Barvarska steza v Ljubljani (Variantna rešitev za območje urejanja CO 7/1,2,3) Author(s): Ilka ČERPES Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 72- 74 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179824 Accessed: 03-10-2018 06:55 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 06:55:58 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 Predstavitve Potřebo po iskanju alternativ doseda- njemu náčinu pridelave poleg ekološ- kih razlogov, kot so omejena obre- menljivost in regeneracijska sposob- nost okolja in skrb za člověkovo zdravje narekuje tudi energetska po- tratnost sedanjega načina kmetijske pridelave, pri katerem je razmerje med vloženo in pridobljeno energijo okrog 1,8 (Grosch, 1985) in močna odvisnost od fosilnih virov energije. Viri fosilnih goriv kot tudi zaloge fo- sfata in kalija, ki sta poleg dušika glav- ni sestavini mineralnih gnojil, so omejene; svetovne zaloge kalija naj bi ob nadaljevanju dosedanjega trenda porabe zadostovale približno za 50 in fosforja za 80 let. Globalni zasuk iz kvantitativnega v kvalitativni razvoj, ki bo potreben, če naj naša civilizācijā preživi, ne bo ņiti malo enostaven, predvsem pa z začetkom ne kaže odia- tati. Draginja Nikolić, dipl.in2.kmet. Literatura: DIERCKS R., 1983, Alternativen im Landbau: Eine kritische Gesamtbilanz, Stuttgart. GROSCH P., 1985, Oekonomie imökolo-gis- chen Landbau - Zusammenhänge, Fakten, Da- ten. Oekologischer Landbau, Stuttgart, p.54-68. KNAUER N., 1982, Zerstörte Umwelt durch die moderne Agrarproduktion?, Konfliktfeld "Moderne Agrarproduktion", Frankfurt, p.45- 63. KRANJEC M., 1989, Ekonomska upravičenost naložb v urejanje kmetijskih zemljišč, SK 22(1989)3, p.134-138. LEONARDI B., 1990, Analiza razvojnih mož- nosti kmetijstva v letih 1991-1995, SK 23(1990)4, p.161-173. LOBNIK F., MAČEK J„ PRUS T. idr., 1989, Agronomske raziskave in varstvo okolja, Slo- vēnija 1988, S AZU, Ljubljana, p.220-239. MAROLT P., MATIČIČ B., KAPUN S., STRITAR A., 1988, Environmental Impacts of Drainage and Land Consolidation Works in Šcavnica Valley, Proceedings of ICID, Vol.5, p. 1281-132. MATIČIČ B., 1988, Smernice urejanja kme- tijskih zemljišč in integralni pristop, Prostorsko ureditvena problematika melioracij, Ljubljana, p. 159-170. MAYER B.-Y., 1968, Oekologische Auswir- kungen verschiedener Landbaumethoden auf die Landschaft, Mannheim. OGRIN D., 1988, Kraj in sko-prost orski oris in pomen vodnatega sveta, Prostorsko ureditvena problematika melioracij, Ljubljana, p.1-10. POVŽ M., 1989, Zdravje in življenje naših vo- da, Slovēnija 88, SAZU, Ljubljana, p.243-247. TAJNŠEK T., 1990, Ekološki, zdravstveni in gospodarski vidiki pridelovanja biohrane, SK 23(1990)11, p.451-453. UREK Gm J.REPE in A.GARTNER, 1990, Onesnaženost kmetijskih pridelkov in tal z os- tanki fitofamiacevtskih pripravkov, SK 23(1990)1,^24-32. lika ČERPES Barvarska steza v Lj ubij ani (Variantna rešitev za območje urejanja CO 7/1,2,3) Območje urejanja obsega prostor med Ljubljanico na severu, Poljansko ces- to na jugu, Resljevo cesto na zahodu in Ambroževim trgom na vzhodu. Prcdel ima pomembno vlogo v hierar- hiji mestne slike. Je programsko in morfološko nadaljevanje najožjega mestnega središča. Južna meja ureditvenega območja, Poljanska cesta, nadaljuje smerosred- nje ulice v srednjeveški Ljubljani. Ob njej se od Resljeve ceste, v smeri proti središču mesta nizajo najpomembnej- ši gradniki mestne slike: nekdanja mestna vrata, tržnica, stolnica in Rob- bov vodnjak. Obrobje Poljanjske ceste od križišča z Resljevo proti vzhodu v nasprotju s prej opisanim še ni dokončno struk- turirano. Nekdanja predmestna zidava je deloma preraščena s prvinam i v me- nlu mestnega središča, ki nakazujejo bodoči značaj tega dela mesta. Mednje sodijo Plečnikov Peglezen, ki z merilom in poudarjenim oblikova- njem vogala označuje prehod iz sre- dišča v nekdanje predmcstje, ter Rdeča hiša, ki z oblikovanostjo in ob- segom svoje gradbene gmote uvaja v nekdanji predmestni prostor vele- mestno tipologijo in merilo. Rdeča hiša je večstanovanjski objekt z os- rednjim dvoriščerp, zgrajen po zgle- du na dunajské hofe, ki v eni potezi obvladuje prostor med Poljansko cesto in Ljubljanico. V nasprotju s srednjeveško zidavo ob Poljanski cesti hkrati oblikuje obe prevladujoči fasadi območja: . fasado na reko in fasado na Poljansko cesto. Rdeča hiša uvaja v prostor poljanskega pred- mestja načela modernega urejanja mest, ki morajo biti merilo posegom v ta prostor. V merilu mestnega središča so tudi objekti, zgrajeni v 60. in 70. letih: tiskarna ob Resljevi cesti in stano- vanjske stolpnice od Rdeče hiše, ki po obsegu zavzemajo večji del ureditve- nega območja. Žal je njihov odnos do neposredne okolice popolnoma asin- hron in gaje z dogradnjami potrebno korigirati. Posebej problematičen je njihov odnos do Ljubljanice, ki je za- radi neurejenosti severnih fasad tis- kárně in stolpnic izgubila značaj reke v mestu. Ureditev, ki jo predlagamo, sloni na podmeni o neuravnoteženosti kvali- tete obstoječega grajenega tkiva in programa v ureditvenem območju z njegovo pomembno vlogo v hierarhiji mestne slike. Na podlagi tega kri- tērija, kritērija mestnosti, je mogoče razvrstiti obstoječe v dve skupini: - v objekte in program, ki ustrezajo značaju območja v neposredni bli- žini mestnega središča, in - v objekte in program, ki tej lokaciji ne ustrezajo. Med prve smo uvrstili "Peglezen", Rdečo hišo in že oblikovane po- membne. mestne prostore, ki obdajajo območje vzdolž južnega, severnega, vzhodnega in zahodnega oboda. Pro- izvodne objekte Tiskárně in Galeba, pomožne objekte na stanovanjskih 72 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 06:55:58 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CLGĒ33 Predstavitve št. 15/1991 dvoriščih in nesodobne prometnotch- nične prvine smo uvrstili v drugo sku- pino. S pomočjo usmeritev iz po- sebnih strokovnih podlag in kritične presoje o možném smo izdelali pro- jekt, ki v eni potezi poveže vse ob- stoječe nastavke mestnosti med seboj in navzven, hkrati pa izniči ali zakrije objekte in programe, ki predstavljajo motnjo v mestno - stanovanjskcm predelu. Odločilna intervencija je usmerjena v neartikulirani prostor med Tiskárno in Barvarsko stezo. Opredmetena je v veliki hiši na dvorišče, ki jo sestavlja pet različnih stavbnih celot. Njihova različnost je odvisna od problemov, ki jih zastavlja neposredna okolica. Obstoječe zgradbe so dopolnjene v sorodnem arhitekturnem in pro- gramskem nagovoru, nove zgradbe pa vnašajo v prostor novo, mestno tipo- logijo in nov, mestni program. Stavbe e celóte povezuje tlakovana ploščad, ki združu je in ločuje vse pri- sotne poti, smeri zidave in pro- g amske sklope. Poudarjeni oblikovan arhitckturni členi zgradb in mestnega parterja označ ujejo smeri prehajanja: steklcna pasaža prcko Kapiteljske ulice proti Poljanski cesti, monumentalno stop- nišče proti Ljubljanici, arkadę vzdolž Kapiteljske ulice proti tržnici in Tromostovju. Raven ploščadi je izenačena z ravnjo Poljanske in Resljeve ceste ter dvig- njena za tri metre nad raven Poljan- skega nasipa. Izenačitev ravni plošča- di in ravni že artikuliranega mestnega prostora zagotavlja novogradnjam takojšnjo vključitev v najvitalnejše mestno tkivo (Poljansko cesto in Krekov trg) hkrati pa omogoča izgradnjo pokritih parkirišč v dveh etažah (na ravni Poljanskega nasipa in 3 metre pod njim) z izkopom terena v globino ene etáže. Ģeometrija ploščadi sledi smeri Bar- varske steze, a uvaja v prostor novo tipologijo prehoda, ki v tlorisn m ga- barītu sledi dvorišču Rdeče hiše. Javni prostor, ki ga ploščad oblikuje, združuje spomin na neko funkcional- no povezavo, ki ja je mesto prerastlo in hkrati z znaními prvinajni iz nepo- sredne okolice rešuje aktualne pro- blème: pražen prostor nad plo- ščadjo je zareza med proizvodnimi objekti, ki so v tem okolju moteči, a objektivno prisotni, in stanovanjsko- mestnim programom, ki je primeren in zaželen. Šiřina ploščadi je navse- zadnje primernejša oblika prehoda kot ulica tudi zato, ker s svojo odprtostjo proti vodi vizualno poveže mesto z reko. Ureditveni posegi, ki jih predlaga- mo v projektu, uravnotežajo značaj AKSONOMETRUA M 1:500 100% recycled paper 100 % recikliran papir aus 100%' Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 06:55:58 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ÇSC]Ê33 št. 15/1991 grajenega tkiva in programa v območju z njegovo vlogo v strukturi mestne slike. Menimo, da bodo nova spoznanja, ki so se porodila med iz- dclavo projekta, najmanj zadostcn razlog za ponovni razmislek o umes- nosti izhodišč, usmeritev in orne- jitev programskih zasnov in posebnih strokovnih podlag, ki v obliki, posredovani izdelova- lcem variantnih rcšitev, niso pri- merna osnova za uspešno načrtovanje sprememb v sestavi mestne podobě. Ilka Cerpcs, dipl. inž. arh. Izdelano na Urbanističncm inštitutu Republike Slovenije maja 1990 Nosilec naloge: Mladěn Treppo, dipi, inž. arh. Avtorja: Ilka Čerpcs, dipi, inž. arh., Vladimir Krajcar, dipl. inž. arh. Sodelavca: Andrej Vitek, dipi, inž. mat., Jožc Miklič, geometer. TLORISI ETAŽ. AKSONOMETRIJA M 1=500 Janez KUŠAR Vizijaíirbanis- tične ureditve jugozahodnega obrobja mesta Maribor Zapis je strnjen prikaz diplomskega dela z naslovom Urbanistična uredi- tev jugozahodnega obrobja mesta Maribora, ki je nastalo na ljubljanski Soli za arhitekturo v letošnjem letu. Diplòma se ukvarja s problemom mestne rasti omenjenega območja. Odgovarja na predvideni ekonom- ski razvoj in dvig družbene ravni - standarda, izobrazbe ... v prihodnjih letih. Obravnava stalno temo stano- vanja / bivanja; posebno pozornost posveča iskanju primemega "mesta" domovanja za vedno večje število starejših občanov in za mladé družině izobražencev. Dělo je s pretanjenim občutkom in z obilico strokovnih napotil usmerjal Vladimir-Braco Mušič. Maribor je nastal na križišču d veh po- membnih prometnih poti; severno- južne, ki poteka od Srednjcga Podo- navja k Jadranskemu morju in vzhod- no-zahodne, ki ix)teka vzdolž reke Dravé. Z razvojem prometa se je vi- talen pomen Dravé za mesto počasi izgubljal. Izgraditev Južne in kasneje Koroške železnice pomeni za mesto ob Dravi začetek industrializacje, ki je dala mestu nov obris, značaj in vsebino. Mesto se je Siřilo od prvot- nega jedra, znotraj srednjeveškega ob- zidja, čez Dravo na jug, proti Pohorju in še razpostrlo proti jugovzhodu, na proste površine Dravskega polja. V novejšem povojnem času mesto in- tenzivno raste. Potrebe mesta niso usklajene z danostmi prostora. Ne- vešče upravljanje s prostorom se kaže v neučinkoviti stanovanjski gradnji, nesmotrni izrabi prostora, napačni 74 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 06:55:58 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms