Prehi*atia9 delo in f*a!uia. Dobro znana je oitateljem ptičja volitev kvalja.Vse ptice je pri tekmi za kralja v poletu v zračno vi-< Sino nadkrilil orel. Ko ,je prekosil v letanju vse svojei sotekmece, se je začel spuščati proti tlom. V tem trenutku smukne izpod orlovih peruti ptič palček ali kra* ijiCek. Ker je tifial skrit med orlovim perjem, je bil izpočit. Ko je orel obnemogel v poletu, ga je hotel ta prefriganec nadkriliti in se je dvignil više od orla ^ Radi (e goljufije so mu nadjali ptiči ime: kraljiček. Ljudsjka stranka in palftki. 2e med vojno, osobito pa pri preobratu je dvignila naša Ljudska stranka liki ptica orel slovenski narod v višine svobode, saraostojnosti in pi^ostosti. Ko je priplula naša stranka v višine narodne samostojnosti, pa so izfrčali izpod njenega perja razni palčki in kraljički: demokrati (liberalei. samostojni) in so cijalni demokrati. Povspele so se (e stranke v vladne vi.^ine brezobzirnega samodržtva. Vendar s to nad- vlado teh naših političnih palCkov in kraljiekov ni m- kdo zadovoljen. je nikdo no odohrava: ta vlada je v Skodo celi trobratski nain državi. Da so vladni demo- krati in socialisti res pravi palfiki, nam dokazujejo njib narod in državo goljufivi poleti v politiCne, va - lnfrie in gospodarske višave. j Prelirana in delo. i Tako dolgo in doigo so prekuhavali demokrati in socialisti valutno vprašanje, da so skuhali brozgo. katero odklanjajo sedaj vse slranke, narareč zainen- jjavo dinarja s krono v razmerju 1:4. Potom te izmen- jave bodo prizadeti vsi sloji, najbolj seve zopet naš kmetski stan. Edina narodu koristna izmenjava bi bi- la 1:1, da dobimo novi denar in so prepreCl utihotap- ljanje avslrijskih bankovcev. In to našo valuto v iz - mpnjavi 1:1 bi naj poboljšalo po vzgledu Nemcev — flelo. In za delo, osobito industrijo, bi morala skrbeti idržava. Kako pa? Z dobro prehrano Ijudstva. Pov- sod med delavskimi sloji imamo dan na dan štrajke . in zakaj? Delavstvo stavka radi pomanjkljive prehra- ne. Kaj pomagajo dnevno večje plačo delavstvu, kni- ha mu naj da država, pa bodo takoj nehali štrajki! In tega krnha bi država lahko dala, ker smo polje - delska država. ki je že izvozila na stotisočo vagonov žita v inozemstvo. Zakaj ta izvoz, ko nam pa tu doma ir>!mfka krnha. je že kornza po 6—7 K 1 kg in moka vfliko mu! 10 K 1 kg. Ako bi se bili ti stotisofti izvo- ženega krulia, luosa in masti porazdelili po znižanih oenah med 3judstvo, bi ne bilo štrajkov, bi imeli Iju- (])c večje veselje do dela, 1)1 rastii naši proizvodi in bi se boljšala naSa valuta, kakor pri Ncmcih, kjer so doln z veseljein in brez siavk. Krub pa bi no.j Jugo- shvija izvažnlfi gp le tedaj, ako bi bili rni v kroiifi - viiil vsi siti. zadovollni in pri delu. Vrehrana in lndustrljla. Država bi naj podpirala z dobro prelirano industrijo. Tndusfrija bi dvigala valuto. Zakaj se tu pri nas ne sfavi H>varn in .so i\o zafine z dmgimi rodjetji ? Ker nobeden tozadevni podjetnik no more več in se ne upa proživeti in prebraniti delavstva. Obrtniki, ki so imeli še pred kratkem po 10—20 delavcev, jih sedaj odpušCnjo, kor ni dobiti prehrane. Ako bo naša demokratsko-socijalistifina vlada še izvažala prehra no, bo pri nas delo vedao bolj pojeraalo, se bodo dnovno ponavljali štrajki in do kakega razvitka in na predka v industriji sploh prišlo ne bo. Ako pa pri nas no bo veselja do dela in podvzotnosti za indust rijo, bo naša valula vedno slaba pri vsej sedanji izmenjavi 1:4. Naše delo, industrija in valutno stanje sP v zvezi s prehrano, katero vodi v ljudsko nezadovolje in v državno škodo demokratsko-socijalistična vlada beograjskih palokov. Vlada in prehrana. Ko je bil dr. Korošec minister prehrane, jo bilo dovolj kruha, ni bilo štrajkov, delo je šlo izpod rok, zanimanje za našo industrijo je raslo. Sedaj pa, ko krraari prebrano socijalist Bukšeg, pa imamo samo štrajke, skoro nič krulia in vedho večjo draginjo. — Pod vlado palčkov (demokralov in socijallstov) se ne bo nikdar narod oživel za delo in industrijo in vse ministrske preizkušnje glede valute bodo popolnoma zaman. NaSa vlada bi se morala zavedati, da je naša država na vse strani razpokana hiša, katero je pretresal '.otres svetovne vojne skozi pet let. Ako se hnde razpokano in razdrto hišo popraviti, se mora iii na delo. Ako mislijo gospodje minlštri, da bodo {u j.raviii rn.z,oka.no hišo nufio valute samo z unredbis p>: |,-ri zrloni nrzt, se moti.io. Treba bo vendar se enkrat lotiti dela in delo zahteva prehrane! Edino.poVski pridelki, katere ;.ridehro uaš \ rii Jrjot, laliko dvigne'o n:iš6 valulo, \m le icda;, ako j'.h drža\'a. ne 1)0 lalikomiselno- izvažala, anijsak uporab ljala doma v zadovolje ljudstva. povzdigo dela in za uapredek naše industrije. Naš jugos^ovanski kmet nara laliko zbolj.ša ii;1ge denariie zadeve pod vodstvom pametnc viade. ki bi znala ceniti, dn so poljski prideiki — zlafo za histno državo in no za tujce in sovražnikp.