Xzliftja :
10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajino se!
V'«'!]:« :
za celo leto 2 goldinarja.
Denar naj se pošilja pod napisom:
Uprav ništvii ...Tliva” v Celovcu.
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XVIII.
V Celovcu, 10. avgusta 1899.
Štev. 22.
Kmetje zavarujte sebe in svoje posle!
1.	Revščina.
Od hiše do hiše hodita starček in starka prosit kruha. Daši je mraz ali dež ali vročina pasjih dnij, glad ne pusti počivati. Trudne so noge in trde, roka trepeče, siva glava se je nagnila v tla, kakor da bi jo revščina popolnoma hotela potlačiti v prah. Obleka je razcapana in po šivih se skrivajo snežnobele uši. Prideta h kmetu prosit pre-nočiščk, in če je kmet usmiljen, jima dà prostora tam za durmi, kjer leži pes, in jima dà slame v hlev, da si ogrejeta otrple ude. A gosposki ljudje niso tako usmiljeni; tja ušivi berač ne sme, in marsikteri gosposki kmet ga tudi odganja s praga, češ: idi drugam, boš že kje našel prostora — drugam, ko se je že zmračilo in ko mu nikdo ne pove kam? Bolestno se mu oklenejo suhi prsti starega moleka in trepeče ustnice molijo: „daj nam danes naš vsakdanji kruh“ — akoravno je videti, kakor da bi Bog sam bil pozabil na reveža berača.
Kdo pa je ta starec, ta starka? Nekdaj je bil čvrst hlapec, ali bila je rudečeličua dekla, morebiti je kak obnemogel gospodar, ali človek, ki so ga drugi spravili ob premoženje.
Vsaj so sami krivi, mi morebiti porečeš, poglejte jih ob nedeljah, kako zapravljajo zaslužek, iu ko mine leto, še obleke ni, in dekleta, glej njihovo prevzetnost, nobena ruta ni lepa dosti, nobeno krilo dosti dragoceno, včasi so imeli posli denarja, dandanes pa zapravijo vse.
Morebiti, da so nekateri sami krivi, a ne vsi. Pred nekimi dnevi šel sem v Gosposveto. Na potu od železnice gor k cerkvi me naprosi nek berač za milodar. Za menoj pa je hodil mož v hlapčevski obleki, ki je zdaj pristopil k meni, češ: gospod, ta človek daru ni vreden, a glejte drugega, ki tam sedi, ta je bil hlapec, priden kot malo drugih; prihranil si je bil pri tisoč goldinarjev; posodil jih je pa nekemu kmetu, ki je vse, in tudi hlapčevo last zapravil.
Truditi in mučiti se ves čas življenja in nazadnje umreti kje na potu ali v kaki parmi, ali to ni žalostno? Dà, žalostno in — vnebovpijoči greh je; delavec tega ni zaslužil. Ne pravimo, da so ljudje sami krivi, krivi so tisti, ki so jih tako na-
Voščilo
preč. g. proštu Lovro Serajniku v Tinjah
k njegovemu 91. imendanu
dné 10. avgusta 1899.1.
P rebili v borbi ste za narod mili že eno več kot trikrat trideset napornih, dolgih, trudapolnih let; stoletje skoraj ste vodnik mu bili!
Vpognili niste se nobeni sili!
Ognjeno, kot nekdaj mladeneč vnet, vodili nas ste kot starosta spet, in mi smo vsi za Vami se borili.
Voditelja pozdravlja cela četa,
pozdravlja Vas ves hrabri Korotan, molitev danes k Bogu vrè nešteta:
Za boj naš sveti, vragom našim v bran, naj Vam teko še dolga, srečna leta, da z nami doživite zmage dan!
Radoslav Kušej.
učili. In če bi bili sami krivi, jih vendar ne smemo prepuščati revščini, marveč moramo zanje storiti, kar je v naših moččh. Posebno važno je za kmete, da se v tej reči kaj ukrene. Naši župani vedo, kako se od leta do leta množijo stroški za uboge, in kmetje čutijo, kako naraščajo občinske doklade.
Zato lahko rečemo: ljudi oskrbeti za starost, je jedno najvažnejših socijalnih vprašanj.
2.	Naši posli.
Da vsi kmetje tožijo zavoljo poslov, mi ni treba našim bralcem praviti; vse gre v mesto, k železnici, k stavbam služit, posebno pa jih napeljujejo vojaška leta na pot v tujino. Oče in mati sta čakala na otroke, da jima pomagajo pri delu, a ko sinovi odrastejo, zdi se jim tuji kruh boljši' od domačega, in ko stara dva zatisneta oči, se dom proda ali dà v najem, sin pa je rajši v mestu hlapec, kakor doma gospodar.
Zraven drugih vzrokov tudi tu uspešno vpliva na propad kmečkega stanu. Kako propadamo, nam kažejo sledeče številke:
Izmed 10.000 ljudij je bilo kmetov
	leta 1869.	leta 1890.	torej
Na Zgornjeavstrijskem	1172	712	— 460
„ Predarelskem .	.	1677	1000	— 677
„ Štajerskem .	.	.	1319	921	— 398
„ Koroškem .	.	.	820	764	— 46
„ Goriškem .	.	.	1219	1021	— 198
„ Istrskem .	.	.	.	1265	1249	— 19
V Dalmaciji . . .	1420	1316	— 104
Na Kranjskem se je baje število pomnožilo			za 14
kmetov na 10.000 ljudij.
Posli hočejo s kmetov proč ! Zakaj ? Ker kmečko delo ljudem daje vsakdanjega kruha, a obogatiti človek pri njem ne more, da od leta do leta se kmečko delo manj splačuje, kaj čuda, da ljudje hitijo za boljšim zaslužkom ? In propad kmečkega stanu prihaja deloma tudi od tod, da prihajajo ljudje predragi !
Plačilo poslov raste, kmetje jih imeti več ne morejo, ker so predragi, ljudje hitijo v mesto iz-gubé tam vero in poštenje, doma pa kmetijstvo propada, ker nimamo dosti delavnih ljudij !
Kako to zabraniti? Nekateri ljudje mislijo, da bi se moralo poslom prepovedati, da bi hodili s kmetov naprej. Poslovska prostost (Freiziigig-keit), to je vzrok, da nam vsi zbežč. Včasi smo
doma lovili vrane in jim porezavali peroti ; a s tem vrana ni postala piška. Zrastejo ji peroti in uide ti kmalu, piška pa ostane pri domu. Da bi poslom s silo jemali prostost, bi izdalo morebiti za par let, a vsled take sile bi se le pomnožilo sovraštvo med posestniki in služabniki in razmerje bilo bi sleje hujše nego je zdaj.
Drugi premodri gospodje, n. pr. tisti nemško-nàrodni Černik, ki je hodil po Rudi, Čajni itd. kmetom-Slovencem pravit, kako jih ima rad, in naši nemškutarji so bili vsled te prijaznosti lisjakove vsi srečni, — tisti godec iz labudske doline, pravi, da se mora ubogim ljudem prepovedati ženitev, pptem bodo kmetje dosti poslov imeli. Taki na-sveti-so, kratko povedano, neumni.
-	' Dà se poslovske razmere zboljšajo, moramo
si ljubezen poslov pridobiti s tem, da kaj zanje storimo. Kaj gospodje veste, mi bo kmet odgovoril, mar ne storimo dosti za naše ljudi? Koliko jim moramo plače dati, hrana ni nikdar dosti dobra, delati nočejo nič, kaj pa naj storimo ž njimi? Dà, dà, prijatelj, poznamo tvoje težnje, res je tako, veliko moraš storiti za svoje posle in jaz ti ne nasvetujem, da bi poslom izkazoval še več dobrote, kakor zdaj, kajti v teh razmerah, ko smo zdaj, bodo hlapci zapili tudi 200 gld. na leto, če jih jim daste, a to kar kmetje za posle storite, storite prav! Nekdaj so v šolo prihajali le kmečki otroci, dandanes mora tja tudi deca tvojih dekel in hlapcev. Stroške plača kmet, in ti stroški znašajo na Koroškem pri 800.000 gld., torej za vsako glavo plačamo skoro do 3 gld. ! Toliko se plačuje in dobro bi bilo, ko bi se otroci učili v šoli delavnosti in lepega zadržanja, a v šoli se večinoma uče le lenobe, ljudje pa tega ne spoznajo in v svoji neumnosti voljno nosijo pretežko igo.
Ti kmet danes plačuješ hlapcem 60 do 100 gld., za polovico več, kot pred 30. leti, in ječiš pod tem jarmom, brez da bi si znal pomagati. Hlapec pa zapravi vse ; pred 30. leti so si fantje za starost kaj prihranili, danes pa na starost ne misli nikdo. Znižati hlapcem plače ne bodeva več mogla. Saj veš kmet, ko si bil še majhen si nosil majhne hlače, zdaj pa si se drugih privadil. Posli nosijo zdaj velike hlače, veliko plačo, in znižati se ta plača več ne dà, pač pa si morete kmetje drugače pomagati. Ta draga poslovska plača se mora prav porabiti in vi kmetje morate gledati, da bodete na
*b*b*b*f*
*b*v*b*r
POBIISTIK,
♦ ♦ ♦ ♦
Klobase.
(Spisal Bogdan.)
(Dalje.)
Toda na nebo njegove duše, ki se je bilo za hip zvedrilo, je kmalu zopet vsplaval oblak za oblakom. Odložil je sliko (fotografijo). „Še vedno, tudi zanaprej jo hočem ljubiti? Ne, — nikakor ne! Ne smem več misliti na-njo, moram si iztrgati njeno sliko iz srca. Zeta-reveža Kolenc noče, in vsiljeval se mu ne bom nikdar — nikoli! Zapustil bom rojstno zemljo, pa se preselim na Kranjsko, ali vstopim k železnici. “ — Tako trdni so se mu zdeli ti sklepi, da si je mislil : Če stopi Milica sedaj-le pred me, podam ji roko v slovo — brez tožba in brez solza.
VI.
Gospod župnik je povabil nekaj sosedov-du-hovnikov. Kolenca, tajnika in oba učitelja na go-dovanje. Vsem so teknile dobro napravljene jedi in pristna vinska kapljica jim je razžarila lica ter jim navdušila srca. Marsikdo je počastil z ognjevito napitnico godovnika, marsikatera pesem je zadonela po neveliki, okusno poslikani jedilnici. — Kuharica je prinesla klobase. Daši so se bili že skoro vsi nasitili s poprej zavžitimi jedili, vendar se nihče ni branil prijetno dišečih klobas. Tajnik si je narezal nekaj koščekov, jih s slastjo povžil, poplaknil grlo s kozarcem vina, potem pa zapel ono „slavno“ pesem o klobasah :
,Klobase, klobase, klobase jemo mi.“
Stanko mu je krepko pomagal; sploh je bil Potokar Židane volje, je govoril, pel, se šalil in smejal, kakor bi ga ne bila zadela niti najmanjša nezgoda. Ko potihne petje, se dvigne župnik-go-dovnik in govori to-le napitnico:
„Prečastiti bratje! Velecenjena gospoda! >Če sam je, pasti mora še junak«. Te besede našega duhovitega pesnika mi pridejo večkrat na misel, kadar pregledujem bojne vrste koroških rodoljubov in vidim, da je duhovski stan v tej borbi tako osamljen, da mu stoje drugi olikanci neredkokrat celo sovražno nasproti. Toda, hvala Bogu, ne vsi. Tudi lepo število posvetnih razumnikov se nam bliža, ali se nam je že pridružilo. V naši sredi je mlad mož, čegar plemenito srce se ni dalo odtrgati od nàroda; neustrašen stoji v vrstah nàrodnjakov. Nasprotnikom je seveda trn v peti, sosebno ker mu je podal Stvarnik dokaj talentov. Preganjajo ga, ne dajo mu priti do boljšega kruha, in zato se je prisiljen odločil, da bo dal domovini slovo in odšel med srečnejše naše brate. Res je, hudo je, če se moraš boriti za drobtino kruha in ti še te ne privoščijo, ker ne trobiš v njihov rog. Vendar poživljena gospoda učitelja Stanka Potokarja, da opusti svojo namero in ostane med nami. Boljša doba napoči tudi koroškim Slovencem in tudi njemu. Dvignem čašo in trčim na njegovo zdravje in na to, da ostane tudi zanaprej naš!'1
„Živel, živijo, Bog ga živi!11 so klicali župnikovi gostje in trkali s Stankotom.
„Kaj, proč hočete?11 so ga vpraševali.
„Res mi ni mogoče, ostati tukaj. Utegne se mi pripetiti, da me izpodé iz službe, — rajši se jim umaknem prostovoljno.11

Zalite vaj te po vseh. gostilnah 99
drugi strani našli nadomestilo za to, kar pri ljudeh zdaj ved izplačujete, kakor nekdaj.
Kako tedaj prav porabljati poslovsko plačo? Tako, da ljudem ne dajete vsega denarja v roke, marveč, da jih zavarujete za starost, ali tisti čas, kedar več delati ne bodo mogli.
3.	Zavarovanje za starost.
Kolikokrat kmet zavida uradnika, oskrbljenega za vsak slučaj, dokler vsled kakega hudodelstva ob službo ne pride. Kdo pa kaj kmetu daje penzijo? Uradniku plačujete vi kmetje penzijo, nà-se ste pa pozabili. Na-se pozabili, saj je nam nikdo ne dà, mi morebiti odgovoriš ; mislimo že nà-se, a pomaga nam nič. Dà, mislil si dostikrat, a prave uredbe za to kmetje niste imeli, tisto potrebno uredbo si pa hočemo zdaj pripraviti.
Ali je to zavarovanje kaj dobrega? Gotovo smemo upati, da bo upanje na penzijo zadrževalo posle na kmetih. Predno fant gre k vojakom, bo vedel, da se zanj nabira penzija in ko se vrne nazaj, navdajalo ga bo upanje, da bo za starost oskrbljen in rajši bo zopet prijel za vile in cep.
Tisto zavedanje, da je za starost oskrbljen in sicer tem boljše oskrbljen, če je varčen in k pen-zijskemu fondu še iz lastnega kaj dodà, to zavedanje bo dobro vplivalo na ljudi, da bodo ostali varčni in trezni. Zavarovanja za starost so pa s posli vred potrebni tudi posestniki. Le preresničen je pregovor, da ena mati vzredi desetero otrok, da pa desetero otrok ne vzdrži ene matere. Zato se javi le prepogostoma žalostna prikazen, da otroci nimajo usmiljenja s starimi, da pa včasi tudi stari s svojimi pravicami veliko nadlogo delajo otrokom. Kolikokrat bi boljše bilo, da bi stariši dali dom sinu, ki je začel z ženskami, in ki se od leta do leta bolj izprijuje, a stariši ne morejo, boje se lastnega otroka. Poznajo pač pregovor, da se človek ne sme sleči, preden gre spat.
Kako lahko bi se pa to vse uredilo, ko bi si kmet bil popred priskrbel kje kako pokojnino. Tedaj bi ne bilo treba od sina in hčere tirjati obresti, ki jih zaradi uboštva ne more plačati, marveč oče bi od drugod dobival pokojnino, s katero bi mogel pomagati vzdrževati sinovo družino. Otroci bi bili potem prijazni in ljubeznivi s stariši in ne bi se godilo toliko grehov proti četrti zapovedi, kateri kličejo božjo kazen nad trdosrčne otroke. Kako je pa tedaj ukreniti, da pridemo do tega? Ali imajo kje drugod posli in kmeti že penzijo? Obstojé sicer že davno zavarovalna društva za starost, ali za kmete, posebno pa za kmečke posle, se še ni storilo dosti.
Velika katoliško-nemška društva že leta in leta prigovarjajo kmetom, naj se zavarujejo za starost pri zavarovalnih društvih. Ljudje bi dobroto zavarovanja spoznali, a težko je spraviti vkup potrebni denar, ker društva iščejo svoj dobiček in vsakdo si misli, rajši dam nekaj v hranilnico, vsaj ves dobiček meni ostane. Čas mine in nazadnje v hranilnico ni nič zanesel in zavaroval se tudi ni.
Treba je društva, ki svojega dobička ne išče. Ali je kje kako tako društvo? Dà, imamo ga! Pred par tedni sklenil je občni zbor francoskih kmečkih zadrug urediti za zadružnike zavarovalnico za starost, bolezen in nesreče.
Kakšen bi pa bil uspeh takega zavarovanja? Vspeh se dà tako izračunati: Kdor plača v zavarovalnico na leto 10 gld., dobi, če je začel vplačevati z 18. leti, 79 gld. v 55. letu, 127 v 60., 218 v 65.
»20. „	71 »	n	„	115	»	197
n 25. „	54 „	n	„ 88	„	152
n 30. »	39 „	ii	„ 66	„ 116
to se pravi, če je z 18. letom začel plačevati, in hoče penzijo imeti začenši od 60. leta, bo od 60. naprej do svoje smrti dobival vsako leto lepo svòto 127 gld. pokojnine; če je začel vplačevati še le s 30. letom, dobival bo le 66 gld.
Deset goldinarjev na leto pa kmalu kak kmet, dà, lahko rečemo vsakteri hlapec zmore. Kdor deset goldinarjev ne zmore, naj vplačuje po pet, ali po tri in če s 60. leti po 30 ali 40 gld. na leto dobiva, mu bo tudi to v veliko pomoč. Kdor pa pred omenjenim letom obnemore, dobi pokojnine, kolikor je njegovemu vplačilu primerno. Od hranilnic se zavarovalni zavodi po tem najbolj odlikujejo, da vlagatelj vlog vzdigniti ne more; tudi svoje pravice nikomur ne more prodati in nikdo mu pokojnine rubiti ne sme. Ud takega zavoda lahko vsakdo postane, posebno pa bo treba za to stvar vzbuditi zanimanje naših gospodinj. Štediti morajo gospodinje, one znajo po vinarjih več nabrati, kakor mož, ki sprejema desetake. Posebno pa je treba matere opozoriti, da za svoje otroke najlepše poskrbe, če jim dado v mladosti kako zalogo, ki jih bo vzdrževala v starosti. Kajti pri teh zavarovalnicah se zavarovalna svola plača lahko naenkrat in ko bi včasi kak boter pri krstu zavaroval dete s 100 goldinarji, bil bi otrok za svojo starost lepo oskrbljen. Seve, da nekateri ljudje mislijo, saj 60. leta ne doživim. Ljudje smo pač čudni:	kedar nam
kdo pove, da bomo umrli, mislimo da doživimo bogsivé koliko let, če nam pa kdo nasvetuje: zavaruj se, zopet mislimo, da 50 ali 60 let ne bomo delali. Zato bo reč res tako dolgo nekoliko težavna, da bodo prvi starci začeli dobivati pokojnino ; pozneje bo ložje, ko bodo drugi videli, kako dobro deluje taka uredba. A človek ima pamet in mora spoznati, da starost vsekako na nas vse pride, če popred ne bomo umrli. Zato je treba za starost skrbeti, kakor skrbimo za zimo, predno pride. Saj tudi zdaj marljivi kmet skrbi za starost. Denar se nosi v hranilnico, a žalibog skopušni hudič se je že marsikomu vsedel na vrat, in več ko ima nekateri človek, bolj se boji, da bi mu premoženje v starosti ne pošlo. Ima denar in ne upa ga rabiti, nazadnje ga še le smrt razdeli smejočim se dedičem. Če imaš pa letno pokojnino, se ti pomanjkanja nikdar ni treba bati! Če bi doživel Me-tuzalemovih let, ne dejalo bi nič, zavarovalnica ti plačuje pokojnino do smrti. Kmetje, na noge tedaj ! Sejte ob pravem času seme, od katerega imamo v bodočnosti kaj pričakovati. Ne pričakujte od plačanih uradnikov nič, da pa priskrbite si sami potrebne uredbe, da ne boste zaostajali za napredkom. Kar spoznavajo kje drugod za dobro, tudi mi ne bomo zamotavali, marveč pogumno bomo nastopili napredna pota, in ako Bog dà, bomo uravnali kmečko in poslovsko zavarovalnico še letos in sicer v naši lepi zadrugi za podjunsko dolino. Kako bomo vse to uredili, si lahko vsakdo že zdaj misli, natančneje bomo več razložili ob svojem času, ko bo izgotovljen dotični opravilni red. Do tedaj
ostanite kmetje nam zvesti in ne dajte se vjemati v tisto past za dolgorepe podgane, ki jo Velikov-čani nastavljajo liberalcem.	F. Podgorc.
XIV. velika skupščina družbe sv. Cirila iu Metoda ua Vrhniki, dne 3. avg. 1890.1.
Letošnji občni zbor naše družbe sv. Cirila in Metoda je bil ob ogromni udeležbi v četrtek dné 3. avg. na prijazni Vrhniki. V sredo zvečer je napravilo trgovinsko pevsko društvo pri „Zvezdi“ v Ljubljani veselico. Večina udeležencev je šla na Vrhniko po novi železnici v četrtek zjutraj. Na kolodvoru se je vršil slovesni sprejem. Pozdravljali so: župan G. Jelovšek, dekan Gantar in gospa dr. Maroltova; odzdravljal je prvomestnik Tomaž Zupan. Drugi sprejem je bil pred čitalnico kjer je govorila gdč. Lenarčičeva. Sprevod je sprem-Ijaja domžalska godba. Trg je bil z zastavami bogato okrašen.
Ob 9. uri je bila pri sv. Trojici sv. maša, katero je daroval dekan Gantar. Po sv. maši so domače gospé in gospodičine pogostile skupščinarje na prijaznem griču.
Zborovanje se je vršilo v lepi dvorani katoliškega doma“. Zborovanje je otvoril predsednik T. Zupan z daljšim nagovorom, v katerem je poudarjal zlasti potrebo sloge. — O delovanju družbe v minulem letu je obširno poročal glavni tajnik A. Žlogar.
Najprej govori na splošno o stanju in delovanju družbe. Pristopilo je več novih pokroviteljev. Ustanovile so se tri nove podružnice in je sedaj skupaj 140, in sicer 29 moških, 31 ženskih in 80 mešanih ; pokroviteljev šteje družba 244. V teh je 12.074 oglašenih članov. Družba vzdržuje ali podpira 18 šolskih zavodov, v katerih se vzgaja v krščanskem, nàrodnem in avstrijskem duhu okoli 2000 slovenskih otrok. Žalostno je pač, da koncem 19. stoletja Slovenci za svoje otroke nimajo niti dovolj ljudskih šol in da si morajo v obmejnih krajih sami z velikimi žrtvami vzdržavati šolske zavode, tako v Trstu, Gorici, Velikovcu, Mariboru itd. Kakor morska kača se vije vprašanje glede slovenske ljudske šole v Trstu. (Klici : To je ravno-pravnost ! Žalostno !)
Na jesen bode družba odprla na Muti na Štajerskem ob jezikovni meji novo slovensko ljudsko šolo pod vodstvom č. šolskih sester. — Družba pa izvršuje svoj blagi namen tudi z raznimi knjigami, katere razdeljuje mej šolsko mladino. Tako je minolo leto izdal tri jubilejne spise in je samo g. Zupana lične knjižice razdelila 25.000 izvodov. Razdelila je družba 1904 šolske knjige in nad 5000 drugih. Da pa more družba vršiti svojo težavno nalogo, podpirali so jo poleg podružnic razni dobrotniki z izdatnimi prispevki, osobito nekateri nàrodni trgovci (vžigalici, milo itd.). Akad. društvo „Šumadija“ v Pragi je priredila koncert, katerega čisti dohodek v znesku 1200 K je gospa Gabrijela Preisova poslala za šole na Koroškem. Naj bi ta ljubezen do slovenske mladine, navdušenost za dobro in plemenito stvar ne ponehala, temveč gorela v vseh slovenskih srcih in konečno nas vendar privedla do zmage. (Živahni dobro-klici.)
„Če ne storite ničesar, kar bi bilo kaznjivo, vam tudi visoke glave ne morejo do živega, “ ga je tolažil sivolas župnik iz sosednje fare.
„Potrpite, bo že boljše. Naši poslanci v državnem zboru se moško potegujejo za naše pravice, — le ostanite,“ mu je prigovarjal mlad kaplan.
„Največ vam je pač škodovala »bajka iz 19. stoletja«,“ povzame župnik-godovnik. „Ta vam je zadala zadnji udarec."
„Kakšna bajka ?“ vpraša kaplan.
„Ali je niste brali v »Šolskem Prijatelju« ?“
„Nisem naročen nanj.“
„Brezbrižnež !“
„Denar, denar, g. župnik! Meni požrd časniki na leto več, kakor vam vaše kure."
Smehljaje se vstane župnik, stopi k bližnji omarici ter vzame ž nje številko »Šolskega Prijatelja«.
„Beri, berite, — meni tudi ni znana," je klicalo več navzočnikov.
Župnik si natakne očala in prične brati:
„Bajka iz 19. stoletja. Mirno, srečno in zadovoljno so živele živali in zveri po raznih avstrijskih kronovinah. Očetovsko jim je vladal volk, ki ni imel tekmeca med zverinami. Za svoje bivališče si je izvolil češke šume, od ondod pa je pošiljal svoje ukaze celo na Dunaj. Volkova beseda je bila odločilna, on je dajal postave, kaznoval upornike, razsojeval pravico. Kar se pridrvi gori iz mrzle Poljske medved in pritaca doli do dunajskega gozda. Kako oblastno se je vedel kosmatinec! Svojevoljno, ne da bi prašal volka, je odstranil dosedanje zakone, izdal nove in stiskal volku zvesto udane zveri. Ko volk sliši in izvé, kdo hoče gospodovati in vreči njega s prestola, razvname mu
srd ponosno dušo in sklene napovedati tekmecu medvedu dvoboj. Toda — kje naj dobi »sekundanta« (pričo dvoboja)?! Nobena zver, nobena žival si ni upala iti na volkovi strani proti močnemu medvedu. Vse so bile prepričane, da bo zdrobil kosmatinec volku vse kosti. Le miš je priskakljala in dejala volku:	»Veste kaj, stric,
drobna stvar sem sicer, pa se vendar ne bojim stati na vaši strani, ker vem, da so z vami bogovi in sreča junaška? — Volka je pač iznenadila ta ponudba, vendar jo je vsprejel, ker ni vedel, kje bi dobil boljšega „sekundanta". Pridejo na kraj bojišča. Dvoboj se prične. Medved dvigne taco, da bi pobil nasprotnika na tla, a volk gibčno zgrabi medveda za taoo in mu zasadi vanjo ostre in močne zobe, da kosmatinec zaječi in omahne na tla. Lisjak, katerega so vzeli seboj kot zdravnika, pristopi, preišče rano in pové, da je medved nezmožen za nadaljnje bojevanje. Položč ranjenca na mehko ležišče, volk se približa in medved mu podà zdravo taco v znak sprave. Presenečene in vznemirjene so bile vse živali; vse se je čudilo, da je podlegel orjaški medved. Le miš je veselo tekala poleg volka, — korakati ni mogla ž njim — in povabila ga je, naj jo obišče v njenem stanovanju. Hvaležni volk ji je rad ustregel in je govoril mnogo-brojno zbranim miškam lep govor, navdušujoč jih k skupnemu odporu proti medvedu in vsakomur, ki bi hotel kaliti mir, in k vzajemnemu delovanju za domovino. Miške so mu cvileč pritrjevale. Ko je medved okreval, je bil za vsako delo nezmožen. Polastila se ga je huda otožnost in bolehal je vedno. Moral je stopiti v pokoj. Volk je zopet neomejeno vladal in vse živali so trepetale pred njim, boječ
se njegovega maščevanja. Le miš je živela veselo pod pokroviteljstvom in v prijateljstvu volka."
„Dobro, izvrstno!" so klicali gostje, nekateri so ploskali, drugi so vstali s sedežev in čestitali Stankotu. Tudi Kolencu je tako ugajala ta bajka, da se ji je prav iz srca smejal, je ni mogel prehvaliti ter dopovedal svojemu sosedu-tajniku : „Pasja nogica, to je pa dobro pogodil!"
„Kaj ne da, g. župan," odgovori tajnik. „Sploh se danes izvrstno zabavamo. In jedila, — drugo boljše od drugega! Te klobase, kaj? Ali si morete misliti slastnejših?"
„Per punktum, sočne so bile, pa za moj okus so pač najboljše take, v katerih ni prav nič sladkorja."
„In ravno v teh ga ni bilo ne koščeka."
„ Pasja nogica, slabo poznate. Jaz dobro vem, da ga dene župnikova kuharica vedno zraven. Ona je doma iz Vipave in tam imajo to navado."
„Vem, da je Vipavka, pa danes se vam je vendar samo zdelo, da so klobase sladke."
„Per punktum", se je razvnel Kolenc, in prepirček bi se bil nadaljeval, da niso pristopili nekateri gostje, ki so se hoteli posloviti. Kolenc in tajnik sta vstala, se klanjala odhajajočim gospodom in jima podajala roko. Ko so odhajali župnikovi sosedje in se živo razgovarjali posebno z godovnikom, sestala sta se tajnik in Stanko sama. Začela sta se pogovarjati in videti je bilo, da govorita o važni stvari, o kateri ne sme vsak vedeti. Tajnik je dopovedal nekaj učitelju, ta pa je majal z glavo in parkrat zamahnil z roko. Predno sta stopila narazen, je dejal tajnik: „Jaz bom vse poskusil." Stanko pa mu je odvrnil: „Kakor mislite, — pomagalo pa ne bo. Glejte, da se ne sprete!"	(Dalje sledi.)
Opominjajte se Oiril-IMetoclove dlmžbe!
Prvomestnik na to poživijo zborovalce, da v znak sožalja za pokojnimi podporniki družbe vstanejo, kar se zgodi.
Blagajnik A. Koblar poroča o denarnem stanju za leto 1898. Dohodkov je bilo: Doneski podružnic 6437 gld. 23 kr., pokroviteljnina 925 gld., podpora sl. deželnega zbora kranjskega 1000 gld., podpora sl. občinskega sveta ljubljanskega 500 gld., darila 37. slov. hranilnic in posojilnic 925 gld., razni darovi 1475 gld. 3 kr., jubi-lejski darovi 243 gld. 75 kr., darovi Mohorjanov 26 gld. 10 kr., iz nabiralnikov 115 gld. 93 kr., časniki so nabrali 3010 gld. 77 kr., od vžigalic 600 gld., od kave 300 gld., volila 2165 gld. 15 kr., obresti od naložene glavnice 92 gld. 81 kr., za prodane knjige 555 gld. 43 kr., posojila 25.800 gld., skupaj 44.172 gld 30 kr.
Stroški so iznašali: Sola v Trstu 5551 gld. 87 kr., šolsko poslopje v Trstu 1915 gld. 29 kr., šolska vrtca v Bojanu in na Greti 1906 gld. 52 kr., šolstvo na Goriškem 2710 gld., šolski vrtec v Mariboru 807 gld. 56 kr., šolski vrtec v Celju 490 gld., šola v Velikovcu 1784 gld. 50 kr., podpore in nagrade 495 gld., knjige, tiskovine in učila 2045 gld. 30 kr., stanarina 120 gld., razni stroški 184 gld. 49 kr., pristojbine od Drčarjeve zapuščine 782 gld. 70 kr., vplačilo v Vrečkovo zapuščino 6949 gld. 20 kr., za zgradbo velikovške šole 15.500 gld., obresti od dolgov 561 gld. 83 kr., skupaj 41.804 gld. 26 kr.
Preostanka je bilo 2368 gld. 4 kr. — Blagajnik obširneje poroča o sedanjem denarnem stanju družbe, ki se je znatno zboljšalo po Vrečkovi zapuščini v Gradcu. — Na predlog nadzornika 0. Dolenca se račun odobri.
Na to se je vršila volitev odbornikov. Z vsklikom so bili zopet izvoljeni dosedanji predsednik Tomo Zupan ter staro nadzorništvo in razsodništvo. Burna pa je bila volitev treh odbornikov. Po nepotrebnem burna! Pred volitvijo je bil namreč obširen razgovor, se-li naj zopet izvoli dosedanji blagajnik A. Koblar, ali ne. Za so govorili: Fr. Treiber, dr. Medved, J. Rozman, dr. Opeka in J. Stemberger, proti: Resman, dr. Kušar in dr. Marolt. Konečno se je volilo po listkih, a mnogo navzočih zastopnikov ni volilo. Izvoljena sta stara odbornika Ivan Hribar ter Luka S v e t e c in namesto Koblarja ravnatelj Iv. Šubic.
Po zboru je bil banket na čitalničnem vrtu. Za zabavo je skrbela pridna domžalska godba. Napitnice so govorili: predsednik Tomo Zupan, župan Jelovšek, notar Svetec, dekan Gantar, dr. Marolt, dr. M e d v e d in učitelj K a m u š č i č.
Z željo končamo: Naj v družbo ne prodré strankarstvo, ker za velike naše potrebe potrebujemo močne družbe!
Spoznajmo svoje slabosti!
(Konec.)
Skupaj smo ! Stari slovenski kmetje niso imeli osemletne šole — sveto pismo bilo je njih šola. In ker je bilo to branje slovensko, ostalo jim je v spominu; ker kar od srca pride, k srcu gre. Kar pa pride od nemškutarskih ali nemško-ndrodnih ust, ne more najti pota v slovensko krščansko srcé! A naši kmetje, zbegani po krivih prerokih in sladkih besedah, dostikrat ne vedó, kaj naj začnejo : manjka jim stanovitnosti in odločnosti — ker ne berejo in zato ne vidijo in ne morejo vedeti, kaj nameravajo z njimi storiti gospodje, katerim je naša mladina v pouk izročena s tem, da jim priporočajo „nemški se učiti" — „ni vam mogoče gospodarsko obstati, če nemški ne znate".
A skušnja nas uči, da mnogo gospodarjev ki nemški znajo, pride ob dom. Kateri so najboljši gospodarji? Stari! in to zato, ker živijo, kakor so kmetje nekdaj živeli, namreč trezno in priprosto! Znanje nemščine je koristno, a pred gospodarsko smrtjo ne obvaruje ne nas in ne — Nemcev. Vprašam tudi: koliko naše odrasle mladine pa zna nemški? Odgovor: „Toliko, kakor kar je zna slovenski !“ in pri tem ostanem. Nobeden Nemec se ne more učiti slovenski, če popred nemški ne zna, in noben Slovenec nemški, če popred slovenski ne zna. In take šole hočemo mi in postavno pravico imamo do njih ! Da se moramo na slovenskem Koroškem za nje boriti — mnogoletno boriti, kriva je naša neodločnost in nestanovitnost v nàrodnih zadevah. Ko bi tirjali vsi odločno, stanovitno, nepremakljivo naše pravice, bi jih tudi imeli; a mi imamo to napako, da z ognjem stvar začnemo in — v vodo vržemo. Na mnogih krajih se jih še tirjati ne upajo iz same nàrodne nepremišljenosti, lenobe in bojazni. Ko bi se začelo n. pr. pri Francozih ali Turkih v ljudskih šolah nemško poučevati, vzdignil bi se cel ndrod zoper tak protinatorni pouk; mi koroški Slovenci pa mirno gledamo, kako se nam naši otroci v šolah ponemčujejo, podivju-
jejo in potrapajo. Ali imamo res vodo namesto krvi v naših žilah ? Ganimo se ! Stanovitni ostanimo ! Tirjajmo odločno, kar je našega, in ne nehajmo, dokler ne zmagamo; pravica je naša! Spomnimo in ravnajmo se po besedah: „Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kedar treba braniti pravice nàrodu svojemu" ; žena pa mu bodi trdnjava, katera mu daja stanovitnost in užiga pogum — in zmagali bodemo.
Franjo.
Velika nesreča na železnici blizu Rikarjevasi.
Grozna nesreča zadela je v noči od nedelje na pondeljek dné 31. julija ponočni brzovlak na progi južne železnice Celovec-Maribor. Vlak, ki je bil prenapolnjen, se je odpeljal iz Celovca s 16. minutami zamude. Vzrok tej zamudi je bil osebni vlak, ki je imel priti 10 minut pred brzovlakom v Celovec, a se je po krivdi strojevodje zakasnil za 20 minut. Nekterekrati se je pripetilo, da je omenjeni osebni vlak vozil kar naprej mimo različnih postaj in moral potem peljati ljudi, ki so imeli na dotičnih postajah izstopiti, zopet na postajo nazaj. Ker se je to zgodilo večkrat, so bili ljudje toli razburjeni, da so se v Vrbi pri postajevodju pritožili, na kar je moral strojevodja, ki je celi stroj veliko preveč razbelil in menda ni bil popolnoma pri jasnem razumu, se umakniti. Od tam je neki drugi izprašani kurjač ta vlak, ki je postal osode-poln za brzovlak, pripeljal brez vsake ovire do Celovca. Na ta način je nastala zamuda pri brzo-vlaku. Omeniti se mora, da so bili ljudje, ki so se vozili s prvim osebnim vlakom, tako razburjeni, da so v Vrbi izstopili in počakali rajši na brzovlak, ki je imel priti takoj za njim.
Nesreča.
Zakasnjeni brzovlak pripeljal seje srečno skozi Celovec in mimo Grabštanja čez dravski most. Naenkrat pa slišijo potovalci v njem grozen pok in potem krik in vik iz različnih vozov. Vse luči so ugasnile, vozovi so trkali ob vozove in se med seboj razbili. Nastal je grozen strah, vpitje in stokanje, osobito ker se v popolni temi nikdo ni zavedal, kaj da se je zgodilo. Oni, ki niso bili prizadeti, še slutili niso, kakšna grozna nesreča da se je pripetila. Tudi cela okolica do jutra ni vedela ničesar o veliki nezgodi. — S koliko silo da so treščili vozovi jeden v drugega, razsoditi se dà naj-ložje iz tega, da se je pok slišal celo na dve uri daleč v okolico. Rodoljub S. iz Opač je pripovedoval nekoliko dnij potem nekemu gospodu v Celovcu naslednje: „Jaz sem tisto noč stražil na dvorišču, ker je hišni pes že dve noči zaporedoma bil jako nemiren. Mislil sem, da se kdo po noči vlači okolu moje hiše s slabimi nameni. Okolu polnoči se vležem v travo in čakam, od katere strani da se bo ponočnjak prikazal, kar začujem, da drdra brzovlak od Grabštanja doli proti Rikarjivasi. Na-tanjko sem razločil, ker je bilo vse na okolu jako mirno, ko se je brzovlak vozil čez dravski most, naenkrat pa začujem grozen pok in šunder, naposled pa dolgotrajno žvižganje vlakovega stroja. Na to je nastala splošna tihota in ker tudi vožnje vlaka ni bilo več čuti, se me je polotil strah in sem takoj mislil, da se je na železnici morala pripetiti velika nesreča. Drugo jutro sem se, žal, prepričal, da je bilo moje domnevanje opravičeno." — Iz tega se dà jasno posneti, s kako silo da so morali železniški vozovi butniti drug ob drugega, ko se je pok tako daleč in razločno čul. Popolnoma razdrobljeni vozovi so o grozni sili na lici nesreče o tem tudi dovolj jasno pričali.
Omenjeni brzovlak je vozil ravno na precej močnem ovinku onstran dravskega mostu protipostaji Rikarjavas z vso hitrostjo in pri tem skočil iz tira. Vzroki nezgode navajajo se različni. Gotovo je vlak vozil prehitro čez tako nevaren ovinek, to pa vsled svoje zamude do Celovca. Ker svoje hitrosti ni mogel koj brzdati, ker se s prva strojevodja tudi sam nesreče morda zavedal ni, se je celi vlak pretrgal v štiri kose. Vlekla sta ga dva stroja in štel je štirinajst vagonov, o katerih trdijo zvedenci, da so bili jako slabo spovrščeni. Trije vagoni so padli čez 8 metrov visok nasip in se popolnoma razbili. Jeden voz III. razreda je padel na voz I. razreda, katerega je popolnoma pokril, in so morali gorenjega razbiti, da so mogli rešiti potnike v vozu I. razreda. Ker se je nesreča dogodila po noči in se je imelo le malo bakelj na razpolaganje, niso uslužbenci železnice v prvem trenutku niti vedeli prav, kaj se je zgodilo. Ko se je vlak utrgal, je bil sunek tako močan, da so vsi potniki popadali na tla in nastal je velik strah. Nad dvajset oseb je bilo težko in lahko ranjenih; izmed težko ranjenih sta dva umrla. Sodi se, da je skočil najprej iz tira tender, t. j. voz s premogom tik za strojem, ki je bil naklonjen na drugi stroj; prava nesreča pa da je nastala še le kakih sto metrov naprej.
Prva pomoč.
V Celovcu se je izvedelo o nezgodi kmalu po polunoči. Razburjenost bila je velikanska. Na vseh potih okrog kolodvora stale so prestrašene množice ljudij. Prvi pomožni vlak odšel je iz Celovca ob dveh po noči na mesto nezgode. V njem je došlo ponesrečencem na pomoč večje število celovških zdravnikov. K sreči so se nahajali tudi v ponesrečenem vlaku samem nekateri zdravniki, od katerih so dobili nesrečniki najprvo uteho. A njih delo je bilo težavno, ker ni bilo nobene luči. Pomagali so si z nekaterimi smolenimi bakljami in z žveplenkami, s katerimi so svetili v vozove, iz katerih se je slišal vedno večji krik in stok, in iz katerih so pri oknih vun vlekli ranjence na piano. Iste so za silo obvezali in potem položili ali na mehko travo ali pa v spalni voz, ki je ostal k sreči čisto nepoškodovan in katerega so ondotni potovalci drage volje prepustili ranjencem. Ker je manjkalo blaga za obvezo, je več potovalcev radovoljno trgalo srajce iz teles, da so vsaj za prvo potrebo pomogli nesrečnikom. Pri vsej tej veliki nesreči godili so se pa tudi čudeži. V jeduem vozu vozili so se trije častniki, ki so s silnim sunkom bili vrženi iz voza tako, da so odleteli vun na travo, ne da bi bili kaj poškodovani ; neki kmet pa je spal v vozu tako trdno, da ni ničesar vedel o nesreči, dokler ga niso drugi zbudili. Nepoškodovani potniki so tolažili ranjence in delili pomoč. Zlasti ženske so bile zelo prestrašene ter tolažbe potrebne, kajti nekatere so se vedle, kakor če bi bile postale besne.
Ko je ob pol treh po noči naznanil strel iz farnega stolpa celovškega požarni hrambi nesrečo na železnici, je bila ista hitro na nogah ter se odpeljala takoj z večjim številom mestnih zdravnikov z drugim pomožnim vlakom na lice mesta. Grozna, srce pretresujoča slika odprla se je pred očmi došlecev.
Ponesrečenci.
Večina vozov bila je razmetana poleg popolnoma zveriženega tira, deloma prekucnjenih, deloma po konci stoječih; na desno v jarku ležala sta dva vozova (I. in III. razreda) popolnoma razbita in eden v druzega zarit, na levi pa je vrglo en voz raz dvanajst metrov visoki nasip v globočino. Ta je bil razun železnih koles razdrobljen na drobne kose. V tem vozu bilo je 38 oseb, kakor se pripoveduje, med njimi ena mati z malim otrokom, katerim pa se na čudovit način ni ničesar zgodilo. Težke poškodbe dobili so potovalci onih vozov, ki so se prekucnili na drugo stran nasipa, kjer je vrglo dva voza s tako silo 4 metre globoko ob rob do nasipa segajočega drevja, da je eden v drugem obtičal. Tukaj je krojač za uradniške uniforme južne železnice, imenom Neček, tičal od 1. ure po noči do 8. ure zjutraj z nogami med vagonoma in še le po napornem delu in največjem trudu so ga mogli iz tega nesrečnega položaja osvoboditi. Bil je do zadnjega trenutka pri zavesti. Ko so ga položili na nosilnice, je navzlic vsej zdravniški pomoči kmalu izdihnil svojo dušo. Tukaj je našel svojo smrt tudi jako nadarjen in zmožen uradnik južne železnice, Julij Walis. Velik kos lesa mu je zadnji del telesa tako silno razmesaril, da je med groznimi mukami umrl. Bil je tako onespo-dobljen, da bi ga ne bilo mogoče spoznati, da ni imel vizitnic pri sebi, po katerih se je zvedelo, kdo da je ta nesrečnik.
Kakor smo že omenili, je največ truda stala osvoboditev krojača južne železnice, Nečeka. Revež vozil se je v drugem razredu, pri padcu voza pa ga je vrglo v voz tretjega razreda in ga tako uškrnilo, da se je moralo na njegovi rešitvi delati do 8. ure dopoludne. On je govoril in prosil vode, levo oko mu je bilo izbito in mu viselo na obrazu, desno je mogel še gibati. Desna noga bila je zgoraj, leva do kolena prosta in navzlic vsemu trudu ga ni bilo mogoče takoj rešiti. Delalo se je najprej z vintami, a brezuspešno. Konečno se je posrečilo dobiti nekod eno žago in staro sekiro, s katero so prebili vrli požarni brambovci cela tla in železno streho drugega voza. A tudi sedaj še ni bil rešen ; še le po dolgem in napornem delu, ko so razbili še traverze, je bil nesrečnež prost. Prosil je s povzdignjenimi rokami za pomoč. Ko so ga izvlekli iz njegovih groznih oklepov, je še živel, a ko so ga položili na nosilnice, je nehal dihati. Raztrgali so mu obleko iz telesa in poskusili z umetnim dihanjem. Več zdravnikov bilo je neumorno pri delu. Srce je še bilo, ali navzlic dve uri trajajočim poskusom, ga zopet oživiti, so ga morali položiti že kot mrliča v vlak, ki je prišel proti 10. uri v Celovec.
Razun teh nesrečnih žrtev bili so še naslednji nevarno ranjeni: Karol Visokomecky, c. kr. računski preglednik v trgovinskem ministerstvu ; Pol-leritzer Franc, tajnik južne železnice na Dunaju; Šindler Karol, hišni posestnik na Dunaju ; Schwam-mer Anton, uslužbenec državne železnice na Dunaju ; Borner Karol, kavarnar v Ašbach-u ; Radolf Josip, c. kr. strokovni učitelj v Borovljah; Šindler Ida, soproga pristava južne železnice na Dunaju;
IXaro<5ajte in razširjajte „I*Iir“!
dr. Herman vitez Feistmantel, dvorni in sodnijski odvetnik na Dunaju, in Ignacij Wagner, zasebni uradnik na Dunaju. — Vsi ti težko poškodovani prepeljali so se na posebnem pomožnem vlaku pod nadzorstvom mestnega zdravnika dr. Schmida v Celovec, kjer jih je prevzela bolnišnica v varno oskrbo.
Lahko poškodovani so: Matej Habetswallner, gostilničar na Dunaju ; Baron Helldorff in sin celovškega okrajnega glavarja, Mac Nevin ml., c. in kr. poročnik, ki je dobil dve luknji v glavo, baron Helldorff pa poškodbe na hrbtenici ; Emil Lavterer, računski oficijal na Dunaju; Oton Konrad, bančni uradnik v Budapešti; Andrej Albreht, mizar v Velikovcu ; Oskar Šulce in Herman Mankiewitz, trgovca iz Berolina ; Franc Kolarič, deželni blagajniški oficijal v Gradcu; Gustav Metzner, telefonski monter na Dunaju, in Ludovik Stupaher, nadinžener.
Rešilno delo.
Nesreča na brzovlaku postala bi bila lahko še mnogo hujša. Ponesrečenci pripovedujejo, da je nastala neposredno po hudem poku grobna tišina. Vsled strahu ni mogel noben spregovoriti. Še le po daljšem času slišali so se glasni klici na pomoč ; nepoškodovani potovalci so zapustili deloma prekucnjene vozove, med tem ko se je slišalo iz jarka ihtenje in stokanje težko poškodovanih. K sreči je došla kmalu zdravniška pomoč in vsi zdravniki zaslužijo odkrito pohvalo, ne zaslužijo pa je inže-nerji južne železnice, ki spočetka niti roke niso ganili pri rešilnem delu, niti cele akcije vodili, ampak prepustili vse pomožnim silam. — Čudno je tudi, da ni nikdo vzdramil ljudij iz okolice, ki bi bili v tako veliki sili gotovo prišli vsi radi na pomoč z vsem svojim orodjem. Tudi je obžalovanja vredno, da ni nikdo poklical kamenskega župnika, da bi bili imeli umirajoči vsaj duševno tolažbo. Le enemu podelil je slučajno navzoči duhovnik že zjutraj odvezo pod pogojem. Oprostiti jih more nekoliko na tej zamudi le veliko razburjenje, ki se je polastilo vseh navzočih, da sami niso vedeli, kaj je najprej in najbolj potrebno.
Občno pohvalo pri rešilnem delu zaslužili so si poleg vrlih požarnih brambovcev največ tudi železniški sprevodniki, ki so vozili s ponesrečenim vlakom in katerim se na čudovit način ničesar pripetilo ni. S pogumom in hitrostjo so se dotičniki poprijeli dela takoj, kakor hitro so se zavedeli velike nesreče. Hiteli so v preobrnjene vozove, večkrat v veliki nevarnosti za svoje lastno življenje, ter pomagali ponesrečencem in do smrti prestrašenim potovalcem iz mučnega položaja. In ko se jim je konečno za to pomoč od potnikov hotela nakazati nagrada, so isto odločno odklonili ter izjavili, da so storili le svojo dolžnost, za katero jim ne gre nikako plačilo. Tudi zdravnikom so radovoljno pomagali pri prenašanju in obvezovanju ranjencev.
Po nezgodi.
Sledeče dni si je veliko število ljudij iz mesta in dežele ogledalo kraj nesreče, in vsi so se čudili grozni sliki, ki so jo zrli. Močni železni tir bil je zverižen kot žica, zdrobljeni vozovi na levi in desni so pričali o velikosti nesreče. Kar je od vlaka še ostalo, ležalo je vse zmešano poleg tira, popolnoma po koncu in nepoškodovan stal je spalni voz. Ljudem, ki so bili v njem, se ni ničesar zgodilo. Kjer so skočili vozovi iz tira, zarila so se kolesa globoko v zemljo železničnega nasipa ter so vse razdrla. Opozarjalo se je pri ogledovanju mesta nesreče posebno na razne trohnele trame, ki so naj-brže tudi nekaj pripomogli k silni katastrofi. Zabavljalo se je, kolikor možno, čez vodstvo južne železnice in to po vsej pravici. Naj bode že vzrok grozni nesreči ta ali oni, istina je, da pri tej železnici dostikrat ni vse tako v redu, kakor bi moralo biti, in da je pisatelj tega poročila sam in z njim mnogo drugih enkrat naletel na popolnoma pijano službeno osobje pri ravno tem ponočnem brzovlaku, in le sreča je bila, da smo se takrat vozili le iz Spitala ob Dravi do Celovca. Bilo je vse v takem neredu, da je vlak hotel na raznih postajah večkrat že odpeljati, ko so še ljudje lezli v vozove, in se tudi v resnici nekterekrati pomaknil precejšno črto naprej. Le sreči je bilo pripisovati, da se ni takrat zgodila večja nezgoda. Isti vlak se je moral v postaji Spital dvakrat ustaviti, ker še niso bili vsi ljudje v vozovih in je potem vozil tako predrzno naglo, da se je vse gugalo in smo vsi bili v največjem strahu. Boga smo hvalili za srečen prihod, ko smo na celovškem kolodvoru zapuščali železnične vozove. Neodpustno je torej od nadzornega osobja, da prepusti srečo ali nesrečo tolikih družin takemu brezvestnemu strojevodju ali sprevodniku in nima pri tako odgovornem podjetju bolj paznih očij. Četudi je železnica postavno zavezana povrniti ponesrečencem ali njih ostalim družinam vse, kar jim po taki nesreči na zaslužku uide (v tem slučaju bo plačala nad 200.000 goldinarjev), vendar s tem še ni povsem zadostila stvari, kajti kdo pa povrne grozne smrtne muke nesrečnežev in solze njih zaostalih, ki se jokajo
morda po očetu in možu, ki je tako grozno ter po nedolžnem trpel in končal svoje življenje? Zraven pa trpi tudi zaupanje do naše dežele, v kateri se dogaja zdaj ena nesreča za drugo. Merodajni krogi naj gledajo na to, da se ne bode vsled takih nezgod pretočilo preveč solz vdov in sirot in da ne bode trpel vsled nemarnosti odgovornega osobja korist in ugled lepe naše dežele. Sodnija pa, ki bode imela sedaj to zadevo preiskovati, naj strogo postopa in naj dotičnike, ki so te grozne nesreče bodi si na ta ali drug način krivi, zasluženo kaznuje.	K—j.
l>opisi prijateljev.
Iz Podpece. (Spomin na dan BI. julija 189 9. leta.) Z veseljem sem bral v „Miru“ vabilo k shodu slovenskih posojilnic na dan 31. jul. 1.1. Veselil sem se tega dneva, kajti prepričan sem bil, da bom slišal na tem shodu veliko koristnega in poučljivega, kar meri na razvoj naših posojilnic ; prepričan sem pa tudi bil, da se bom snidel na tem preimenitnem shodu z velmoži, ki se bojo zbrali iz vseh delov slovenskega Korotana, ki so vneti za blagor in napredek našega milega, od vseh stranij po krivičnem teptanega in zaničevanega nàroda. Zaradi tega sem pa nagovoril še več mož, ki imajo pri naši posojilnici opravka, da so se podali z menoj v Celovec. — A osoda nam ta dan ni bila mila. Že na kolodvoru v Pliberku smo slišali o strašanski železniški nesreči, ki se je blizu Kikarjevasi pripetila. A pogum nam vendar ni upadel, odpeljali smo se brez obotavljanja proti Celovcu, kamor smo prišli namesto ob 1. uri šele ob 5. uri popoludne (ker smo namreč morali na licu nesreče prestopiti). Ne bom popisal cenjenim „Mirovim“ bralcem, kako je izglodalo na mestu nesreče, to bo storilo spretnejše pero. Ker smo, kakor sem rekel, prišli šele ob 5. uri v Celovec, smo seve glavno zborovanje zamudili in k vsej tej nezgodi se nam še naznani, da danes ne vozi več nobeden vlak na spodnjo stran. Tako smo bili prisiljeni prenočiti v Celovcu. No pa nobena nesreča brez sreče! Doživeli smo namreč to noč v Celovcu nekaj tak-šnjega, o čemur bi jaz s svojo priprosto kmečko pametjo mislil, da se zgoditi ne more. Cesar namreč naša siva Peca še ni videla, česar naše temne gore še niso doživele, to se je zgodilo to noč pred našimi očmi; to smo morali sami doživeti in skoraj bi mogel človek s farizejem v sv. pismu reči: „Hvala Bogu, da nismo gorjanci takšni, kakoršni so mestjani11. — Strmeli smo, ko smo videli, kako se je pomikala cela mestna sodrga (pomešana z ljudmi, ki se med olikance štejejo) po glavnih ulicah in trgih ; kako je demonstrirala zoper vlado, kako je žvižgala in kričala: „Thun naj pogine; smrt farjem; pogin Slovencem/' Strmeli smo in rekli: „Kako je to mogoče, da se more v mestu kaj takšnega zgoditi, morejo poklicani krogi kaj takšnega mirno pripustiti?" Kje je bila to noč policija? Kje so bili orožniki, ki v vsaki majhni vasi fante, ako se po svoji navadi kratkočasijo, ako juhckajo in pojó, zasači in jih dà zapreti? Kje so bili to noč varuhi reda in postave? — S studom smo se obrnili od te dru-hali ter smo se podali v bližnjo gostilno, kjer smo v veseli družbi nekatere ure preživeli. — Od tam se še podamo v neko kavarno, kjer bi jo pa bili skoraj stekli. Komaj, ko smo se namreč mirno vsedli k nekej mizi, prihrumi nekoliko še mlekozobnih mladeničev za nami, kateri, ko slišijo nas slovenski govoriti, začnejo, hujskajoči nas, razžaljive pesmi peti in nas na vse načine izzivati. Ker zaradi tega kmalu odidemo, nas zaostala družba zasmehuje in zaničljivo za nami „hajla“ in laja. — Z gnjevom v srcu smo se odpeljali drugi dan proti domu.
Iz Libelič. (Nova maša.) Dné 30. julija obhajali smo v naši župniji redko slavnost. Zadela nas je namreč čast, da smo spremili prvokrat pred oltar svojega rojaka g. Jerneja Pšeničnika. Slavnost se je vršila kolikor mogoče slovesno. Cela vas bila je bogato ovenčana, razobesile so se tudi mnoge zastave itd. Pridigoval je domači župnik in dek. upravitelj č. g. Iv. Držanič. Zelo vrlo nam je orisal veliko važnost duhovskega stanu in spoštovanje do njega. Slovesnosti se je udeležilo 5 duhovnikov in zelo mnogo ljudstva iz domače in sosednih župnij. Krasne napitnice smo slišali pri obedu in med drugimi tudi nismo pozabili naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda, za katero je nabrala gospodičina Micika Edelmanova nad 25 kron. Gotovo ostane vsem Libeličanom ta dan v blagem spominu. v	D.
Od sv. Križa pri Črnečah. (Nova in zlata sv. maša.) Ljudje, ki so se vozili v soboto 22. jul. od Celovca proti Dravbergu ali narobe, so začudeni gledali zastave, ki so vihrale na stolpu prijazne cerkve sv. Križa. Že popoludne so pokali topiči, da se je tresel skoraj hrib. Vse je bilo veselo, in zakaj ne? Saj se je imela tam vršiti drugi dan ena največih slavnostij katoliške cerkve,
nova sv. maša. C. g. Šimen Mikeln je tir, tik svoje rojstne hiše, prvikrat daroval Najvišjemu daritev nove zaveze. — Cerkev, že itak ena najlepših na Koroškem, je bila krasno, a tudi okusno olepšana. Kavno med cerkvijo in farovžem se je vzdigoval mogočen slavolok z napisom: „Pozdravljen novomašnik!" — Vsa v cvetju pa je bila rojstna hiša novomašnika. Pevci — bogoslovci, ki so od vseh vetrov prileteli počastit svojega sošolca, so mu napravili izvrstno podoknico, in kaj milo so se čule slovenske pesmi, ki so donele v tiho noč. Nazadnje so začeli metati celò rakete in žgali umeten ogenj, ki se je videl daleč po sosednjih dolinah. Drugi dan, res „dan, ki ga je Gospod priredil", je bilo na vse zgodaj že vse po koncu, saj je tudi največjega zaspanca moral vzbuditi gromoviti pok topičev. Čeravno se je svečanost začela še le ob 9. uri, je bila cerkev že ob sedmih skoraj polna. Ko smo šli v cerkev, bilo se je bati za življenje, toliko je bilo ljudstva, ki je hotelo videti novomašnika (pri-micijanta) in čuti pridigarja. V izvrstno sestavljenem govoru je č. g. provizor J. Sp or n kazal novomašniku novo pot, pot dušnega pastirja, ki mora za ljudstvo živeti, moliti, delati in trpeti.
—	Po dokončanem opravilu je sledilo kosilo, pri
katerem je napitnica sledila napitnici, pesem pesmi. —■ Še ni bila ta svečanost čisto dokončana, obhajali smo v isti cerkvi drugo, namreč zlato mašo. V sredo zvečer so prišli č. g. Jožef K o ki c iz Štebna nad Šmihelom, da bi v tej fari, kjer so bili 19 let dušni pastir, obhajali petdesetletnico svojega mašništva. čeravno se je slavnost prepozno zvedela, je vendar prišlo v četrtek 27. jul. dosti ljudij, posebno nekdanjih šolarjev, zlatomašnika počastit k častnemu dnevu. Po sv. maši zbrali smo se zopet v hiši č. g. Mikelna in pri sledečem kosilu glasilo se je zopet dosti napitnic zlatomašniku in novomašniku na čast. Mi pa kličemo danes še enkrat obema: Na mno-gaja leta!	C.
Iz Koprivne. (Slavljenje naših svetnikov.) Tudi gorjanci vemo hvalo onim, ki so prvi v domačem jeziku oznanjevali v slovenskih deželah veselo oznanilo — evangelij in prižgali našim pradedom svetlo luč krščanstva. V slavo sv. Cirila in Metoda so verni kmetje na vseh straneh užgali krese, tudi topiči so pokali in z ene strani se je čulo petje. Na Ovšovi ni bilo mogoče netiti, ker góri ni lesa, a za drugo leto je obljubila hiša, ki je doma letos zanetila sedem svetlih kresov, tudi na vrhu Ovšove zažgati ogenj, ki se bo daleč po dolini svetil. God sv. Mohorja in sv. Cirila in Metoda smo praznovali tudi v cerkvi.
Iz Ziljske Bistrice. (Podružničen shod.) Obletni shod podružnice sv. Cirila in Metoda za spodnjo slovensko Ziljsko dolino in župnijo „Vrata“, ki je bil dné 16. julija v Zahomcu pri Kih tiku, nas je vnovič potrdil v boju za našo slovensko in katoliško stvar. Pa nam tudi ni bilo žal, da smo prišli, ker marsikaj poučljivega smo slišali in tudi koristnega za naše čase (akoravno smo tudi marsikaterih zavednih Slovencev pogrešali, kar bi ne smelo biti). Ko je bil vse došle ude in prijatelje naše podružnice prisrčno pozdravil naš dolgoletni in jako delavni predsednik g. Jožef Katnik in s tem zborovanje otvoril, poročal je o delovanju naše podružnice v 1. 1898. č. g. župuik na Vratih, M. Krejči kot tajnik in ob enem se zahvaljeval vsem udom in prijateljem za njih požrtvovalnost. V svojem daljšem izvrstnem govoru je nas navduševal za slovensko šolo, v kateri se naj uči tudi nemščina. Da bi vendar že enkrat prišel čas, ko se bodo naši možje s tako srčnostjo potegnili za slovensko šolo, da bi jo tudi dobili! Dokler nimamo slovenske šole, smo še vedno v nevarnosti, da nas nemškutarija pohrusta. Posebno lepo je nam priporočal zaradi tega družbo sv. Cirila in Metoda, ter nas spodbujal, da jo radi podpiramo, ker le z njeno pomočjo se nam ustanovijo slovenske šole, ter ves denar gré le naši mladini v prid. Torej trdni ostanimo v boju, če tudi se nasprotniki nad nami srdijo. — Za prvim govornikom je nastopil č. g. Vojteh Krejči, župnik v Gorjah, ter nam z živimi besedami in ginljivimi primerami slikal ljubezen do matere in do materinega jezika. Naučimo se toraj popolnoma najprej materne besede, potem potrebnih znanostij, in konečno tudi za silo nemškega in laškega jezika, kakor ravno okolnosti in potrebe zahtevajo, da nas ne bodo potem zamogli ponemčiti ali poitalijančiti. — C. g. Jan. Warmut, župnik na Ziljski Bistrici, je razlagal v jedrnatih besedah naše geslo: „Vse za vero, dom, cesarja."
—	C. g. F. H a vii če k, župnik v Gačah, nas je konečno prav lepo poučil in dokazal, da je le tedaj naš obstanek gotov, ako mi Slovenci ljubezen do materinega jezika tudi v dejanju pokažemo. S tem se bodemo ubranili, da ne bodo se tujci in nemškutarji med nami širili kot krčmarji in kramarji, bogatili in našim otrokom pote do blagostanja zapirali. — Med govori so nas vedrile lepe slovenske pesmi, in nazadnje je bila tudi igra, katera je posebno ugajala, ker so jo igralci predstavljali s posebno vnemo. Prisrčna hvala marljivim pevcem
IPristopite slo venskemu kat.-pol. in gosp. društvu!
in igralcem, kakor tudi posebno vsem udeležencem iz župnije Vrata, katerih tudi dolga pot ni ustrašila, da so nas posebno letos tako mnogoštevilno obiskali. Drugo leto gotovo, in sicer hitro po veliki noči, —je naša želja in prošnja — naj se snidemo zopet in sicer tudi vsi letos zaostali Slovenci, kakor tudi še mnogo drugih slovenskih prijateljev.
No viear.
Na Koroškem.
(Cesar na Koroškem.) Sedaj je določeno, da pride cesar prihodnji mesec k vojaškim vajam na Koroško. Iz Išla se poda koncem avgusta k velikim vajam na Češko, potem na Dunaj in dné 15. septembra pride v Celovec, kjer ostane tri dni pri vajah 3. in 14. kora. Celovec se že pripravlja na sprejem.
(Shod koroških posojilnic.) Nesreča, ki se je dné 31. julija dogodila na železnici pri Kikarji-vasi, nam je motila tudi II. shod slovenskih koroških posojilnic. Mnogo udeležencev in govornikov je namreč dospelo v Celovec šele ob 6. uri zvečer, namesto ob 1. uri popoludne. Iz Celja so prišli gg. Miha Vošnjak, dr. Iv. Dečko in revizor Jošt, iz Krškega g. Iv. Lapajne. Vsem gospodom bodi i na tem mestu izrečena hvala za njih trud. Natančneje poročilo objavimo prihodnjič ; za danes omenimo le, da se je volil odbor, ki bode imel skrbeti za tesnejšo združitev koroških posojilnic. V ta odbor so se izvolili gg. dr. V. Janežič, Val. Podgorc, dr. Kraut in Jož. Rozman.
(Nemškonacijoualni izgredi v Celovcu.) Nemškim rogoviležem-obstrukcijonistom ne zadostuje, da so v državnem zboru zaustavili vsako delo, oni hočejo tudi ljudstvo zapeljati naravnost do ustaje in revolucije. Z grdimi izgredi po ulicah hočejo ustrašiti vlado. Taki izgredi so sedaj na dnevnem redu po raznih mestih, na čelu je zopet bil Celovec. Nemški nacijonalci uprizarjajo hrupne demonstracije zoper novi davek na sladkor. Zoper povišanje plač uradnikom niso demonstrirali! — Dné 31. m. m. je sklical posl. Dobernik Celov-čaue na shod „pri Zvonu“, da naj ugovarjajo novim davkom, § 14. in pogodbi z Ogersko. Shod je bil dobro obiskan. Zavoljo napadov poslanca dr. A. Lemisch-a na vlado je bil shod razpuščen. Po shodu je prišlo do velikega krika in izgredov. Vsa ta komedija pa je bila dogovorjena ter umetno napravljena! Že zjutraj se je govorilo, da bodo poslanci govorili tako, da bo shod razpuščen in da bodo potem „bajlali“ po mestu. Pri tem so se pobratili rudeči socijaldemokratje in črno-rdeče-žolti nacijonalci! Trume ljudstva, nemško-nacijo-nalni „gospodje“ in rdeči delavci, moški in ženske, staro in mlado, iu vsa fakinaža, kar je Celovec le premore, — vse se je vlačilo oni večer po celovških ulicah, „hajlalo“, pelo vzajemno „das Lied der Arbeit", „die Wacht am Rhein“, in kričalo:
„nieder mit den Pf......!“ nieder mit die (!!)
Windischenu itd. itd. Culi so se klici, ki so morali človeku kar pretresti srce, da si se vprašal: Kam še pridemo, ako se bo vse to mirno gledalo ! Pri Jožefovi tiskarni so pobili več oken in dalje kričali pred škofovo hišo, duhovnim semeniščem, ko-rarsko hišo in tudi našim Mohorjevim domom. Policija je ta večer zopet pokazala svojo obne-moglost! Zgodilo se ni nikomur nič, vkljub tolikim izgredom niso zaprli nikogar! Pobita okna je plačal magistrat in s tem priznal, da je gospoda na rotovžu sama odgovorna za vse, kar se je zgodilo. Gospod Dobernik pa naj le nikar ni ponosen na uspeh svojega shoda! Še sam zna okusiti sad svoje hujskarije. Kdor je videl izgrede onega večera in kdor si je ohranil še kaj poštenja, more zato najti le krepek: Pej! Opozarjamo tudi na dopis „Iz Podpece".
(Za Celovcem — Beljak.) Ker ima Celovec svoj „Bismarckring“, mora imeti Beljak svojo „Bismarckgasse“. Krstili so gori šolske ulice za velikim nemškim bogom ! Sedaj je pa beljaško nemško zelje zabeljeno ! Dobro naj jim tekne !
(Duhovske zadeve.) Na župnijo Jezersko je prezentovan č. g. Jan. Lubej, župnik v Slov. Šmihelu; na župnijo Naborjet pa č. g. Pran Holec, kanonik v Velikovcu. — Umrl je dné 30. julija v Gradcu č. g. Henrik Binder, bivši župnik pri sv. Valburgi. — Duhovne vaje za duhovnike so v Marijanišču od 7. do 11. t. m. Udeležuje se jih 64 duhovnikov.
(Osebne novice.) Nastavljeni so za pod-učitelje : P. Kulnig v Tinjah ; E. Menzin v Št. Kan-cijanu; A. Martinjak v Ovbrah; J. Possnigg na Želinjah.
(Potres.) V soboto dné 5. t. m. ob 1jiS. uri zjutraj čutili smo po Koroškem precej močen potresen sunek, ki se je četrt ure pozneje še ponovil. Po nekod je napravil na hišah razpokline in vzbudil precej strahii. Iz Medgorja se nam o tem po-
roča : Danes 5. avgusta zjutraj 3 minute čez 1ji na 8. uro smo čutili 5 sekund trajajoč, pa močan potres s podzemeljskim gromom, katerega so čuli tudi na prostem. Moja hiša se je močno tresla. Pes je ušel iz prvega nadstropja ves prestrašen v spodnjo vežo, gledal nazaj in lajal. — Ravno 15 minut pozneje, ob 7. uri in 33 minut, je prišel drugi sunek, 2 sekundi trajajoč, pa tudi močan, od severa proti jugu. Čutili so ga tudi vsi ljudje.
(Lovec ustrelil kmeta.) Grof Turnov lovec Pl. Štern iz Železne Kaple je ustrelil dné 23. julija, kakor pravijo brez povoda, kmeta Fr. Pogorelčnika iz Solčave. Ta zapusti ženo s 5 nepreskrbljenimi otroci. Natančneje poročilo nam je obljubljeno.
(Nezgode.) Dné 29. julija se je na Mangartu ponesrečil dunajski učitelj Julij Hentschel, ki je šel na goro brez vodnika. Rešili so ga pravočasno, ker so čuli njegove klice na pomoč. Poškodoval se je na glavi. — Strela je udarila dné 25. julija v Rožičev hlev na Obirskem. ^ Hlev je pogorel, hišo so rešili. — Na Lepi pri Železni Kapli je pogorela Keberjeva bajta. 70-letni Jak. Bukovnik se je v goreči bajti tako opekel, da je kmalu na to umrl. — V Poberčah pri Pokrčah je padel 4Ietni Pernučev otrok v potok in utonil.
—	V Blatogradu je utonil 171etni pomočnik Mat. Weis. — Pri Mostiču je vlak povozil hlapca Kassl-a.
—	V Vrbskem jezeru je utonila 121etna čevljarjeva hči J. Tenk.
(Drobiž.) V Zgornjem Rožu merijo železnico. Kdaj jo bodo zidali — vedó bogovi ! — „Bauerntag“ bode dné 20. avgusta v Žabnicah pri Pufiču. Ce bo takšen, kakeršen je bil v Cajni, potem bauernbundarji nanj ne smejo biti pouosni!
—	Podružnica „schulvereina v Pliberku je zopet oživela. „Kaj pa je tebe treba bilo?“
Po drugih slovenskih deželah.
(Čehi na Slovenskem.) Kakor smo že omenili, napravili so češki dijaki te dni skupen izlet na Slovensko ter obiščejo razna mesta. Iz Prage se je odpeljalo 100 dijakov in 40 drugih oseb. Slovenci češke brate srčno vsprejemajo. V Celji, kamor so prišli Cehi 9. t. m., so se jih nemčurji branili z vso „nemško“ silo. Žabraniti so jim hoteli vstop v mesto in prirediti izgrede. V Št. Mihelu pri Leobnu in po nekaterih drugih postajah so jih Nemci napadali s psovkami. V Beljaku so jih sprejeli s pesmijo „die Wacht am Rhein*. Cehi so bili mirni in so prezirali predrzne nemške na-padovalce. To so pravi šušmarji in barabe, ti nemški „kulturonosci" (?).
(Iz Slov. Gradca.) Pravi trinog Slovencem tega okraja je bil vodja okr. glavarstva Zoff. Z nezaslišanim postopanjem je zatiral Slovence, dokler mu niso pokazali, da tako ne sme naprej. »Domovina" poroča: »Slovenjegraški paša se je vendar spodtaknil pri vratolomnem skakanju čez pravice in enakopravnost Slovencev. Odvzeto mu je vodstvo okrajnega glavarstva v Slov. Gradcu ter pride k politični ekspozituri (podružnici) v Konjice, kjer mu bodo perutnice močno pristrižene." — Iz tega se razvidi, da naši štajerski bratje dobro razumejo otresti se takih turških paš in bi bilo priporočljivo, iti k njim v šolo, da bi tudi mi nekaterim takim gospodom na Koroškem enako posvetili, ker niso nič boljši in ne zaslužijo druzega, nego da bi jim vlada dala prej ko mogoče že davno zasluženi „Laufpass“.
(Slavnosti In shodi.) Dné 9., 10. in 11. sept. bo v Ljubljani slovesno blagoslovljenje novega „Mestnega Doma" in shod deželnih gasilnih društev.
—	Pevsko društvo »Ratitovec" v Selci pri Škofji Loki ima dné 13. t. m. blagoslovljenje nove društvene zastave. — V Konjicah bodo dné 15. t. m. slovesno otvorili novo čitalnico. Dobro !
(Požar na Jesenicah.) Poroča se nam: Dné 4. t. m. zvečer ob 6. uri zanetil je 7-letni domači deček Enstrle na očetovem hlevu z užigali-cami. Hiša je pogorela do cela. Zraven gorečega, šele pred enim mesecem izgotovljenega hleva, je bilo kakih 8 zelo nakupičenih hiš, a vendar se je ogenj omejil samo na gorečo hišo. Jeseniška požarna hramba bila je v petih minutah na licu mesta, in kmalu za njo tovarniška požarna hramba. Cevi so bile 500 metrov daleč v Savo napeljane. Hvala Bogu, da ni bilo nikakega vetra.
(Drohne novice.) V Zagorju na Pivki je treščilo dné 21. julija v stajo ovac ondotnega župana M. Faturja ter ubilo 43 glav. — Na Reki se je dné 2. t. m. peljalo 5 pomorskih vojakov s čolnom na vojno ladijo. Čoln je na morju začel zajemati vodo ter se pogreznil. Dva vojaka sta se rešila, trije so utonili. — Duhovne vaje za učiteljice bodo v Ljubljani od 3. do 7. sept.
Križem sveta.
(Občinski svetnik — tepen.) V Gradcu je sklical dné 27. m. m. občinski svetnik Feichtinger volilni shod. Prišli pa se socijalni demokratje, pod vodstvom Resela, izrekli Feichtiugerju nezaupanje,
ter ga do krvavega s palicami nabili. Tako se godi koncem prosvitljenega 19. stoletja, kjer so — Nemci med seboj !
(Državni zbor) bode baje sklican meseca septembra; tako vsaj poročajo nekateri listi. Demonstracije zoper § 14. in vlado se nadaljujejo. Na mnogih krajih je prišlo do velikih izgredov in pouličnih pretepov. V Solnogradu je bilo pri tem ranjenih več ljudij. Izgredniki so streljali na orožnike.
(Plemeniti ruski car.) Ruski car je pomilostil vse dijake, ki so bili radi raznih izgredov izločeni od nadaljnih študij. — Doslej se je v ruski Poljski poljski jezik v šolah učil na podlagi ruščine. To je sedaj car odpravil, poljščina se bode poučevala s poljskimi slovnicami.
(Lastnega otroka je umoril) neki kmet na Gališkem. Na sejmu je prodal kravo za 50 gld. ter je, ko je domu prišel, petdesetak ženi izročil. Za prvi trenutek položila je žena petdesetak na okno poleg svojega petletnega otroka. Otrok pa ni imel nič nujnejšega opravka, kakor da je bankovec na drobne koščeke raztrgal. Oče to ugledavši, se je toliko razjezil, da je s sekiro otroku glavo precepil. Mati je vsled tega groznega prizora tisti hip vsled kapi umrla ; morilec pa je šel pod streho ter se obesil. Grozno !
(Slovaški trpini na Ogerskem) so sklicali pred kratkim velik shod ter sklenili zahtevati : razširjenje volilne pravice, tajne volitve, varovanje društvenih pravic, odpravo vsiljivega civilnega zakona in prepoved brezverstva. Mažarska vlada je tem skromnim zahtevam s tem odgovorila, da je novo osnovano izobraževalno društvo »Matico slovaško" razpustila ter društveno premoženje — pograbila. — Istočasno je višji stolni sodnik zborovanje Slovakov v O-Tura prepovedal, ker mu je eden govornikov (župnik Rulik) znan — panslavist^?). To Vam je »svoboda", kakoršna je mogoča samo na Ogerskem, in kakoršno hočejo nemški »liberalni" nacijonalci vpeljati tudi nasproti avstrijskim Slovanom.
Vabilo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico napravi v nedeljo dné 20. avgusta 1899. L, ob 1lii. uri popoludne, v Kramarjevi gostilni v Hodišah svoj zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slučajni govori in nasveti. 3. Sprejem in vpisovanje udov. Po zborovanju: Petje in prosta zabava. — Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi
načelništvo.
Tržne cene v Celovcu
dné 3. avgusta.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld	kr.
pšenica	 rž		9 4	45 45	6 5	81 56
ječmen		3	50	4	37
oves		2	53	3	16
hejda		4	11	5	14
turšica (sirk)		3	65	4	56
pšeno (kaša)		7	60	9	50
fižol		—	—	—	—
repica (krompir)		1	05	5	93
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 1 gld. 80 kr. do 2 gld. 10 kr., kislo 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 80 kr., slama po 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 60 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeli je po 72 kr. do 76 kr. kila maslo in pnter po 1 gld. do 1 gld. 10 kr. — Vprežne vole plačujejo mesarji po 118 do 143 gld.
Današnja številka obsega šest stranij. -Tsg
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu
sprejme za
pomožnega delavca
v službo čvrstega, krepkega in poštenega neoženje-nega fanta, ki je od vojaščine prost in je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Plača po dogovoru. Na pismene ponudbe se ne bode oziralo.
„Izborna kuharica in v vseh strokah gospodarstva izurjena gospodinja išče službo v kakem župnišču z večjim gospodarstvom katero bi nastopila s 15. avgustom."
Ponudbe sprejema upravništvo »Mira".
Služba cerkovnika in organista
je za oddati na Žihpolji poleg Celovca. Prošnje na farni urad Žihpolje.
ffigjjp- Slovenci! Ibridilo zahajajte na slovenske skodle!
Razglas.
Cerkveni stavbeni odbor v Kotljab
oddà po licitaciji dné 14. avgusta t. 1. ob 2. uri popoludne y farovžu y Kotljah sledeča dela po proračunu :
a)	tesarsko delo za 1506 gld. 54 kr.
b)	zidarsko delo za 1504 gld. 87 kr.
c)	ključarsko in kleparsko delo za 469 gld. 22 kr.
d)	krovarsko delo za 436 gld. 85 kr. Načrti, proračun iu stavbinski pogoji ogledajo
se lahko pri župnijskem uradu v Kotljah.
Cerkveni stavbeni odbor v Kotljah.
Lenart Kuhar s. r., načelnik.
Proda se v Borovljah hiša
s staro prodajalnico in s stalnimi odjemalci, blizu nove šole. Več pove Ana Miiller, Borovlje št. 45. na Koroškem.
Izjava.
Jaz Lovrenc Lassnig izjavljam s tem, da so vse govorice, katere sem jaz črez gospoda Avgusta Paara, obrtnega oprav-nika v Globasnici, raznesel, neresnične in da je vse, kar sem črez gospoda Paara napačnega govoril, neutemeljeno. Prekličem torej vse govorjene grde besede popolnoma in ga prosim javno za odpuščenje.
+ Lovrenc Lassnig.
Matija Planko
v Celovcu, Salmstrasse št. 6.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
najboljših vrst črev-Ijarjetn, krojačem in šiviljam po najuižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro
železne blagajnice
razuih velikostij, varne proti ognju iu tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa.

Umetnijskilzavod
za
slikarije na steklo.
USkarda
v Brnu.
Odlikovan osemkrat s prvimi darili.
Poseben zavod
za slikana cerkvena okna v vsakem slogu in vsaki izpeljavi.
Ceniki, proračuni, načrti in osnutki, kakor vsi strokovnjaški nasveti zasto’nj.
ss/s/ss*/sss//sy///sss/ss*?sss/ssssssss
^XXXXXXXXXJOOCXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
^	Lekarna
iTrnkóczy
v Ljubljani (Kranjsko)
priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušena
doktor pl. Trnkóczy-jeva zdravila:
X
Najceneje se do- O biva v podpisani X lekarni pri naro- ^ čilih po pošti, jK odkoder se tudi X
X
samo j eden komad p odpošilja. X
V Krogljice, X Prsni,
Pogled na Glavni trg in na lekarno Trnkóczy-jevo v Ljubljani.
Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljence, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakavov sladili čaj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zamotek (Vi kile vsebine)
20 kr., 14 zamotkov samo 2 gld. 25 kr.
Nadalje se priporoča: Doktor pl. Trnkóczy-ja
želodcčne kapljice. K”« Sd",° “ Stekle”* ” kr"
odvajalne, želodec čisteče. Škatlja 21 kr., šest škatelj 1 gld. 5 kr.
Pocukrano krogljice. Škatlja 40 kr., tri škatlje 1 gld. pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, z lahko raztvarljivim vapne-nim železom prirejen, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja tek in tvori krv. — Steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr.
IllMvnilni aIi l)roi'nski cvet (Giclitgeist) priporočljiv je kot bol "IqIiIIIII utešujoče, pomirjujoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. — Steklenica 50 kr., Šest steklenic 2 gld. 25 kr. Marija-Zell. Varstv. znamka.
Tinktura za kurja očesa,
preskušeno sredstvo zoper bolestna kurja očesa, bradavice, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da je s priloženim čopičem treba samo namazati bolno mesto. — Steklenica 40 kr., šest steklenic 1 gld. 75 kr.
Varstvene znamke.	-----------
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkoczy-jeve redilne preparate za živino.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
'/ili uwL ! redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, voleh in konjih. ftl\ Illuni že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., pet zamotkov samo 2 gld.
krmilni in redilni prašek. Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče Za< notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld.
Varstvena znamka.	Varstvena znamka.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
Kava družbe sv. Cirila in Metoda!
:^xxxxxxxxx
^	Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača ,,Kava“ in „Sla<lna kava družbe sv. Cirila iu Metoda44.
Dobiva se povsod! ‘HuH;
w	Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani.	^
Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda!	XX

Za poi-al>o sadja. Za pridelovanje vina.
stiskalnice
za sadni mošt za grozduo viuo
t s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-p višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah.
| Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja.
\ Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stisbal-Ž niče in milni za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-\ lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-hrizgalnice za grozdje l in rastline „Syplionia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi
PH. MAYFARTH & Comp.
c. kr. izključlj. privilegirana
tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par.
]>uiiMj9 II. Taborstrasse št. 71.
Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Obširni ceniki in mnoga priznalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo. \
vseh nadomestkov za kavo ima zajamčeno
pristna Oelz-ova kava
odlično mesto. Zato se po svojih izjemno izvrstnih lastnostih hitro vpeljuje kot prijateljica res dobre kuhinje.
Samo pristna:
v rudečih zavojih z belimi trakovi."^f
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.