tniica. Katastrofa ci in pevke zbora Modern Crusaders Glee Club (SDZ) pod vodstvom Jacka Nagellna so zapeli eno slovensko in eno angleško pesem, nato pa so fantje sami zapeli ^ znano narodno "Dekle, kdo bo tebe troštal." ("Pa še pravijo, da ameriški Slovenci izumiramo!" je po nji-| hovem nastopu pripomnil vodja I programa J. F. Terbižan.) —i Louis Belle nam je nato zapel j dve,ariji iz oper "Tosca" in "Bo-i katero so uprizorili igralci dramskega društva "Ivan Cankar" (Terbižan, Komar, Mrs. Močnik in Mrs. Švigel), s čemer je bil odrski program zaključen in preselili smo se v spodnjo dvorano, kjer so nam članice (Dalje na str.) Včeraj popoldne In zvečer so clevelandska Skupna društva SSPZ praznovala v ;S. N. Domu 10-letnico svojega obstoja z zanimivim programom, ki je privabil lepo število članstva in drugega občinstva. Oderski pro gram je bil sicer obširen, toda tako pester, da je zadovoljil še tako izbirčnega gledalca, kajti bilo je nekaj za vsak okus. Ves program od začetka do konca so tudi vprizorili izključno člani društev SSPZ, brez vsake pomoči od zunaj, kar je redek pojav pri prireditvah: te vrste in dokaz, da ima organizacija v svojih lastnih vrstnh sposobne oderske moči. Zastopane so bile vse starosti, najlepše in naj-slikovitejše točke pa so brez dvoma podali člani mladinskih društev SSPZ, oziroma "Vrtcev." Podali so mično igrico s petjem "Triglavski zvončki" ter dva prizora, isto tako s petjem, v angleščini. SSPZ je s tem iX)kazala, da posveča mladini tisto zanimanje, ki ga je vredna, kar je dobro znamenje za njen razvoj v bodočnosti. Salve smeha je povzročila enodejanska burka "Prodani ded," katero so vprizorili starejši člani, in zaostajal ni komični prizor "Domesticated Pappas." ki je bil podan v angleščini. Posebnost prireditve pa so bile filmske slike dveh zadnjih Olimpijad SSPZ katere je prela 18 •H t. uq p, milj severoza-iftns Kapitana i Posadke je reiil socijalistične Zarje, ki je pod vodstvom J. Škrabca zapela Gregorčičevo "Sinoči je pela" (in še eno, ki se je pisec zdajle ne spominja), nato pa je zapel Frank Plut I. Zajčevo "Lastovkam", "Dekle, to mi povej" in "Ce dekle samo spi", nakar je nastopila Tončka Simčičeva z "Metuljčkom" (priredil Pavel parnik Thunder tU- potem, ko so [Kozina) in arijo iz opere "Mar iltiih na prevrnje- v ledenomrz-vodovju. tft". Soliste je spremljala na piano Vera Milavčeva. Nato sp nam Euclidčani, ka- rem zahteva od nas vseh, od našega tabora kot celote—poslušajte in čudite se!—da mu nemudoma vrnemo— Cankarjevo soho! Pravi, da je vrag poci-tral šalo in da se gre za res. Tudi nam se vidi tako. Samo upamo, da ne bo zahteval od nas tudi svoje izgubljene pameti, kadar bodo prišli ponj možje v belih jopičih. Kaže, da je zadnji čas, da začnemo zbirati prostovoljne prispevke za—norišnico na Šenklerju! "Slavčki" Redna mesečne seja staršev "Slavčkov" se bo vršila jutri zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih. Vsi starši ste prošeni da se seje udeležite. Obenem naznanjam, da se bo vršila vaja "Slavčkov" v soboto popoldne ob eni. Ker je to zadnja vaja pred koncertom, ste prošeni vsi "Slavčki", da pridete gotovb ob pravem času. V soboto jc zadnji čas, da vrnete vstopnice ali prinesete denar za prodane vstopnice. — Tajnica. velt, ki je izjavil, da bo njegov oče^ v slučaju ponovne izvolitve zahteval od ameriških volilcev ustavili dodatek, na katerega podlagi bodo postali princi ji njegove NRA (zakon o gospodarski obnovi dežele) zakon Združenih držav. "Ce bi ne bila NRA uničena (po odločitvah zveznega vrhovnega sodišča; op. ured.), bi ne bilo danes v deželi toliko brezposelnosti," je izjavil predsednikov sin. "Brezposelnost se bo odpravilo samo z uvedbo krajših delovnih ur. Da to doseže, namerava predsednik obdržati za podlago svojih prizadevanj načela NRA ter stopiti pred a-meriško ljudstvo z zahtevo, da odobri ustavni dodatek, na katerega podlagi bodo postala iiač^la _NR,A^akohdežele-'' WASHINGTON. — Predsednik RoosevOlt se prav nič ne boji poraza. Vzlic zagrizenim napadom pod znamko Liberty lige združene ultra - reakcije je trdno prepričan, da bo zmagal dne 3. novembra.-O tem sploh ne dvomi. V tej veri so ga utrdile silne množice, ki so ga navdušeno pozdravile v Chicagu, Detroitu, Clevelandu in povsod drugod, kjer se je mudil tekom pravkar zaključene kampanjske ture. On in njegovi svetovalci so prepričani, da se je sentiment volilcev v poljedelskih in centralnih državah zadnje tedne mogočno nagnil na njegovo stran, dočim Landon v teh državah stalno izgublja tla pod nogami. Glavno vprašanje za Roosevelta je zdaj postalo vprašanje, s kolikšno večino bo zma- Martin Plut zopet doma Te dni se je vrnil z obiska v stari domovini Martin Plut, ki stanuje pri Franku Hribarju na Grovevvood Ave. Mudil se je v rojstnem kraju v novomeški o-kolici na Dolenjskem, kjer ima še živo mater. Iz starega kraja ni odnesel lepih vtisov. Povsod je silna revščina. In ljudje si ne upajo na glas govoriti in protestirati proti mizernim razmeram in zavoženi politiki. Dr. Ko-roščevi klerikalci imajo zopet svoj dan. Martin tudi pravi, da ga je vselej stresel mraz, kadar je videl jugoslovanske vojake ("Lačni in slabo oblečeni reveži!") Prav nič prijetno se ni počutil ob misli, da bi se u-tegnilo zgoditi, da bi še njega porinili v vojaške cape. In prav vesel je bil, ko je zopet uzrl kip Svobode pred new)mrško luko. "V Ameriki je navsezadnje vendar še najboljše!" je dejal sinoči na prireditvi Cankarjeve u-stanove. "Tu smemo govoriti kar se nam zljubi, kritizirati, žandarjev nimamo za vratom, stradati nam n^ treba, tam pa nimajo nič razen revščine, strahu in žandarjev." Smrtna nesreča Prošli četrtek okrog polnoči je bil pri delu v tovarni Park Drop Forge Co. težko poškodovan rojak Frank Šlosar, star 44 let. Bil je prepeljan v SI. Lukes bolnišnico, kjer je v nedeljo zjutraj poškodbam podlegel. Pokojni je zadnjih 23 let stanoval pri družini Ujcich na 1060 E. 72 St. V Ameriki ne zapušča drugih sorodnikov kot e-no sestrično v West Virginiji. Rojen je bil v vasi Lipa, h. št. 37, pošta Elsani na Vdovskem, kjer zapušča brata Jožefa in Johna, sestri Ano in Marijo ter gal. Te dni se bo podal na go- več sorodnikov. V Ameriki je ži- vorniško turo po novoangleških državah. Predsednik upa, da bo tudi v teh državah spodnesel Landonu tla pod nogami. Peter Witt o Rooseveltu Včeraj je govoril v glasbeni dvorani mestnega avditorija Peter Witt, da ga bo "zelo veselilo glasovati 3. nov. za predsednika Roosevelta, ki je prvi predsednik v mojem času, ki ima smisel za £.x;ialne potrebe. On ve, kaj se pravi trpeti. Zato je velik in zato bo njegovo ime živelo kot ime enega izmed največjih predsednikov Združenih držav." O Landonu je dejal, da je videti "prijazen dečko, čeprav malo omenjen in čeprav niti svojih govorov ne zna prečitati, ker jih ne razume." Alfred Smith pa je "užaljen, ker ni predsednik Združ. držav na mesto Roosevelta." Coughlino-va privlačnost pojema, pravi Witt, in ko je tekom svoje konvencije v mestnem stadiju zbolel, se je to zgodilo zato, "ker je videl pred seix)j samo 20 tisoč ljudi namesto pričakovanih 80 tisoč." Mlad priseljenec Te dni je prispel v Cleveland 5-letni Frank Šinkovec i^ Ljubljane, ki je napravil dolgo pot iz stare domovine popolnoma sam, seveda ne brez varuhov, a brez mame ali očeta. V New York ga je pripeljal parnik Normandie, tam ga je pa že čakala njegova teta Mrs. Mlakar, ki vodi z možem sladšči-čarno na 4611 W. 130. st., kjer bo fantek zdaj imel svoj novi dom. Frankie je sin sestre Mrs. Mlakarjeve, ki je pred kratkim umrla. Mlakarjeva, ki sta v A-meriki že 16 let in nimata svojih otrok, sta po smrti Franki-jeve matere pregovorla očeta, da jma je poslal fantka, da ga bosta tu vzgojila kot Američana. Dobil darilo Naznanja se, da je Frank A. Shenk, 1273'/a East 55 St., dobil nagrado od St. Clair Women's Swimming Association. vel 26 let in je bil član društva "Naprej", št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v sredo ob 1:30 popoldne iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. "Šaljiva konvencija" Jutri zvečer se bo vršila redna mesečna seja društva "Comrades", št. 566 SNPJ. v spodnji dvorani S. N. Doma, po seji. ki bo zaključena ob devetih zvečer, pa bodo člani tega društva u-prizorili "Šaljivo konvencijo", na kateri bodo reprezentirani kandidati vseh političnih strank. To pa ne pomeni, da bodo člani podali svoje mnenje o politiki, temveč bo stvar vesela burka, kateri se bodo vsi navzoči lahko prisrčno nasmejali. Društvo vabi člane in prijatelje, da pridejo stvar pogledat. Vstopnina je prosta. Po "konvenciji" se bo vršila prosta zabava s plesom. Tudi dobrih okrepčil -ne bo manjkalo. — Pauline Cesser Poseben popust Mandel Hardware, 15704 Wm-terloo Road, daje posobin popust uslužbencem pri Fisher Body, ako kupijo Frigidaire ledenice pred 15. novembrom. stran 2. ' ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. * PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6811 Issued Every Day Except Sundays and BoUdkyi Pq raznaSalcu v Cleveland«, za celo leto ..........IS-SO U fl mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 H fl mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Z* Zedlnjene države In Kanado za celo leto ......M.50 n 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........fj-®" Za Evropo, Južno Ameilko In druge Inozemf'^e države n 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26tli, 18U at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. — ESPERANTO-MEDNARODNI POMOŽNI JEZIK Človek je po naravi družabno bitje in je 0(1 družbe odvisen. Še le na sedanji razvojni stopnji se je začelo človeštvo s tem spoznanjem zavestno pečati. Medsebojna pomoč, ne pa boj drugega proti drugemu, postaja demokratično geslo ;našega veka; medsebojno naj si pomagajo posamezniki, plemena, narodi. Dr. Ludovek Zamenhof je označil kot vodilno idejo mednarodnega jezika Esperanto: Ljubiti vse ljudi in spoštovati vse narode. Ustvaril je esperanto na podlagi mednarodne ideje bratstva in ljubezni ter vzajemnega sodelovanja brez ozira na plemsko, narodnostno, versko ali politično pripadnost. Smisel esperanta je najčistejša demokracija, humanost (človečnost), ko-smopolitizem na jezikovnem polju na podlagi zdravega nacionalizma. Fašistični nacionalizem smatra svoj narod zvišen nad vsemi drugimi narodi. Ti so mu manjvredni in samo zato tu, da bodo podjarmljeni in iztrebljeni. Demokratični nacionalizem pa smatra, da je lasten narod enak drugemu narodu. Spoštuje samega sebe, pa tudi druge. Ne stremi za zasužnjevanjem drugih, narobe, je pripravljen sodelovati z drugimi narodi. Ceni in čisla zgodovino in običaje lastnega naroda ter jih ne vsiljuje drugemu narodu. Nadoblast enega jezika, kakor n. pr. angleščine ali fiancoščine ali nemščine ali italijanščine je jezikovni imperializem kot posledica političnih imperializ-mov in nosi očiten znak zatiranja. Ker je Esperanto tako nedvomljiv izraz demokracije, zato ga vsak fašizem odklanja kot nekaj škodljivega. Nemški fašizem je n. pr. zadušil esperantsko gibanje. Podpiranje Esperanta je torej vprašanje svetovnega nazora. Od fašistov ni mogoče pričakovati, da bi imeli razumevanje za druge narode in obzirnost z njihovo kulturo. Sestavljen je Esperanto iz vseh %ul turnih jezikov. Slovanski jeziki so dobro zastopani. Od njih je dr. Zamenhof vzel njihov jasen pravopis: piši kakor govoriš, skoraj celotno abecedo s črkami č in š. Samo 4 črke (g to jo drž, h to je mehki h, h to je ostri h in j to je ž) se piše drugače kakor v slovenščini; vendar imajo tri črke slovansko kljukico (samo narobe). Tudi mnogo besednih korenov, predlogov, pripon i. dr. je slovarskega porekla (klobaso to je klobasa, prava jo prav, vi, po pra, -ač itd.) Seveda je število soglasnih tujk tudi veliko (kulico je kulisa itd.) Iz vsega tega sledi, da se Slovenec lažje uči Esperanta, ker mu je jezikovno bližji kakor Nemec. Jezikovni pomen Esperanta pa leži v tem, da je njegov ustroj pregleden, njegova gramatika zelo enostavna brez izjem in zato lahko razumljiv. Učenje Esperanta pa ne vodi do zaničevanja materinskega ali drugega tujega jezika, temveč, kakor je v tisočih primerih dokazano. ravno narobe, do vzljubitve jezikov. Znano je namreč, da vsak uspeh podžiga. S pomočjo drugih jezikov se je mogoče Espei anta zelo lahko naučiti. Tz tega i-azloga je nujno priporočati, da se uvede Esperanto kot obvezen predmet na vseh šolah. Današnji "svetovni jeziki," s tisočimi izjemami svojih gramati-kalnih predpisov, so pietežka učna snov (Dalje v 6. koloni) \ UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "EnakopraTnostl" > v« ■djem priobča dopise naro£nili»v, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnilcoT. Urednlitvo pove tvoje mnenje o vsem na dmgem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Rokopisov se ne vrača. Pouk v angleščini Smešno in ob enem nepravilno je kadar se čita da bo SND kriv ako se bo ukinil ta ali oni kot praktik je bil tudi dober teoretik. Poučeval je harmoni-Ženski odsek S. N. Doma na i«, kontra-punkt. Posebno se Družabni večer St. Clair Ave., priredi svoj pr- je izkazal harmonizator narod-vi jesenski družabni večer v pe-!^'^ pesmi. On je narodno pe-| razred v tej ali oni šoli ker an-j tek, 23. oktobra. Vabimo vse tako harmoniziral, da gleška šola v S- N. D. odteguje; prijatelje in znance, da nas po- j® ® silovitim učinkom prevze-učence. Da bi bili r azredi tako j setijo ta večer, ne bo vam žal. koncertno občinstvo in ga polni, da bi mogli učenci stati I Servirala se bo okusna večerja.} doma in v tujini razvnela v ne-in da bi bilo 5 ali 10 učiteljic bi i Na izbero bo gulaš z polento ' pričakovan ogenj. ŠKRAT bilo razumljivo, ampak ker jeJi kruhovimi knedli in ribe (fish samo 15 učencev vpisanih v po- fry), tako da bo za vse prav. poidansko šolo je prav žalostno. Večerja se začne servirati ob; Novi grahovi Umrla je Katarina Dax, vdo- Slovenska naselbina na St. Clair, brez da bi se uključevalo naselbino v Collinwood ali v Newbiirg ali kje drugje, je zadosti velika, da bi imela lahko v vseh razredih kjer se angleščina uči, najmanj po 50 učencev in ne samo po eno učiteljico, ampak po deset. To pomeni da je najmanj 50 ljudi kateri potrebujejo angleščino, pa naj bo za govoriti, čitati, ali pisati. Razredi bi bili lahko napolnjeni zjutraj popoldne in zvečer. Razredi bi bili lahko od prvega pa do šestega, ampak ženske imajo sto vzrokov in možje pa še več. Večina tistih katere se vpišejo 6. uri zvečer. Za ples bo skrbela j^a po nekdanjem vežbalcu Ijub-godba. Vstopnina je prosta. To- IJanskih prostovoljnih gasilcev rej ne pozabite v petek 23. ok-: Ivanu Daxu. V Dubrovniku tobra v S. N. Domu na St. Clair;je umrl dne 22. avg. koroški Slovenec iz Ziljske doline (v. Herble), g. Ivan Miklauc, v 55. letu svoje starosti; v Gružu si je sezidal hišo in vodil obrt in prodajo sode (soda vode), a imel je tudi gramoz za stavbe. Pri kopanju jo je zadela kap Braslovče, 27. avg. — V to- Ave. Vabi vas odsek S. N. Doma. Iz stare domovine Matej Hubad — TO letnik V Povodju pri Skaručini za Šmarno goro v svoji rojstni hiši | ^ zvečer se je šlo nekaj obi-je 28. avg. praznoval neugnani ^avk hmelja iz Pariželj pri Bra-slovenski glasbeni delavec Ma- slovčah kopat v Savinjo, med tej Hubad svoj sedemdeseti roj-1 otudi 22 letna Ana Jug iz stni dan Gostinc pri Pilštanju. Ves čas In imajo Hubadovi prijatelji, kopanja je uganjala šale^ Ko potem redno ne zahajajo, iz ene- j —pa mu niso prijatelji samo ti,' Pa se je oblekla, si je še šla ga ali drugega razloga in po- j ki se bodo te dni zbirali okrog noge. Njene tovarišice, ki časi razred preneha. Krivda ni j njega, ampak vsi slovenski glas-!®® J® čakale na bregu, so videli, nikjer drugje, kakor pri brez- beniki — prav, če ga slave, in kako ji je naenkrat omahnila brižnih ljudeh. jima posebno prav Glasbena Ma-'s^ava, zatem pa se je sesedla v Popoldanska šola za anglešči-; tica, da ga slavi. Saj so prav^ vodo, vendar so mislile, da se no v S. N. D. ne odteguje učen-1 Hubadove izredne pedagoške J šali. Šele čez čas so pohitele k cev od nobenih šol. Šola je za ' zmožnosti Glasbeno M a t i co 3® našle brez vsakega znaka življenja. Vendar so še poklicale nekaj ljudi, ki so sku- tiste ženske katere niso nič ali • dvignile iz nižje glasbene šole le malo vajene angleščini in ka-, najprej do spoštovanja vredne tere bi rade vprašale v svojem glasbene srednje šole. Iz te se'^ali z umetnim dihanjem ožive-jeziku stvari katere jih zanima- je po prevratu zopet po spret- j ti telo. Toda bilo je že prepoz-jo. nem prizadevanju Hubadovem mrtvo so odnesli na stano- Ako bi bilo treba ta razred u- —kaj lahko razvila slovenska vanje. kiniti, bi ne delala krivo kako drugo šolo, temveč bi rekla, da je prehialo zanimanja med tistimi ljudmi kateri so tistega mišljenja, da tukaj v Združenih državah ni treba, da se zna po angleško govoriti, da se lahko postane državljan, brez da bi znal kaj angleščine, taki ljudje ki pravijo: "Saj se dobi tolmača—Saj kupim pri svojih—Saj znam zadosti" i. t. d. Nekateri višja šola — konservatorij. Znal mu je zbrati zanesljiv profesorski zbor in ga je tako izpočetka postavil na umetniško zdravo podlago. Sodeloval je več časa pri o-peri. Če mislimo 40 let nazaj, se kar ne moremo načuditi, kar sta s kapelnikom Beniškom dosegla v na vso moč neugodnih razmerah, saj sta napravila skoro nemogoče reči, tako da Vesti iz življenja ame riskih Slovencev (Dalje X 1. strani) kjer se bo 11 mesecev učil letalstva. Cuyahoga Falls, O. — Dva če znajo preklinjati ali kakšne gmo v Ljubljani mogli o operni' mlada neznanca sta pred dnevi neumne besede izgovarjati že! glasbi dobiti dokaj dober po-; napadla in pretepla Franka Za- ' ---------— 'jem. ikelya (Žakelj?), člana in biv- Ena največjih zaslug Huba- j šega predsednika društva št dovega neumornega delovanja1SNPJ. Napadla sta ga, ko je ta, da je pevsko kulturo, ne- se je vračal z obiska pri nekem govanje pevske lepote zasejal bolnem članu. mislijo, da znajo angleščino go voriti. Takšni ljudje so brez predsodkov in so krivi da se razredi ukinejo in noben drugi. Da bi mogla kakšna druga šola ukiniti svoj razred, bi ne bilo samo od Slovencev krivda, bi bila tudi od drugih narodov rav-notako, ker hodijo v šolo ne samo Slovenci, temveč različne narodnosti v tisti okolici kjer se šola vrši. Izobrazba se ne more prisiliti, je odvisna stvar za posameznika. V angleščini je pregovor: "You can lead a hoise to water, but you can not make him drink." Konja lahko vodiš k vodi, ampak piti ga ne moreš prisiliti. Ženske, ako vas zanima angleščina, ste vabljene v popoldansko šolo v S. N. D. v novem poslopju št. 2. Pouk se vrši po vsej Sloveniji. Njegovi na- V Mihvaukeeju je umrl Jer- stopi z matičnim zborom so vse vidergar, star 47 let in do-očarali; dotlej nezaslišano bla-Jj^ia Kandije na Dolenjskem, goglasje zborovskega petja, nje- y Ameriko je prišel pred 30 lega gibka prožnost, lahni hod , v Milwaukee pa se je priseli! ko čudo smo vse to doživljali; j. 1927. Bil je član SNPJ in 8 S kar mrzlo nas je spreletavalo p z. — Dalje je umrla v Mil-mlade študente, podreveneli smoj^aukeeju 37-letna .Antonija od dotlej net lutenih lepot. Vo- Blazik. v Ameriki rojena hči slo-kalno se do Hubada nikoli ni venskih staršev. tako dovršeno pelo in Glasbena j Matica se glede zborovske vi-, V Braddocku, Pa., je umrl za šine izza Hubada menda tudi še Pljučnico 56-letni Frank Kvar- Podpoveljnik Cankarjeve straže poživlja. . . Jože Grdina, podpoveljnik zaspane Cankarjeve straže, ki štiri meSfece ni vedela, da straži prazno barako, poziva "narodne zločince", da v teku enega, tedna vrnejo ukradeno soho, drugače da bodo naši "kulturni vrtnarji" dali napraviti novo soho, nič boljšo in nič slabšo od izmaknjene. Če je nemudoma ne vrnejo, pravi Jože, jo bo dalje iskal. In kadar jo bo našel, bo doletela krivca zaslužena kazen ob ričetu. Obenem pa apelira na "slovenski čut" krivcev, češ, če ga imajo kaj v sebi, naj soho vrnejo. Ampak jaz ne verjamem, da bo Jožetov apel kaj zalegel. Ni namreč udaril na pravo strunico. Če bi obljubil kako nagrado, bi bilo morda več uspeha. Le zakaj ne posnema mene (moja nagrada — baksa najboljših cigar — še zmerom čaka) ? Saj je ne bom dobil jaz in je Jože o tem nedvomno trdno prepričan! Nič novega ne bi bilo, če bi jo dobil kak njegov ožji somišljenik ali pa kaka manj znana osebnost iz njegovega tabora ... Če pa bi jo slučajno dobil kak spak iz našega tabora, se pa tudi ne bo podrl svet zaradi tega . . . Samo cigar naj nikar ne ponuja! Pri cigarah namreč Jože nima sreče. Tista cigara, ki mi jo je bil dal pred sedmimi leti, je bila tako zanič, da se je še danes ne morem spominjati z veseljem. In tudi svetih podobic, roževen-cev ali razpel naj ne ponuja, kajti, kakor sem že rekel, možnost obstoji, da bi šla nagrada na našo plat plota. In take reči niso v posebnih čislih niti pri premnogih rojakih v Jožetovem taboru . . . Najboljše bo, ako se oklene ameriškega izreka: Say it with cash! In če z zlatom ob-tovorjen osel lahko prekorači mestno obzidje, kakor veli stari pregovor, potem se bo nemara tudi s papirnatim denarjem dalo najti soho ali jo dobiti nazaj. Poskusiti je treba. ni prekosila. tur, doma iz Černice pri Ko- Pa jc hkratu skrbel tudi za stanjevici. V Ameriki je živel 35 poglobitev simfonične orkestral- zapušča ženo, tri sirtOvC ne glasbe. Izvajal je velika sve- hčer. tovna dela, oratorije, simfonič-j v Wittu, 111., je umrl po eno-ne pesnitve slovenskih, čeških, mesečni bolezni Matt Stermec, ob sredah in petkih popoldne, i nemških, italijanskih skladate- gtar 07 let in doma iz Dobernič od 1.30 do 3.30. Pouk je brez-,;Matičnemu zboru je s pri Novem mestu. V Wittu za-plačen, edino kar se od vas koncerti pridobil velik sloves pušča ženo in hčer, v Virdenu, zahteva je, da se vdeležujete j Slovenci, Cehi, Hrvati, Ita- m., eno sestro in brata v Mon- redno pouka. Mrs. Terbižan, učiteljica Za Mr. An+on Grdina! v "A. Domovini" 15. oktobra t. 1. čitam, da se je Mr. Grdina V Colorado Springsu. Colo., lijani, Nemci. Znamenita sta tani. bila oba zahvalna "potresna" koncerta na Dunaju (1899). Tak zbor si je mogel ustvari- je umrla na posledicah raka na ti le, ker je bil izvrsten pevski želodcu 62-letna Frances Pir-učitelj z lepim, dovršeno vzgo- Lamberta pri jenim glasom, obdarovan z rah- ^itiji. Zapušča sedem odraslih pedal na potovanje. Zakaj karilim tenkim čutom za najmanjše ° tako nanagloma ? Ali se ne spo-1 lepotne odtenke. Kot učitelj V Gallupu, Now Mexico, je u-minja, da je napovedal vojno I petja nam je vrgojil celo Vrsto mrla Neža Gantar, stara 67 let odboru Maccabees? Tako slavni j koncertnih in opernih pevcev, in rojena v Stari vasi pri Žirih. mož in napovedani general, pa; ki jih piiznava tujina morda se Pri padcu si je zlomila nogo ter se skrije kot plašljivi zajec. ; bolj kakor domovina. Da spom- podlegla dobljenim poškodbam. Veste Mr. Grdina, tudi jazjnimo samo na nekatere: Miro Zapušča dva sinova, dve hčeri vem kaj sem začel. Zato hočem Dev-Costaperia, Pavlo Lovše- in druge sorodnike. od Vas MdcSčenja ali boj. In to lovo, Marico Peralovo., Josipa; y gellairu, O., sla M poroM-i-»di tega, da se bodete znal. Rijavca, Julija Betotta, seda- in Italijan Willi- bolj dostojno izražati o socijali-' njega ravnatelja konstrvaton- Apoloni. i*1 1 J ' 1 _ y _ 1 T ^ ^ "T^ Q >v wm r\ Poveljniku Cankarjeve garde Tonetu, podpoveljniku Jožetu, kaprolu Lojzetu in njihovim stražnikom tale blamaža s Cankarjevo soho gotovo nič ne pri-ja. To je verjetno in razumljivo. Pa naj le bodo potolaženi. To namreč še ni nič. Prava blamaža bi nastala šele potem, če bi oni obenem dobili novo soho in — našli staro! To bi bila šele blamaža! Bogme, jaz ne bi bil rad v njihovi koži v takem slučaju, ki sicer ni baš verjeten, a možen . . . Glavni poveljnik zaspane Cankarjeve straže Tone Grdina kaže slike po Minnesoti. Upan, da se je toliko zbiihtal, da mu ne bo mogel kak zlikovec odnesti hlač z beder ... Jaz namreč ne bi rad nosil še odgovornost za njegove hlače . •. . stih, katerih načela bo poštena. Torej zajec iz grmovja! Felix StrumehiJ. ja, Josip Križaja, Svetozar Banc vca in še in še. | V poročilu o smrti Jos. Zimcr-Pa dasi je izvečine deloval ja iz Detroita je bilo pomotoma poročano napačno Ime. Pravilno je Zrimec in ne Zimer. Aliquippa, Pa. — Ana Ster-le je prejela žalostno vest, da je v Radovči vasi pri Metliki u-mrla njena sestra Karolina Re-šek, stara šele 20 let. Tu zapušča dve sestri (druga je Mary Klinar), v Johnstownu teto, v starem kraju pa brata, eno sestro in teto. Struthers, O. — Operaciji na vnetem slepiču sta se morali podvreči Angela Slabe in Jennie Glavič. Obe sta jo srečno pre» stali. 19. oktobra, 1936. ZAVAROVANJE PROTI DEŽJU Francoska Severna železnica je ost pri svojih izletniških vlal ni ki, ki kupijo njeno izletno v uvedli r rauco.SK.a oevei'iui u- . , novost pri svojih izletniških vlakih: r •ozovnico a vožnjo v kopališča seveviic Treporta do Diinqusi'(|ua-Malo-les- ^ ^ se lahko pri okencu železniško blagajne varujejo proti dežju. Zavarovalna premija je zelo ^ ter znaša u. pr. do Treporta in g,;. 5 fr. in to ])ii vozniiii za tretji I'azM Y sku frankov. č*e pa ta dan med •' '■ -tniko ^ ob uro ])ade nad tri mm dežja, so poB"^ ))0'vrattn ])ri blagajni vrne cela voznih zavarovalna premija. Efekt je, da iiik v ])rimeni dežja peljal na ' -i. igti-'l^akšiio zavarovalnino sklene po ^ ko tudi za druge prog'e, vsekakor o - X c-i i , .,ng gojeni, da si nabavi vozovnico za ^ . dan že v soboto zvečer. Geslo teli i* lasi; "Zaščiten ])red vsakim železnica svoje P njem!" Tako prevaža vriiiri Re v deževnem vremenu zaslon,1-l>otrošeni denar za dež med bl8' l)opoldne še gostilničarji, bi l)ii" y,«- ženost nedeljskih izletnikov v s a 'e menil resnično popolna. PADEREWSKI O GR RADIU AMOFONU V Londonu se je niudil^sUiM'' klavirski virtnoz in l;)ivši držaMn P nik Paderewski, ki bo .sodelo\a jim filmu. Časnikarji so ga inte.rvjii^ a) je med drugirh povedal svoje mnei| mu in drugih modernih pridobitna n(> O večji vpliv na široke mase. Ali ,1^ ja- Uejal je, da ima him poleg to %% dati' ziko dobro ali ne, ne more povet c visi od vrste muzike in načina njen^ jpo-cije. (gramofonske plošče ^ mogle k temu, da se je muzika ' aZi-u' • • 1 loliiii^" ^ najširše jjlasti. Reprodukcijska še vedno ni popolna. Razlika .1^ fr- med kakšno madiranko in oljnato " ti- te, ija nič bar\-. V radiu pa. ^ tu met nik, ne l)o sodeloval, ker produkcijsko tehniko za nezacIo\o ,1'' TISOČLETNI PAPIR Leningrajski laboratorij za koii_ nje in restavriranje dokumentov ])8.i niči akademije znanosti pri;)ravi,M pir, ki se ohrani tisoč let, ne da čas uničiti. Recept so našli s pi'O egiptskill ill drugih vrst pai>ii"0\' jim je uspelo rešiti skrivnost nj'^ sti. Novi jiapir ni nič dražji papir. V Leningradu ga bodo iz' veliko. kdaj je človek najb Angleški VOLJE o g dr. »m JO i vprašanje, kdaj je človek iiajooU^ ."en. Odgovor na to i:i zavisi od v]ii asaiijc .1'- jiiidj'' spalnih olji- jjudje, ki zaspijo o iili i" ki jim je spanec najboljši pren r majo maksimum svoje dobre v 10. /jutr; proti juhi:, so pozno popoldn zvečer najboljše volje. (Dalje iz 1. kolone) tuii za večino naših učencev, zato J ti'W' ni uspeh celo po osmih šolskih večkrat nezadovoljiv. ""tC ■ Praktični pomen Esperanta no. Stotisoči v vseh deželah mejo Esperanto; tisoči knjig" i^ ^ literature vseh narodov so pi"®^ ggf] esperanščino; stotine časopisov ranščini izhaja po vsem svetu; ^ in stotini šol je Esperanto obvez^^j^-^jje-met in nešteta podjetja se jo v reklamne svrhe. Vsaki vec^l^ rodni velesejm in ,vsako bol,1^6 ]g#' prometno podjetje tiska lepak® '' ke v esperanščini. Mnogo ma predavanja v esperanščini , j. bif programu. Danes pride esper&o ^ težav po vsem svetu in tudi lan suje z vsemi deželami. ^ g|i Mednarodnost ni breznaroil'^^ protinarodnost. Mednarodnost i narodnosti, ker temelji na lastnega naroda v zavesti lastne ^b' sigurnosti, kar omogoča in na)'® ^ zirnost do drugih narodov. St<^ ali proti Esperantu zavisi od posameznika v človeški družbi-se človek čuti pogumnega in čimbolj socialno obziren je^ oblastno in nasilno se obnaša, razumevanja bo lahko imel za to, to je za vzajemnost in mef sodelovanje. ^oktob; Ta, 1936. ENAKOPKAV^^OST arRAN 3. ^ okop njeni bliž- zapira veličastni, celo dolino pred evropsko vojno dosti letovnikov. ddma pa i v bolj znanimi Zgodilo se je to ^ doto, Škofjeloški okraj - letoviški okraj Iz stare domovine je bilo že dalj časa L. J® kakor ustvarjena in res je bilo tu že da I pa je prebrskal vso hišo, kjer je našel le tri dinarje ter staro uro, vredno največ 100 Din, kar sta odnesla. — Litijski orožni- -Jelišele po vojni razvija- J fletoviškega in tuj prometa, čeprav ne zao- k*ot prevladujoči dvoglavi Ratito-vec. Po vožnji skozi ozko sotesko te iznenadi nad Praprot-nim v Bukovici prelep razgled po 1 km široki dolini, iznad katere te pozdravljajo na desni Šmohor (948 m) in Sv. Križ (868 m) in Sv. Miklavž na levi, ki so takoj pričeli z energično |I| Sled je vodila vse- A preiskavo. Ludvik Černej mnrl Iz Makol pri Poljčanah je dospela vest, da je tam umrl ugledni slovenski vzgojitelj g. Lud- kakor proti Javorju vik Černej. Ludvik Cernej spada takorekoč med pionirje moderne vzgoje pri nas, saj je s svojim nastopom in načinom u-čenja postavil prav nasproten V pon- I T deljek 24. avg. je bil na Javor-^ |lj ju sejem, na katerem so se sej- ^ marji pogovarjali o raznih vlo- m mih, ki so se v tej okolici izvr- iji šili zadnje čase ter ugibali o vsi z ljubkimi cerkvicami na vr- tip mrkemu in strogemu uči- tem, kdo bi bil storilec. Ljud- hu. V zgornjem delu doline, zlasti nad Železniki in Zalim logom, vzrastejo vrhovi na obeh kar po sebi, straneh (Stedl vrh. Vancovec, j^l^'ocnega načrta. Tujci ^ Grobija) daleč čez 1000 m. V ^iini i! ^^l^orekoč odkrili zvezi s tem podplaninskim znali so hodili iskat po čajem doline je tudi dejstvo, da domačini pa so,'je Selška Sora za par stopinj tel ju s palico in trdo grajo. Znal si je pridobiti spoštovanje ski glas je govoril za dejstvo, da morajo biti udeleženi kaki J ""vi, 'aslužt še skromni pri- sebi. ^ prilagodili, dolini, zah-prometa. ^ Loka Starinske segel najboljše uspehe. Pokojni Ludvik Černej se je rodil 15. avgusta 1870 v Framu. Učiteljišče je dovršil v Mariboru, služboval pa je nato v Limbušu in v Makolah, nato v Oplotnici ter v Grižah. Po prevratu je postal nadzornik za celjski, laški in vranjski šolski okraj. Leta 1927 je stopil v pokoj ter se je naselil v Makolah. Pomembna so njegova peda-odtod po grebenih Možica do j goška dela. Bil je avtor dveh Črne prsti in Bohinjskih planin. I osnovnošolskih učnih k n j ig mladine z ljubeznivim in vedrim domačini. Tako se je raznesel nastopom ter je pri vzgoji do- glas okrog, da bo najbrže kriv 'Jsihali dosedanji virii hladnejša ko Poljanščica, ven-iat lesna indu-ldar je kopanje v nji zelo zdra- radi segli poivilno, ker ima mnogo železa v V turističnem oziru prekaša Selška dolina Poljansko, saj vodijo iz nje zelo zanimive ture na 1300 m visoko Jelovico, na 1666 m visoki Ratitovec in Je mirno, ljubko Se u romantične sptehL-a?-^ P"" , Šumeči sredi pomladi sijajne prilike po orrv-j str- Ratitovca in Danjske I planine; še neodkrit smuški raj pa čaka obiskovalcev na sever- Tudi za smuški šport so še do in gričke, _ razgled na I i« *^«0 T)nli„ _ .V.. %' ^®nec°^Kamn2kih°in'"®"' Pobočju Starega (1205 m) in Karavank. škofja Loka ija ^ Vsled po- letjih f°"ieta v zadnjih man«., ^stari marsikje sej V Selški dolini so znana kot ill preprostim! letovišča velika vas Selca, 13 ' lok zelo čedni I km od škofje Loke v sredi pre- ' ^izka cena, do-1 krasnega Selškega Polja, 2 in Sun?" in krasna'pol km dalje priznana Češnjica, in Mladega vrha (1370 m) nad vasjo Rovtom pri Sv. Lenartu, kamor bo potekla v kratkem široka cesta Škofja Loka—Bre-znica—Božičev hrib—Rovt. ^■bistro Soro pri- izhodišče za ture na Jelovico in % le bn,'. ^le „i: take letovnike, Ratitovec, 1 km naprej trg Že- obe dolini: Nadmor- Par tednov mir,lezniki v dolini sredi strmih gora zanimivo pozidan ob bregovih zožene Selške Sore. Tu se neha avtobusna proga s postaje Škofje Loke. Promet z gornjo Selško dolino in Sorico se vrši enkrat na dan (ob 13. uri) s bistre, mesto- ce Zali log, zadnje večje na-k °^jai^ščice, bi sejselbine v Selški dolini. Pri Po-} J l^akor na Dolenj- droštu, 4 km od Zalega loga, sa i^i jo spremljajo'odcepi od dolinske ceste, ki drži mimo samotnih žag in selišč do italijanske meje pri Pahmanu, ceata, ki vodi v mnogih vijugah navkreber po pobočju Rošta do '^ka, Krivo brdo'gorske vasi Sorice, ležeče lui pod njo dvo hiižnem pobočju odrastkov Ra- JU spremljaje 'i\ ^T^^^jskih, Dolo-Sv. Andrej, 3 in t>, ■ Pobota, južneje des- gradič Viso-^ Josti v, lepot in doline, dr. Neverno od Po-Si severu do- h,.\ ^^di v rov- si Selško. je povpreč-^ m v ^ dolini razen Ži- I poštnim vozom, vendar se zelo i' v okl" nem času mogel vpostaviti redni avtobusni promet do Sorice. Od Železnikov je eno uro hoda (4 in pol km) do samotne vasi Globoko ga je potrla pred dobrim mesecem dni smrt njegovega sina dr. Ludvika Černeja, zdravnika v Slovenski Bistrici. Zapušča sina dr. Darka, odvetniškega koncipienta v Ljubljani, hčerko Marico, ki poročena živi v Ameriki, prof. Anico Čer-nejevo, znano vzgojiteljico in literarno delavko v Ljubljani, ter Vido, ki je poročena v Celju. Drzen vlom v litijskih hribih Litija, 27. avg. — V noči od četrtka na petek 20.—21. avg. sta dva neznanca vlomila v hišo bajtarja šmeta Lojzeta na Ri-harjevcu, pol ure.pod Javorjem pri Šmartnem. Ker je Šme gluh ni slišal, ko so vlomili skozi vrata. Šele, ko sta mu tolovaja posvetila z električno svetilko v obraz, se je zavedel. Eden od njiju je pazil na Šmeta, drugi tem raznim vlomom Jakopinov brat, ki stanuje v vasi Bukovi-ca pri Temenici. — Znano je, da je bil Jakopin Tone, zlogasni ropar in tolovaj pred kratkim obsojen na 16 let robije, ta sedaj sedi v mariborski kaznilnici. — Ker so orožniki izvedeli, da je Jakopinov brat Alojz na domu v Bukovici, je odšla ponoči na sredo 25. avg. močna patrolo o-rožnikov na njegov dom, kjer so ga prijeli in aretirali. — Odveden je bil pod močno eskorto Wj v zapore litijskega sodišča. Ja-!||| kopin pa odločno taji sokrivdo na vlomu na Riharjevcu. Dokazuje, da je bil tisti čas z nekim svojim sosedom na Jelen jih pri Polšniku po svojem rezarskem poslu. — Zadevo ima sedaj v rokah preiskovalni sodnik litijskega sodišča ter pride tudi Jakopinov brat najbrže pred ljubljansko sodišče. Novi grobovi Na Studencu pri Sevnici je pri svojem sinu, župniku g. Ivanu Štrublju, po dolgem izdihnil 84-letni Janez Štrubelj. — Umrla je v ljubljanski bolnišnici ga. Eržen Jožefa, žena preglednika finančne kontrole v Šoštanju Jesenska Zadružna ^ RAZPRODAJA^ i CEL TEDEN - od pondeljka 19. do sobote 24. # i ® i m ZADRUŽNIŠTVO MOGOČNO PRIHAJA V DEŽELO! Vse je negotAvo, vse išče izhoda, vse stfeml «a boljšo bodočnost. SPOZNANJE, največji čio\'eškl zaklad, je privedlo ekonomsl^e mislece in politične voditelje do enega zaključka: REŠITEV JE V AKTIVNEM EKONOMSKEM ZADRUŽNIŠTVU. Ako bo Roosevelt izvoljen, drugo leto in tja do 1940 bo glavno pereče vprašanje pred javnostjo— # ZADRUZNISKA AMERIKA! i In Vi, ali ste pripravljeni? Ako niste postanite delničar, odjemalec ali aktiven simpatičar slovenske zadruge v Clevelandu. Ako bo šlo tako naprej, bo Slovenska Zadruga prva slovenska organizacija, ki bo nudila tekom leta brezplačno svojega zdravnika vsem svojim odjemalcem. Kaj se pripravlja pride kasneje v dopisih. Oglašajte v — "Enakopravnost? ca v okolišu Sel-, 850 m. ^ko H preveva ne-Mlo ^ ^ južni čar; ko Društveni # Aristos moka, 24% funtov_____1.13 Aristos moka, 49 fulitov________2.19 Aristos moka, 98 funtov_______4.25 Sheinbart moka, 24% funtov—1.13 Campbell Toma te Soup, 3 kante 22c Arcadia, Fancy Ketchup, 14 oz. steklenica, 2 za___g._—23c Dobra Zadružna kava, 2 funtia 4Sc Clean Quick Soap Chips, 5 funtov___________________29c Silver Bar Peas, 2 kanti za—_—27c Silver Bar Peas, 4 za_------- Sic Hy-Tox in Free Dishes z vsakim nakupom. Zavoj____________24c Češplje, 2 funta za____________21c Occident moka, 24% funtov___1.19 Occident moka, 49 funtov_______2.39 Occident moka, 96 funtov_____4.76 Red Star moka, 24% funtov----1.08 Jack Frost sladkor, (Sugar) 25 funtov_________________1.35 Silver Bar Peaches, 2 veliki------33c Fina kava, 2 funta za-----------35c Toilet Paper, 1000 Sheets, 6 za 25c Octagon Soapr 12 komadov za 47c Lighthouse Cleanser, 6 za------ 19c Wholesome Self-Rising Pancake Flour, 3 zavoji za-------25c All Spices, Green Shakers, 3 za 25c Domače kislo zelje, 6c funt repa 7c funt. V®' i nad Logom. M Blegašem, Mla- ^ -v* ^ j /^P^'ivnikom, me- L SvoiJ*o in Selško prehod b •fM. "Mbovio , , . in titovca, .'500 m nad dolino in 850—900 m nad morjem, ene najlepših vasi Gorenjske in čedalje bolj priljubljenega letovišča. Selška dolina ima povsod dobro pitno vodo, dvakrat na dsn avtobusno zvezo na postajo Škof jo Loko, električno luč tudi j v visokih gorskih letoviščih So- OKTOBEB , 24, oktobra, sobota — Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 S.' D. Z. Ples v Auditoriju SND.; 24. oktobra sobota — Slov. Zadružna Zveza ples v Slov. Do- i mu, Holmes ave. 24. oktobra, sobota — Progres-1 sive ples v SDD, Waterloo Rd.! 25. oktobra, nedelja — 15-letni-nica društva Združene Sloven-, ke, št. 23, SDZ v Slovenskem, Delavskem Domu na Waterloo Road. 25. »ktobra, nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Slavčki" v avditoriju SND. na St. Clair Ave. dvorani na lici in Dražgošah. V Železnikih 25. oktobra nedelja — Združene Slovenke, SDZ, ples v SDD. tako krasne vence h krsti pokojnika in sicer: sestri Mrs. Stojko vic in družini, Mr. in Mrs. Stanley Bizly, Mr. in Mrs. James Biz ly, Mr. in Mrs. Frank Bizly, Mr. in Mrs. John Rozanc, Mrs* ' Ogrin, Mr. in Mrs. Joseph J. Ogrin, Mr. in Mrs. Joseph No^ ' Mrs. Hajdnik, Mr. Louis Kramar, Mr. in Mrs. Louis Modic, M*"-in Mrs. Frank Virant in družini, iz Norwood Rd., sorodnikom* Chicage, Mr. in Mrs. Anton Urh, Mrs. Mary Basko, Mr. in M*"®' Joseph Zabukovec, Mr. in Mrs. Thomas Legat, Mr. in M*"®* Logar, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. in Mrs. Bradač, Mr in J. Ertl, Mr. in Mrs. L. Neuman, društvu Lunder-Adamič, »*• ^ ' SSPZ, in društvu Slovenec, št. 1, SDZ. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki do brale za mir in pokoj duše pokojnika. Darovali so sledeči: Mrs. Lovšin in hčere, Mr. in Mrs. John Virant, Mrs. M®'"'' Zdolšak, družini Rakar, Mrs. Mary Kraje, Mr. in Mrs. Mich®f Kocjan, Mr. in Mrs. Peterlin, Mrs. Smaltz, Mr. in Mrs. Hranil®^**' Dalje hvala vsem najlepša, ki so dali svoje avtomobile b«"®^ plačno v poslugo in sicer: Mr. Joseph Zabukovec, Mr. Joseph vak, Mr. Louis Modic, Mr. Frank Dolšak, Mr. Joseph Ogrin. Dalje srčna hvala vsem onim, ki so ga prišli kropit ko J® ležal na mrtvaškem odru ter čuli ob njim kakor tudi onim, ki ^ ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala tudi pog*"® cem-sobratom, ki so nosili krsto. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele za vzorno urej®" pogreb ter vsestransko prvovrstno poslugo. Hvala čst. g. Msgr. Vitus Hribarju za opravljene cerkve"^® obrede ter lep ganljiv govor ob krsti. , Posebna hvala Mrs. Zdolšak za vso pomoč in tolažbo v d* tuge. . . hla Ti dragi nepozabni soprog in oče, počivaj v miru in r®" naj ti bo ameriška zemlja. Končal si življensko pot ter odšel n® kraj miru in blaženosti. Spominjali se te bomo z ljubeznijo hvaležnostjo dokler se enkrat skupaj snidemo nad zvezdam*!- Žalujoči ostali: CAROLINE, soproga; ROSE, hči; FRAf'^ sin; HELENA STOJKOVIČ, sestra. V stari domovini zapušča mater, brata t®' sestre in več sorodnikov. Cleveland-ColHnwood, 19. oktobra, 1936.