Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 3. junija 1965 Leto XVII. — štev. 21 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«. DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORN. UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIČ. NASLOV UREDNIŠTVA
-	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL 4 TEL. 21-383



K OBČINSKEMU PRAZNIKU LJUTOMERSKE OBČINE:
Naših dvajset let
Pravzaprav je 20 let malo, če merimo z njimi splošni razvoj pokrajine, veliko, če merimo vsakodnevna prizadevanja delovnega človeka, ki je v tem obdobju skoraj iz nič. toda z voljo ustvarjal velika dela. V teh dvajsetih letih smo poleg delovnih zmag dobojevali še eno dragoceno izkušnjo: zahtevamo lahko le to. kar je realno, kar smo sposobni ustvariti. Tej realnosti dati večje razsežnosti — to postaja vse bolj naš cilj, danes ob 20-letnici svobode.
AVGUST BEDEKOVIČ, preds. obč. odbora SZDL: USPEHI NAJ BODO VZPODBUDA
Če se danes, po dvajsetih letih, ozremo nekoliko nazaj in naredimo primerjavo s prvimi povojnimi leti, ne moremo zanikati uspehov. Prizadevnost
naših občanov se kaže na vseh področjih družbenega življenja, čeprav se še ne moremo primerjati z marsikatero razvitejšo komuno na Slovenskem. Toda to doseči je želja naših občanov in tudi pravica.
V povojnih letih smo zgradili nekaj novih proizvodnih objektov, ki dajejo zaposlitev številnim občanom. Tudi na da ne bi mogli zanikati na področju družbenega napredka, čeprav nas čaka prav na tem področju še veliko nalog. V naših naseljih se iz leta v leto veča število novih stanovanjskih hiš. v Ljutomeru gradimo zdravstveni dom, težimo k temu, da bi naša občina povezavo s svetom s sodobnimi cestami.
Doslej doseženi uspehi niso nobena samohvala, temveč so priznanje vsem delovnim ljudem naše občine, ki so znali premagati marsikatero težkočo. Vnaprej pa naj bodo ti u-spehi vzpodbuda naših prizadevanj, da dosežemo v naslednjih letih še več.
FRANC GALUNDER, odbornik obč. skupščine: NISMO IMELI NAJBOLJŠIH MATERIALNIH POGOJEV
Ljutomerska občina je bila kmetijska, saj ni imela skoraj nobene industrije. V kme-
tijstvu pa je prevladovala drobna proizvodnja. Danes je bistveno drugače. Tudi narod-
ni dohodek je porastel. prav tako pa se je menjala tudi struktura prebivalstva od prejšnjih 90 : 10 v prid kmečkega prebivalstva, na sedanje razmerje 50:50. Sedež občine, Ljutomer je spremenil svoj zunanji videz. Zgrajenih je precej stanovanj, urejene so ulice, cestna razsvetljava. In končno: Ljutomer bo dobil letos vsaj eno cestno povezavo z že urejenim cestnim omrežjem v Sloveniji. Tudi vasi se spreminjajo. Občani so začeli bolj skrbeti za urejanje stanovanjskih hiš. 20 let dela na tako obširnem področju ni dolgo, zlasti še, ker smo imeli v ljutomerski občini za hitrejši gospodarski razvoj zelo slabe materialne pogoje.
Naše naloge za bodoče so velike. Kljub temu sem optimist, saj so občani že doslej dokazali, da se dajo težkoče z voljo in z skupnimi močmi uspešno premagovati. Še nadalje moramo skrbeti za povečanje kmetijske proizvodnje in za hitrejšo rast ostalih vej gospodarstva, tako da se bomo čim bolj približali razvitejšim področjem v pogledu ND na prebivalca. Za nas je izredne važnosti modernizacija cest, ki bodo omogočile vključitev Prlekije v turizem. Razširiti in utrjevati moramo šolsko mrežo, da bomo lahko nudili naši mladini več, kot smo lahko prejemali mi. Če že nimamo dovolj možnosti za odpiranje novih delovnih mest naj bo mladini omogočeno, da odhaja drugam s primemo kvalifikacijo. Tudi Ljutomer, kakor ostala središča občine je potrebno še naprej razvijati za lepši izgled naše Prlekije, ki je dočakala 20-letnico svobode z mnogimi delovnimi zmagami.
EMIL KUHAR, sekretar občinskega komiteja ZMS: MLADINA UGODNO OCENJUJE
Da se mladina vključuje v današnje družbene tokove, kaže že to, s kakšnim zanima-
njem in pripravljenostjo sodeluje v vseh prireditvah 20-letndce osvoboditve. Mladina se zanima tudi za neposredno preteklost naših krajev, zato prirejamo v krajih, ki so pomembni iz NOV, mladinska srečanja. Trenutno pomagamo pri urejanju igrišč v radgonski občini, kjer bo festival »Bratstva in enotnosti«, z mladino občine Vič-Rudnik v
Ljubljani pa smo se dogovorili, da bo 25 naših mladincev sodelovalo pri urejanju smučišč na Golici. Minulo obdobje ugodno ocenjujemo in si prizadevamo sodelovati na vseh toriščih družbenega življenja.
RUDI SVENŠEK, direktor opekarne Križevci:
USPEH NI MOGOČE ZANIKATI
Pred dvajsetimi leti je bila ljutomerska občina izključno kmetijska. Da pa smo naredili korak naprej tudi v pogledu industrije, bi lahko prikazal na razvoju opekam. V celoti smo zamenjali proizvodne naprave in naše opekarske obrate modernizirali. V Lukavčih je bila postavljena nova opekarna. Pred vojno je znašala celotna proizvodnja vseh troh opekarn 9,5 milijo-
na opečnih enot, danes jih dajemo na tržišče 20 milijonov. Zaposlenost se je v opekarnah v primerjavi s predvojnim stanjem nekoliko zmanjšala, kar dokazuje, da smo vsa najbolj težaška dela mehanizirali in s tem omogočili zaposlenim nekoliko lažje delo. Pred vojno naše opekarne niso imele stanovanj. Danes razpolagajo kolektivi vseh treh obratov z 21 stanovanji.
Veliko zborovanje
V nedeljo ob devetih dopoldne bo na Glavnem trgu v Ljutomeru veliko zborovanje v počastitev 30-letnice ljutomerskih dogodkov. To bo hkrati osrednja proslava 20-letnicc osvoboditve v ljutomerski občini. Na zborovanju bo govoril Franc Škoberne. V kulturnem programu prireditve bodo sodelovali tudi združeni pionirski pevski zbori ob spremljavi pihalnega orkestra iz Ljutomera.
V letošnjem jubilej, letu poteka 30 let od znanih ljutomerskih dogodkov. Dne 1. septembra 1935 je na Glavnem trgu v Ljutomeru padel od žandarskih krogel zadet Alojz Mavrič iz Vitina. Ivan Medik iz Bolfenka in še nekateri drugi pa so bili ranjeni.
Ptujska partijska organizacija je sklicala 14. avgusta 1935 sestanek zaupnikov Ljudske pravice iz takratnega ptujskega okraja in Pomurja. Sestanek je bil pri znanem političnem delavcu Viktorju Kukovcu v Ljutomeru. Na tem sestanku so sklenili, da bo I. septembra v Ljutomeru veliko ljudsko zborovanje. Oblast je zborovanje prepovedala in zahtevala od občinskih uprav, da na svojem območju razglasijo prepoved. Pristaše Ljudske pravice so agitirali za zborovanje. Prebivalstvo Pomurja in Slovenskih goric se je zavedalo, da bo ostalo brez vseh demokratičnih pravic, če se bo brez odpora pokoravalo protiljudskim ukrepom režima, zato je prišlo na zborovanje kljub prepovedi.
Že v soboto, dan pred zborovanjem, so patruljirale po Ljutomeru močne žandarske straže ljutomerske in okoliških žandarskih postaj. Nekateri delavci so raztrosili letake, ki so jih na mnogih kra-
jih prilepili visoko na telefonske drogove. Na predvečer zborovanja so hoteli delavci pripraviti na glavnem trgu govorniški oder, kar pa so jim preprečili.
Že v zgodnjih urah 1. septembra so bili zastraženi vsi mostovi in brodovi čez Muro, prav tako vse ceste v Ljutomer. Toda ljudje so prihajali v mesto čez vrtove, preko Kamenščaka. Iz Medjimurja so se pripeljali zborovalci s kamionom, čez Muro s čolni. Po oceni nekaterih zborovalcev se je tako zbralo v Ljutomeru okrog 15 tisoč ljudi. Zborovanje se je pričelo ob 9. Pavel Horvat, ki naj bi na zborovanju govoril, se je med tisočglavo množico povzpel nekoliko višje in začel: »Ker nam. tukajšnja oblast ne dovoli nameravanega zborovanja ... « Več ni mogel, ker so žandarji ustrelili nanj. Od vznemirjenosti so Horvata zgrešili, smrtno zadet pa je padel Mavrič iz Vitana. Takoj nato so pričeli zborovalce škropiti z gnojnico. Zborovalci so se morali raziti.
Krivde za prelito kri v Ljutomeru, režim ni mogel več oprati. Ljutomerski dogodki so s svojimi posledicami omajali pozicije takratne JRZ tudi v Pomurju.
KMETIJSKA RAZSTAVA V LENDAVI OB 20-LETNICI OSVOBODITVE
Pobudnik za organizacijo kmetijske razstave je kmetijska zadruga Lendava, ki se v zadnjem času že konkretno dogovarja z drugimi sodelavci o izvedbi razstave. Kmetijska razstava bo pravzaprav deljena po določenih panogah tako se predvideva razstava plemenske živine v Turnišču, na kateri bodo sodelovali tudi živinorejski kooperanti. Organizator razstave bo podelil diplome in nagrade najboljšim živinorejcem.
Drugi del prireditev predvideva demonstracijo kmetijskih strojev in tekmovanje traktoristov v oranju. Zanimivost ob tem je, da se je na kmetijsko zadrugo Lendava obrnilo tudi neko podjetje iz Nemčije, ki želi prikazati delo manjših kmetijskih strojev.
Poseben dan je namenjen poiskušnji in ocenjevanju vin. Najboljša vina bodo prejela diplome, proizvajalci pa nagrade. Kmetijska zadruga je že zaprosila nekatere poklicne degustatorje, ki naj bi sodelovali pri ocenjevanju vin. V okviru 20-letnice osvoboditve bo organizirana še kmetijska razstava. Zamisel organizatorja pa je, da bi v razstavi prikazal razvoj kmetijstva po vojni. S ponazorili in kmetijskimi proizvodi bodo prikazali, kako daleč je šla moderna agrotehnika v sleherni vasi lendavske občine. Tovrstne razstave so koristne, saj poleg informativnega pomena lahko vzpodbudijo pri proizvajalcih še večje zanimanje za razvoj kmetijske proizvodnje.
J. D.
Štirinajst dni pred festivalom bratstva
Predsedniki komisij — po številu 12 — pri organizacijskem odboru 10. mladinskega festivala Bratstva in enotnosti v Gornji Radgoni se v teh dneh, ko nas loči do te velike prireditve v Pomurju še štirinajst dni, večkrat sestajajo, da pregledajo dosedanje delo in da se pogovorijo o nalogah, ki jih še čakajo.
Gornja Radgona, ki bo poleg ostalih večjih krajev v Pomurju glavno prizorišče festivalskih prireditev, bo od 17. do 20. junija gostila kakih
700 udeležencev festivala iz vseh naših republik in skupine Lužiških Srbov iz DR Nemčije. Komisije delajo predvsem na pripravah za števil-
na kulturna in športna srečanja, za prenočišča, prehrano, prevoze, športne objekte itd.
NAŠE TOPLE ČESTITKE
za 20-letnico osvoboditve in letošnji praznik naših občanov - z željo, da bi s skupnimi prizadevanji v bodoče dosegli še večje uspehe pri krepitvi gospodarstva in na drugih področjih družbene ustvarjalnosti
SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV NOV in vodstva drugih družbeno-političnih in množičnih organizacij OBČINE
Mladinski festival bratstva in enotnosti
GORNJA RADGONA od 17. do 20. junija 1965
Sodelovala bodo mesta: Subotica, Niš, Priština, Bitola, Bosanski Šamac, Slavonski brod, Rijeka, Nikšič, Kranj in Radgona. Gostje bodo tudi Lužiški Srbi.
Lju
to
mer
Program festivala, ki ima bogat repertoar kulturnih in športnih nastopov, zahteva od organizacijskega odbora in njegovih komisij vso angažiranost in prizadevnost, da bi festival kar najbolj nemoteno potekal.
(Nadaljevanje na 4. strani)
OD TEDNA DO TEDNA
Predsednik Tito je v sredo odpotoval na sedemdnevni uradni obisk v Češkoslovaško socialistično republiko, da bi tako vrnil podoben obisk predsednika in prvega sekretarja CK KP Antonina Novotnega iz septembra 1964. leta. Izmenjava mnenj obeh visokih državnikov o izkušnjah medsebojnega sodelovanja in o perečih mednarodnih vprašanj bo samo še poglobila in utrdila dosedanje odnose in jim dalo še lepše perspektive.
OBISK OB 20-LETNICI
ZMAGE NAD FAŠIZMOM
Ni treba posebej omeniti, da prihaja do tega obiska v jubilejnem letu 1965, ob dvajsetletnici zmage nad fašizmom Težke izkušnje iz medvojnih let, ki so jih češkoslovaški in jugoslovanski narodi čutili na lastnih plečih, so okrepile prepričanje, da se je treba odločno postaviti po robu naraščajočemu nemškemu militarizmu in revanšizmu.
Že ob lanskoletnem visokem obisku v Beogradu so ugotovili, da temelji dvostransko prijateljstvo na vzajemnem razumevanju in spoštovanju. Že sama narava družbeno-političnega razvoja obeh socialističnih dežel pogojuje tudi iste smotre. Od tod enaka ali zelo podobna stališča v poglavitnih vprašanjih sodobnega sveta, posebno glede razorožitve, svetovnega miru, boja proti kolonializmu v vseli njegovih oblikah, svetovnega gospodarskega sodelovanja itd. Nemško vprašanje je treba po
mnenju obeh dežel rešiti na podlagi popolne demilitarizacije ob sodelovanju obeh nemških dežel.
Češkoslovaško jugoslovanska izmenjava je bila v zadnjih letih temeljita. Poleg predsednika Novotnega smo v naši sredi pozdravili češkoslovaško skupščinsko delegacijo, zunanjega ministra, več delegacij družbeno-političnih teles in resornih ministrstev. Nagel vzpon smo zabeležili na področju gospodarskega sodelovanja. Posebno ugodno vlogo je pri tem odigral mešani odbor za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Vrednost blagovne izmenjave je leta 1963 znašala v obeh smereh 77 milijonov dolarjev, lani pa že 120 milijonov. Obseg prometnih uslug se je v tem času povečal za 35 odst. obseg turističnega prometa pa se je skoraj potrojil. Tesno je sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in bankami. Vzpostavljeno je industrijsko sodelovanje v okviru dolgoročnega trgovinskega sporazuma za obdobje 1966-1970.
OPOZORILA
Te dni je svetovni tisk s primernim poudarkom komentiral izjave ameriškega poslovnega človeka Eatona po razgovorih s sovjetskim premieram Kosiginom in predsednikom vrhovnega sovjeta Mikojanom o tem. da bo sovjetska vlada skupaj s Kitajsko dosledno podprla Severni Vietnam proti ameriški agresiji. Eaton je svoje črnoglede izjave glede prihodnosti celo zaključil z ugotovitvijo, da smo na robu vojne.
Ameriški zunanji minister Rusk je v zvezi z Eatonovimi izjavami dejal, da ZDA take izjave »ne bodo odvrnile z njihove poti«. Obenem je namignil. da položaj sam terja skrajno modrost, »da bi s prizadevanjem našli miroljubno rešitev«. Vendar ameriški napadi na Severni Vietnam ne ponehajo, temveč nasprotno, rastejo.
Na drugi strani poročajo o vse močnejši protiletalski obrambi severnih Vietnamcev in vse živahnejših napadih enot
južnovietnamske osvobodilne armade.
Vietnamska kriza je postala nekakšen trikotnik, ki povezuje ZDA, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Američani so svojo »vietnamsko« napadalno politiko gradili na sovjetsko-kitajskem sporu in jo dolgo celo smatrali za dokaj močno, zlorabljajoč težnje sovjetske vlade, da bi ohranila dvogovor Washington — Moskva tako, kako sta si ga zamišljala za prihodnje pokojni Kennedy in Hruščov. Toda Johnsonova doktrina, ki prevzema nase vse hujše oblike politike moči in prvine nekdanje hladne vojne, gre molče mimo pravih teženj tega utrjenega dvogovora in ga skuša celo po svoje izkoriščati.
Seveda si v Pekingu žele »odločneje« vključiti Sovjetsko zvezo v vietnamsko krizo, četudi sami niso z dejanji tako agilni. Spor naj bi se po kitajskih željah prenesel bolj na relacijo Moskva—Washington. pa tudi relacija Moskva-Peking, ostala bolj v ozadju. In prav to nevarno nihanje trikotnika utegne spraviti svet na rob vojne. Seveda bi se tega morali predvsem zavedati Američani, ki so svojo politiko sile v Aziji zgradili na sovjetsko-kitajskih trenjih ideološke in meddržavne narave.
Na predsednika de Gaulla so nekdanji desničarski oasovski teroristi, ki se ne morejo pomiriti s »sramotnim« umikom iz Alžirije, ob njegovem obisku v zahodnih delih Francije pripravili atentat, vendar
ni uspel. Nekaj sokrivcev so že zaprli, Francoski predsednik je v svojih govorih omenil svoje poglede o posebni francoski neodvisni vlogi, ki jo mora odigrati in ki je seveda v odločnem nasprotju z ameriškimi težnjami v Evropi in v svetu.
NOV PAKT?
Na drugi strani so v Londonu razširili glasove, da pripravlja britanski premier Wilson, ki ima tudi drugačne poglede od predsednika de Gaulla, nekakšen novi pakt ZDA, Britanije, Avstralije, Nove Zelandije in Malezije na azijskem Jugovzhodu. Britansko oboroženo sodelovanje v korist Malezije naj bi smatrali kot sodelovanje v okviru tega pakta, prihod avstralskih in novozelandskih čet v Južni Vietnam pa naj bi pokazal solidarnost v okviru omenjene, trenutno še neoblikovane in nepodpisane vojaške zveze.
Trenutni položaj v mestu Santo Domingo (po »posredovanju« ameriške vojske).
S SEJE PREDSEDNIKOV KO SZDL
Konkretne programe dela
Minuli četrtek so se v Soboti sestali predsedniki krajevnih organizacij SZDL in razpravljali o delu v prihodnje. V kratkem so še pregledali izid volitev, ki je po številčnih pokazateljih zadovoljiv. Pri tem so navzoči opozorili, da je potrebno izid volitev ocenjevati, med drugim tudi iz vidika, kakšne odbornike in poslance smo izvolili.
Za uspel potek priprav in samo izvedbo volitev gre v veliki meri zasluga ravno krajevnim organizacijam SZDL, ki so bile pobudnik in nosilec številnih razprav v času volitev, šibkejša točka med volitvami je bila ta, ker so bili občani premalo seznanjeni o važnejših gospodarskih razpravah (družbeni plan) in da je bilo delo na zborih volivcev pomanjkljivo, ker so bili programi preveč obsežni.
Nadalje so se pogovorili o delu krajevnih organizacij, ki morajo v teh nekaj mesecih pred kongresom še posebno pestro delovati. Odraz njihovega dela naj bodo konkretne akcije, s katerimi bodo odpravili doslej ponekod togo in nesistematično delo. Največ je bilo govora o programih, ki so preveč načelni, in zato ostanejo mnogi sklepi samo na papirju.
Predsedniki so med drugim opozarjali na nekatere probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Mnenja so bili, da vezi med skupščino
in krajevno skupnostjo niso najbolj trdna, ker je že minila skorajda polovica leta pa še skupščina ni razdelila sredstev za krajevne skupnosti. Predlagali so tudi, da bi morala skupščina pri razdeljevanju sredstev predvsem upoštevati, koliko so dale posamezne skupnosti krajevnega samoprispevka.
O kooperaciji v kmetijstvu so bili mnenja, da je še premalo strokoma in sloni predvsem na sklepanju pogodb s kmeti.
V okviru letošnjega občinskega praznika ljutomerske občine je bil v soboto v Veržeju, rojstnem kraju skladatelja Slavka Osterca že tretji koncert Osterčevih del. Glasbeni večer je izvajal Colegium musicum ob sodelovanju študentske organizacije Akademije za glasbo. Poleg Osterčevih del, ki jih je komentiral prof. Pavel Šivic so na koncertu izvajali tudi dela Josipa Slovenskega in Bele Bartoka, (foto: J. Ferenc)
Zdravilišče med najboljšimi
Delovne organizacije radgonske občine so zaključile prvo tromesečje letošnjega leta več ali manj zadovoljivo. Celotna vrednost proizvodnje znaša v primerjavi s celoletno proizvodnjo 21 odst., kar je nekoliko manj kot v istem obdobju lani.
Najboljše gospodarske rezultate so dosegli v radenskem zdravilišču in pri Elradu, kateremu je tudi letos primanj-
koval reprodukcijski material. V kmetijstvu ugotavljajo, da so ozimine dobro prezimile, težkoče pa so pri živinski proizvodnji, predvsem pri prašičih, katerih proizvodnja v današnjih pogojih ni rentabilna.
Restrikcije kreditov so več ali manj prizadele vse gospodarske delovne organizacije, toliko bolj zato, ker so skoraj v vseh podjetjih namenili ustvarjeni dohodek za investicije in za povečevanje osebnih dohodkov, manj pa za obratna sredstva. Osebni dohodki so se v primerjavi z lanskim letom povečali za 43 odst. Zaradi zamrznjenja cen imajo precejšnje težave predvsem v opekami pa tudi pri kmetijskem kombinatu, ki je prizadet predvsem zaradi tega, ker po novih ukrepih nima kreditov za vzdrževanje zalog krme. Glede na vsakoletne težave s krmo si je kombinat v lanski jeseni ustvaril velike zaloge krme, ki znašajo 95 odst. celotne potrošnje krme. Če se razmere ne bodo izboljšale, bodo na kombinatu prisiljeni nekaj krme prodati in seveda znižati tudi obseg proizvodnje živine.
Osnutek spomenika osvoboditve v Črenšovcih, delo kiparja Keršiča
Poplave so prizadejale škodo
Nenehno deževje je povzročilo zadnje dni številne manjše in večje poplave v Pomurju. V torek zjutraj je znašal vodostaj Mure pri Radgoni 365 cm, kar je za 185 cm nad normalo. Vendar je voda še vedno naraščala zaradi prav tako močnega deževja v sosednji Avstriji. Predvsem nižje od Veržeja je Mura letošnjo pomlad že večkrat prestopila
bregove. Tudi v bližini Strukovec je v torek zjutraj grozila poplava, dočim Ledava na spodnjem toku ni prestopila bregov. Ob močnih nalivih so naredili večjo škodo kot Mura in Ledava nekateri manjši potoki in mrtvice, ki so preplavile polja. Tako je pri Križevcih (Ljut.) tamkajšnji potok preplavil velik del polja in uničil posevke, predvsem krompir in koruzo. Podobne lokalne poplave so zabeležili tudi pri Dobrovniku in v Zgornji ščavniški dolini.
MURSKA SOBOTA
Zavod »Kemocid« iz Slovenske Bistrice je te dni izvajal v Murski Soboti deratizacijo t. j. uničevanje škodljivih glodalcev, predvsem podgan. Osemčlanska ekipa omenjenega zavoda je naletela na splošno razumevanje prebivalstva, izdatno pomoč pa so ji nudili tudi vodiči in sanitarna inšpekcija. Na posameznih krajih so že v prvih dneh našli po 15 poginulih podgan. Ker so tu in tam ljudje sami odstranjevali strup, kar ni dovoljeno, je prišlo do zastrupitve mačk in psov, vendar v manjšem številu.
RADGONA
Organizacijski odbor desetega mladinskega festivala bratstva in enotnosti, ki bo od 17. do 20. junija v Gornji Radgoni, vabi vse pevce, ki so peli v zboru nižje gimnazije in kasneje osemletke, da se udeležijo začetne svečanosti. Za uvod festivala bi zapeli državno himno in Gobčevo, pesem: Lepo je v naši domovini biti mlad. Svojo udeležbo javite z dopisnico na naslov vašega bivšega pevovodje: Manko Golar, Gornja Radgona. Začetna svečanost bo 17. junija s pričetkom ob 19. uri. S sporočilom javite tudi svoj naslov zaradi nadaljnjih navodil.
Pomurski vestnik v vsako hišo
VREME
VREMENSKA NAPOVED za
čas od 3. do 13. junija.
Močnejši dež z ohladitvijo se pričakuje okrog 4., 9. in 12. junija, izboljšanje vremena pa okrog 13. junija. V ostalem spremenljivo s pogostimi plohami oziroma nevihtami.
Dr. V. M.
PRED UREDITVIJO ZAHODNONEMŠKO-IZRAELSKIH ODNOSOV
UKREPI ARABSKEGA SVETA
Odločitev zahodnonemške vlade, da bo v kratkem upostavila redne diplomatske stike z Izraelom, je naletela med arabskim svetom na odločen odpor. Spočetka je sicer kazalo, da se bodo arabske dežele zadovoljile s tem, da »Zamrznejo« odnose, t. j. da samo umaknejo svoje veleposlanike iz Bonna, toda pozneje so se odločile za ukinitev diplomatskih stikov.
V skladu s sklepi konference arabskih zunanjih ministrov dne 4. marca in z resolucijo nedavne konference osebnih predsednikov poglavarjev arabskih držav je deset dežel uradno prekinilo di-
plomatske odnose in zaprlo svoja diplomatska predstavništva v Bonnu. Gre za ZAR, Irak, Alžirijo, Jemen, Sirijo, Libanon, Jordanijo, Saudsko Arabijo, Kuvajt in Sudan.
Maroko, Tunizija in Libija
pa so zavzele drugačno stališče. Medtem ko se Libija še obotavlja in išče zase najprimernejši izhod, sta Maroko in Tunizija samo protestirali pri bonnski vladi zaradi njene politike do Izraela in jo opozorili, da nameravata prekiniti diplomatske stike. Malce se je zamotalo s Tunizijo predvsem zaradi najnovejših dogodkov — zaradi predloga predsednika Burgibe o reševanju palestinske krize, Tunizija namreč sodi, da bi laže rešili to krizo s tem, da bi tudi Arabci priznali Izrael, vendar pod pogojem, da le-ta prizna in izvede določbe resolucija Združenih narodov iz leta 1947 vključno z resolucijo o razdelitvi Palestine in da zagotovi vrnitev arabskih beguncev v Izrael.
Te tuniške predloge je večina odločno odklonila. Odnosi ZAR — Tunizija so se poslabšali. Tuniška vlada je odpoklicala svoje veleposlanike iz Tunizije in obratno. Predsednik Burgiba je celo sporočil, da tuniška delegacija ne bo sodelovala pri delu Arabske lige. Tako se je Tunizija oklenila svojega starega stališča.
S tem se spet odpirajo vprašanja medarabskega sodelovanja in medsebojnih odnosov. O tem so se menili te dni na konferenci premierov arabskih dežel v Kairu. Prav tako se odpirajo vprašanja, ki so povezana s naljnjo politiko arabskega sveta do Zahodne Nemčije. Iz izmenjave pisem med zahodnonemškim kanclerjem Erhardom in predsednikom ZAR Naserom
izhaja, da arabski svet ni vznemirjen samo zaradi nemškega priznanja Izraela. Nemška Vlada je pošiljala Izraelu orožje, ki ga uporablja proti arabskim državam, in je to pripravljena delati še naprej, četudi izjavlja drugače.
Kakšne naj bi bile enotne sankcije proti Bonnu? Omenjene tri države so za »zmrzovanje« odnosov in odpoklic veleposlanikov, druge za prekinitev odnosov in za morebitne gospodarske ukrepe, spet druge za prekinitev odnosov ob gospodarskih sankcijah in za priznanje Nemške demokratične republike (ZAR, Alžirije, Irak in Jemen).
Najnovejši razvoj dogodkov pa kaže, da tudi ZAR ne bodo hitele in bodo npr. še proučevale posledice o tem, ali naj priznajo NDR. Sodijo, da je vendarle smotrnejše ohraniti enotnost desetih arabskih dežel, ki so prekinile diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. Priznanje Nemške demokratične republike (tu je Bonn posebno občutljiv) more ostati še vedno v zalogi poleg gospodarskih ukrepov in določene petrolejske politike, če bi Zahodna Nemčija hotela iz maščevanja še povečati izraelsko obrambno moč.
Uradno poročilo o sestanku arabskih vladnih predsednikov, tki so ga objavili v nedeljo, pravi, naj bi Arabska liga, medarabska organizacija, »proučevala položaj«, ki je nastal po prekinitvi odnosov z Zahodno Nemčijo in predlaga določene ukrepe. Že ta formulacija govori o tem, da je večina le sprejela zmernejšo politiko. Obsega pa predsednika Burgibo, ker je »popustil v skupni arabski akciji«. Druge resolucije so namenjene tekočim problemom (palestinski begunci, skupno poveljstvo, protikolonialna borba itd).
Sporazum z ZDA je mogoč, je pred nedavnim izjavil zunanji minister Cury (levo) na tiskovni konferenci. Toda Američani vsiljujejo nekakšno širšo vladno koalicijo, v kateri bi ne bilo odkritih prijateljev nekdanjega zakonitega predsednika Boscha, za katerega se zavzemajo uporniki. Drugi z leve predsednik Caaman, desno poveljnik uporniških čet polkovnik Arache.
POMURSKI VESTNIK, 3. junija 1965
2
Zakaj tako?
le dalj časa občani negodujejo zaradi kaljenja nočnega miru v Lendavi.  Na zadnjem zboru občanov krajevne skupnosti so padale ostre kritike na račun Avtobusnega podjetja Maribor, ki, kot pravijo občani, ničesar ne ukrene, da bi avtobusi, ki pridejo v večernih urah v Lendavo, parkirali v svojih garažah. Dejstvo je, da se zvečer avtobusi, teh je kar pet, ustavijo na postaji in tam tudi ostanejo. Zjutraj že ob štirih odpelje prvi, potem pa za njim ostali.
Nihče nima nič proti temu, če ne bi šoferji avtobusov ogrevali motorje že malo po tretji uri ponoči. Občani se vprašujejo, čemu potem služijo garaže. Delovni ljudje po napornem delu želijo počitka, to pa bi morali upoštevati tudi vozniki avtobusov. Ker se kljub večkratnim opozorilom taka praksa še nadaljuje, so občani zahtevali, naj krajevna skupnost stori vse, da bodo občani v nočnih urah deležni nemotenega počitka.
-ko
Mladina dobila prapor
Malo je takih mladinskih aktivov, ki se lahko pohvalijo, da imajo svoj prapor, ki predstavlja simbol in delovni polet mladih v aktivu. V Rakičanu je mladina že dosegla nekaj lepih uspehov, čeravno se je pri tem srečevala z ob-
jektivnimi in subjektivnimi slabostmi, ki pa so bile z dobro voljo in delom premagane.
Minulo nedeljo je godba na pihala že v jutranjih urah v Rakičanu opozorila na svečanost, ki je takoj za tem tudi sledila. Predsednik občinskega komiteja ZMS iz Sobote je predal prapor z željo, da bi mladina v Rakičanu delala v prihodnje še uspešneje. Ker je razvitje prapora sovpadalo v proslavo 20-letnice osvoboditve, je nekaj besed spregovoril tudi predsednik KO SZDL. Za tem so se zvrstila številna tekmovanja: v nogometu. rokometu, namiznem tenisu in šahu, na katerih so sodelovali mladinski, vaški in šolski aktivi.
RAZSTAVA NA PROSTEM
Likovni krožek in mladi fotoamaterji druge osnovne šole iz Lendave sta v počastitev dneva mladosti organizirala razstavo svojih del. Ker je v preteklosti razstava bila v gradu in jo je zaradi tega obiskalo manj občanov, so se tokrat domislili razstave na prostem. Na žično ograjo, ki obdaja poslopje občinske skupščine, so mladinci že v ranih jutranjih urah izobesili svoja dela, ki si jih je v teku dneva ogledalo veliko število občanov. Po oceni obiskovalcev je razstava uspela, saj je pokazala, da nekateri mladinci imajo talent za risanje in smisel za odkrivanje zanimivih motivov.
MLADINCI IZ MARIBORA
NA OBISKU V LENDAVI
Mladinski aktiv I. osnovne šole iz Lendave je že pred enim letom navezal stike z mladinci osnovne šole »Staneta Rozmana« iz Maribora. Po doslej pismenih stikih je na dan mladosti prišlo tudi do srečanja mladih obeh šol v Lendavi. Lendavski mladinci so svojim prijateljem razkazali nekatere gospodarske organizacije (metanolko, dagazolinažo), nato pa so jim v lendavskih goricah orisali zgodovino svojega mesta, V popoldanskih urah so si gostje ogledali še parado mladosti. Mladinci I. osnovne šole bodo prihodnji mesec vrnili obisk.
Težaven položaj
Minuli teden so se na pobudo občinske skupščine sestali vsi direktorji gospodarskih organizacij, da bi pregledali položaj po uveljavitvi ukrepov za stabalizacijo gospodarstva. Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva so prizadeli skoraj sleherno gospodarsko organizacijo, prizadeli v tistem pomenu besede, ki zahteva globoko razmišljanje o organizaciji dela, o proizvodnji, asortimanu in tržišču. Tega pa v preteklosti ni bilo dovolj.
Lendavska občina je kmetijsko-industrijska, industrija pa je pravzaprav rojena iz malih obrtnih delavnic, ki so se same izgrajevale brez večjih družbenih vlaganj. Pomanj-
kanje strokovnih kadrov je bilo v preteklosti in je tudi v sedanjem položaju velik problem, ki je vplival na v preteklosti dokaj slabo organizacijo dela. Eksktenzivno zaposlovanje v preteklosti in to predvsem nekvalificirane delovne sile, se je s prehodom na intenzivno gospodarjenje sicer ustavilo, pa vendar obstoja bojazen, da se število zaposlenih zaradi trenutnih težav lahko zmanjša.
V INDIP je osrednji problem pomanjkanje obratnih sredstev. V preteklosti si je kolektiv zagotovil solidni plasman na domačem in tujem tržišču, zaposluje skoraj v celoti žensko delovno silo, pa je zaradi tega nujnost zagotoviti kolektivu potrebna obratna sredstva za nemoteno dejavnost v bodoče. Gradbeno podjetje, posebno v opekarništvu čuti težave v tem, ker svoje proizvode zaradi zamrznjenja cen ne sme prodajati po višjih cenah, kljub temu, da se je cena premoga in elektroenergije povečala. Gradbena operativa je v težavah zaradi restrikcij v investicijski izgradnji. Preko 200 zaposlenih v tej enoti pa ima zagotovljeno delo le do konca avgusta.
Na posvetovanju je bilo postavljeno vprašanje, kdo naj gradi novo šolo v Lendavi? Problem, ki na videz ni kdo ve kako velik, če pa pomislimo na vrednost objekta, ki bo znašal 700 milijonov dinarjev in na število zaposlenih v gradbeni operativi, ki nimajo kaj delati, se je potrebno ob tem zamisliti. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti gradbenemu podjetju obstoj, to pa pomeni, da mora objekt graditi domače podjetje. V »Mehaniki« primanjkuje obratnih sredstev in surovin, pri »Nafti« obratnih sredstev in kaj bi še našteval, v občini primanjkuje preko 300 milijonov dinarjev obratnih sredstev. Kje se bodo poskrbela, je vprašanje. Eno je res in to je bilo rečeno tudi na posvetovanju, najti bo potrebno vse rezerve in delati na tem, da ne bi prišlo do odpuščanja delovne sile.
Težave v gospodarstvu vplivajo tudi na realizacijo občinskega proračuna, predvsem zaradi neenakomernega dotoka sredstev, zmanjševanje zaposlenosti, to pa lahko povzroči izpad v proračunu. Posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij je ugotovilo, da so postale najemnine, ki jih plačujejo podjetja skupščini, v mnogih primerih zavora gospodarstvu. Nekoč smo, kot so dejali nekateri, z najemninami razvijali gospodarstvo, sedaj pa te zavirajo nadaljni razvoj. O tem problemu bo razpravljala občinska skupščina in v kolikor je potrebno, opustila plačevanje najemnin za tista podjetja, ki so v najhujšem položaju. Na posvetovanju je bilo govora tudi o razvoju obrti, gostinstva in trgovine. Ta področja so bila dosedaj deležna zelo majhnih družbenih vlaganj. Skupno prizadevanje skupščine in gospodarskih organizacij, ki bi s sredstvi sodelovala pri ureditvi teh Vprašanj, pa bo slej ko prej rodilo uspehe.
J. D,
Nova trgovina v Gančanih
Želje vaščanov v Gančanih po sodobnejši ureditvi trgovskega lokala so bile vsak dan večje, saj so dosedanji prostori, ki so bili premajhni, onemogočali, da bi trgovina lahko bila založena z vsemi potrebnimi artikli. Poleg tega je lastnik trgovskega lokala že dalj časa odkovedal najemnino, zato je problem prostorov za trgovino v Gančanih postal še bolj pereč. Trgovsko podjetje »Ravenka« iz Beltinec si je sicer zelo prizadevalo, da bi skupaj s krajevnimi činitelji čim hitreje rešilo vprašanje novih prostorov, vendar so pri tem nastopale težave. Končno se ej odločila tudi KZ, in dala na razpolago potreben prostor v zadružnem domu v Gančanih, s čimer je bil problem prostorov rešen. Trgovsko podjetje »Ravenka« iz Beltinec je renoviralo novi lokal ter ga opremilo z najsodobnejšim inventarjem. S tem je bil tudi pereč problem trgovine v Gančanih rešen, kar so vaščani z zadovoljstvom sprejeli. Tako bo trgovina v Gančanih lahko založena z vsemi potrebni-
mi artikli, ki jih vaščani vsakodnevno potrebujejo.
To je že šesti trgovski lokal, ki ga je v zadnjih letih uredilo trgovsko podjetje »Ravenka« iz Beltinec, še letos pa predvidevajo urediti trgovino v Lipi in Melincih. Zlasti v Melincih je problem trgovine zelo pereč in ga je treba kar najhitreje reševati.
Akrobatsko-žonglerski trio »TONIS« iz CSR gostuje od 1. junija naprej v baru Zdravilišča Radenska slatina. Program izvaja vsak dan po polnoči — razen ponedeljka.
»TONIS« V RADENSKEM BARU — VABLJENI!
Rogaševci
Turistično društvo v Rogaševcih je imelo pred dnevi sejo, na kateri so sprejeli program dela. Pogovor je med drugim obravnaval vrelec v Nuskovi, za katerega so januarja poslali vzorec vode v analizo. Predvidevajo, da bodo dobili končen atest vode v začetku meseca junija. Za vrelec, ki za tamkajšnje krajane že sedaj predstavlja pomembno točko, kaže tudi skupščina v Soboti polno razumevanje. saj je za analizo vode predvidela 300 tisoč dinarjev. V kolikor bo atest vode zadovoljiv, bodo uredili prostore. Vaščani menijo, da jim bodo tudi ostale organizacije pomagale.
Krajevna skupnost v Rogaševcih je sklenila, da bo letos med drugim uredila tudi cesto v Sotini in most v Juriju.
KONUS - Slovenske Konjice OBRAT LJUTOMER
Lani so v obratu odločilno preusmerili proizvodnjo. Prej so izdelovali spodnje, zdaj izdelujejo zgornje usnje: telečji boks, telečji velur, telečji nabuk, junečji boks in kozji oblačilni velur v vseh modnih tonih — v glavnem za izvoz. Čeprav v obratu še ne delajo s polno zmoglivostjo, so doslej s preusmeritvijo proizvodnje ob enakem številu zaposlenih (95) od prejšnjih 35 milijonov povečali bruto dohodek na 95 milijonov din mesečno. Za letos planirajo od 1 milijarde 300 milijonov do 1 milijarde in pol din bruto dohodka.
Javna dražba
KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA bo prodal
na javni dražbi stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in sicer:
V ponedeljek, 7. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo št. 66 v Zbigovcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 350.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 79 v Zbigovcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 440.000 din. Pričetek dražbe ob
8.30	uri.
3.	Stanovanjsko hišo v Zbigovcih štev. 80 z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 450.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo štev. 94 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 300.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko	hišo št.	78 v	Črešnjevcih	z gospodarskim
poslopjem za	izklicno	ceno	500.000 din.	Pričetek dražbe
ob 10.30 uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 86 v Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 335.000 din. Pričetek dražbe ob
11.30	uri.
7.	Stanovanjsko	hišo štev. 97,	na Policah	z gospodarskim
poslopjem za	izklicno	ceno	380.000 din.	Pričetek dražbe
ob 12. uri.
8.	Stanovanjsko hišo štev. 107 na Policah z leseno drvarnico za izklicno ceno 250.000 din. Pričetek dražbe ob 12.30 uri.
V torek, 8. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo štev. 109 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 430.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo štev. 2 na Aženskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 442.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 8 na Aženskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 125.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo štev. 16 na Aženskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 400.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo na Aženskem vrhu št. 13 z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 255.000 din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 51 na Sp. Ščavnici z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 120.000 din. Pričetek dražbe ob 12.30 uri.
7.	Stanovanjsko hišo na Aženskem vrhu št. 22 z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 325.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
V	sredo, 9. junija 1965:
1. Stanovanjsko hišo št. 7 v Rodmošcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 100.000 din. Pričetek dražbe ob
8.	uri.
2.	Stanovanjsko hišo štev. 6 v Rodmošcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 690.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem št. 4 v Rodmošcih za izklicno ceno 440.000 din. Pričetek dražbe ob
9.	uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 1 v Rodmošcih z leseno šupo za izklicno ceno 335.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem št. 19 na Orehovskem vrhu za izklicno ceno 555.000 din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 21 na Orehovskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 522.000 din. Pričetek dražbe ob 11.30 uri.
7.	Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem št. 23 na Orehovskem vrhu za izklicno ceno 252.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
8.	Stanovanjsko hišo štev. 24 na Orehovskem vrhu za izklicno ceno 252.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
V	četrtek, 10. junija 1965:
1. Stanovanjsko hišo štev. 35 na Orehovskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 200.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo štev. 40 na Orehovskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 329.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo št. 43 na Orehovskem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 420.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem štev. 38 na Orehovskem vrhu za izklicno ceno 500.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo štev. 85 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 400.000 din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
6.	Stanovanjsko hišo štev. 76 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem in leseno garažo za izklicno ceno 210.000 din. Pričetek dražbe ob 11.30 uri.
7.	Stanovanjsko hišo štev. 84 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 350.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
V petek, 11. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo štev. 89 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 155.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo štev. 90 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 450.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo štev. 88 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 140.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo štev. 85 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 535.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
5.	Stanovanjsko hišo štev. 10 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 140.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 108 v Črešnjevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 295.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
Izklicna cena za posamezne nepremičnine je cenilna vrednost, izpod katere ne bodo prodajali. Vsakdo, ki želi sodelovati na dražbi, mora položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Kavcijo položi stranka, ko pristopi k dražbi.
Prednost pri nakupu imajo delavci, ki so zaposleni pri Kmetijskem kombinatu Radgona, če pa v 30 minutah po oklicu ne pristopijo k dražbi, imajo pravico do dražbe tudi druge osebe.
Direktor
PAVEL KOROŠEC, ing. agronom
POMURSKI VESTNIK 3. junija 1965
3
Štirinajst dni pred festivalom
(Nadaljevanje s 1. strani) Udeleženci festivala se bodo pripeljali v Gornjo Radgono 17. junija okrog 17. ure s skupnim vlakom, ki se bo formiral v Zagrebu. Takoj po prihodu bo del udeležencev razporejenih po privatnih hišah v Gornji Radgoni, del bo stanoval v gradu v Gornji Radgoni, nekateri pa bodo tri dni gostje v Slatini Radencih. Radgonska mladina je v glavnem , že zbrala prijave Radgončanov, ki bodo vzeli pod streho blizu 250 festivalcev. Organizacijski odbor ima precej dela tudi okrog preskrbe s hrano. Odločili so se, da bodo imeli udeleženci prehrano na gradu v Gornji Radgoni, ker zmogljivost šolske kuhinje na gradu odgovarja tu-
di takemu številu ljudi. Za prevoze festivalcev na razne kulturne in športne prireditve izven Gornje Radgone bo preskrbljeno s posebnimi avtobusi. Vsaka skupina udeležencev festivala bo imela pa dva vodiča. Za to veliko prireditev bodo uredili tudi posebno informacijsko pisarno, ki bi naj bila v prostorih socialnega zavarovanja v Gornji Radgoni.
Gornja Radgona bo v dneh festivala imela posebno svečan videz. Za olepšanje mesta, posebno izložb trgovin, bodo morali Radgončani in radgonska podjetja kar najbolj sodelovati. Komisija za otvoritev in zaključek festivala pa bo lepo in okusno uredila prostor na stadionu TVD »Partizan« v Gornji Radgoni, kjer bo 17. junija ob 19. uri začetek festivala in kjer bo 20. junija ob 9. uri vrhunec festivala z govorom podpredsednika IS SR Slovenije Bena Zupančiča in z nastopom Mira Cerarja s svojo telovadno vrsto ter s sodelovanjem mladine radgonske občine.
Izkušnja,
vredna
premisleka
Letošnja izredna spomladanska moča je dala povod, da obravnavamo v tem sestavku novo cesto med Križevci in Ljutomerom tudi z druge plati kot običajno v zvezi s financiranjem del. Gre namreč za to, ali je na celotnem cestišču dovolj mostov in pretočnih cevi. Kako zadeva stoji, je najlepše pokazalo zadnje deževje. Že za novi most pri priključku ceste Veržej-Križevci na cesto Ljutomer-Radenci se je pokazalo, da je verjetno premajhen, zato se je pred dnevi razlila voda po poljih in prizadejala precejšnjo škodo. Zato bi bilo prav, če sedaj, ko cestišče še ni asfaltirano, tako investitor kot izvajalec del prav na zadnjih izkušnjah temeljito preštudirala potrebe po pretočnih kanalih. Ko bo cestišče dokončno asfaltirano bodo taka dela znatno dražja, celo še, če računamo škodo, ki jo lahko voda povzroči na sami cesti in na poljih. Vznemirjenost prebivalstva Križevec ob omenjenih poplavah potrjuje umestnost pravočasnega premisleka in ukrepov, pa čeprav bo cesta zavoljo tega pač nekoliko dražja.
VEČ POZORNOSTI IDEOLOŠKI VZGOJI

Mladinska konferenca na ESŠ
Dijaki soboške ekonomske srednje šole so se minulo soboto sestali na letni mladinski konferenci, kateri sta prisostvovala tudi predsednik občinske skupščine v Soboti Janez Lanščak in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Miro Zupančič.
Delo ekonomcev je bilo v minulem obdobju kar uspešno, čeravno je bilo čutiti ra nekaterih toriščih dejavnosti mladinske organizacije premalo množičnosti. Med najuspešnejše se uvršča športna sekcija, ki je kljub slabi množičnosti dosegla nekaj uspehov. Tudi delo šolske zadruge po svoji dejavnosti ne ostaja dosti za športnim društvom, v kateri so poleg rednega dela, opravljanja uslug, priredili tudi razna tekmovanja v strojepisju. Med slabostmi pa so omenjali predvsem to, da je od 300 dijakov samo en obiskoval mladinsko politično šolo pri delavski univerzi v Soboti in da tudi mladinske ure niso tako uspele kot bi morale. Torej se je zataknilo pri ideološkem delu.
V razpravi so opozorili na probleme s katerimi se srečujejo pri delu v mladinski organizaciji. Primanjkuje prostorov, katere bodo dobili šele takrat, ko bodo dogradili novo šolo. Tudi slaba množičnost vpliva na večji uspeh, ki bi ga lahko pri delu tako velike or-
ganizacije dosegli. Razpravljali so med drugim o socialnem stanju dijakov, štipendijo prejema vsak deseti dijak, a štipendije so prenizke v primerjavi s povečanimi življenjskimi stroški. Predlagali so, da bi se naj v bodoče na šoli ustanovila posebna komisija, ki bi še podrobneje proučila materialni položaj dijakov in socialno šibkim skušala na nek način pomagati.
NOVE ODKUPNE POSTAJE MLEKA
Na področju kmetijske zadruge Cankova in Šalovci ugotavljajo, da je odlok o novih premijah za mleko močno vplival na porast odkupa mleka od privatnih kmetov. V Čepincih in Krplivniku. kjer doslej ni bilo zbiralnice za mleko, bodo na željo občanov te odprli. V zadrugi menijo, da se bo odkup mleka povečal za okrog 30 odst.
NOVO ZA VOJAŠKE OBVEZNIKE
Novi zakon o delovnih razmerjih je prinesel vrsto novih določil, med katerimi velja omeniti tudi prepoved enomesečnega nadomestila, ki so ga doslej prejemali mladinci, ki so odšli k vojakom. Pravico izplačevanja imajo vsi tisti, ki so bili poklicani do 8. aprila, medtem ko ostalim, ki so bili klicani po 8. aprilu, zakon tega nadomestila ne predvideva, na kar bodo opozorili tudi gospodarske organizacije.
RAZSTAVA FOTOAMATERJEV V LJUTOMERU
V počastitev 20-letnice osvoboditve in občinskega praznika ter tedna mladosti prireja ljutomerski fotokinoklub drugo razstavo fotografij. Razstava bo odprta od 29. maja do 4. junija, razstavljali bodo predvsem pionirji in mladina. Sodelovali pa bodo tudi starejši člani kluba. Pionirji in mladinci naj predložijo slike v velikosti 18 x 24 cm, odrasli pa 30 x 40 cm in to slike v črnobeli tehniki. Žirija bo zaključila z delom 25. maja.
—r
DOPOLNILNO ŠOLANJE ZA ODRASLE
Delavska univerza v Lendavi je podaljšala sezono izobraževanja z organizacijo dopolnilnega izobraževanja za odrasle. 29 delavcev in delavk bo že prihodnji teden začelo obiskovati 7. in 8. razred osnovne šole, da bi tako pridobili osnovnošolsko izobrazbo. Veliko zanimanje za tovrstno izobraževanje govori v prid tujstvu, da bo potrebno tako šolanje v bodoče še organizirati. Največ prijav so zbrali v INDIP in Mehaniki, kjer je še veliko zanimanje za tako šolanje. Kolektiv lendavske I. osnovne šole, ki bo izvajal po programu to izobraževanje zasluži pohvalo, posebno zaradi tega, ker so se odločili za to kljub temu. da so prosvetni delavci izredno obremenjeni.
Otroci iz Žerovinec na svoji vsakdanji poti v šolo v Cezanjevce (Foto: Makovec)
Kmečki praznik v Križevcih
Poseben pripravljalni odbor za pripravo živinorejske razstave v Križevcih pri Ljutomeru je že izdelal podroben program razstave. Za razstavo so odbrali tudi živino in to na območju KZ Križevci 25 telic in 49 krav molznic, na območju ljutomerske zadruge 12 plemenskih krav in 14 molznic, VŽK Ljutomer pa bo razstavil 6 telic. Veterinarski zavod iz Murske Sobote pa bo razstavil nekaj plemenskih bikov, ki so bili vzgojeni na testni postaji in izhajajo z ljutomerskega področja.
Kmetijske delovne organizacije so že odobrile za razstavo potrebna sredstva, pričakujejo pa, da bo primaknila nekaj denarja tudi občinska skupščina, ki je pokrovitelj razstave.
V okviru razstave, ki bo 29. junija dopoldne v Ključarovcih pa predvidevajo tudi nekakšen kmečki praznik, na katerem bo sodelovalo s krajšim programom prosvetno društvo iz Križevec. Glede na to računajo, da bo obiskalo razstavo in kasnejše prireditve veliko število ljudi iz bližnjih krajev. Zabavni program pa naj bi privabil tudi številne goste od drugod.
-jm
GRADILI BODO NOV HLEV
Kmetijska zadruga v Šalov-cih bo v teh dneh začela z gradnjo novega hleva za 200 glav živine za katerega je dobila 25 milijonov zveznih in bančnih kreditov. Predvidena soudeležba 5 milijonov se je v zadnjem času precej povečala, skorajda trikrat. Pogoji za rentabilnost hleva so ugodni, ker je krmna baza in živina zagotovljena.
Dobili so nov oddajnik
Križevci v Prekmurju so dobili novo radio-amatersko primopredajno postajo, katero so odprli v nedeljo s sodelovanjem soboškega radio kluba in organizacije Ljudska tehnika. Radio klub Sobota je s tem dobil že drugo sekcijo. Z uspehom deluje sekcija v Tešanovcih. Slavnostne otvoritve so se udeležili zastopniki Zveže radio-amaterjev Slovenije, predstavniki ljubljanskega garnizona JLA in številni domači zastopniki.
Številnim udeležencem slavnostne otvoritve so govorniki zagotovili, da je ta postaja pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj radio-amaterstva na tem predelu Goričkega. Tudi domači predstavniki so zagotovili, da bodo vložili vse sile za uspešno delovanje sekcije
ter so v ta namen povabili občane predvsem pa mladino k sodelovanju. Aparat je izdelal Tone Grčar.
DISCIPLINSKO SODIŠČE JE RAZSODILO
Kot smo poročali v našem listu z dne 20 maja v sestavku kdo bo imel prav, je disciplinsko sodišče Pomurske lovske zveze obravnavalo pritožbo Alojza Čiriča iz Kuršinec, ki ga je lovska družina iz Bučkovec izključila zaradi lovskega prekrška. Disciplinsko sodišče je razsodilo: Alojza Čiriča naj se izključi iz lovske družine za dobo enega leta, prav tako pa naj plača vrednost dveh zajcev. Povračilo za ta strošek lahko zahteva od kmetijske zadruge. Ni pa še znano kakšno stališče bo do odločitve disciplinskega sodišča zavzela lovska družina v Bučkovcih.
Bralci-bralcem v presoja
Neobjektivna
kritika
V 19. številki »Pomurskega vestnika« dne 20. maja 1965 je D. J. napisal članek z naslovom »Še o Lovsko ribiškem domu v Lendavi«, ki pa ne odgovarja resničnemu stanju v Lovsko ribiškem domu. Zato se člani Lovske družine Petišovci in Ribiškega društva Lendava upravičeno vprašamo, komu v korist neobjektivna kritika o poslovanju Lovsko ribiškega doma v Lendavi.
Avtor objavljenega članka navaja, da se govori o tem in onem, vendar takšno ugibanje ne more njemu služiti za prikazovanje resničnega stanja. Napačno informiranje o dejanskem stanju pa vedno ima določene posledice, ker v določeni obliki škodi tistemu, katerega se neopravičeno obdeluje pred širšo javnostjo, v tem primeru konkretno Lovsko ribiškemu domu v Lendavi, kakor tudi turističnemu razvoju Lendave.
Avtor članka navaja, da so za prvomajske praznike vrata že dokaj priljubljenega doma ostala zaprta. Dalje navaja, da je prejšnji poslovodja odšel ter da so se lovci in ribiči odločili, naj z domom tokrat gospodari privatnik. V nadaljevanju članka piše o neki nesposobnosti upravljanja ter slabosti nesolidnega poslovanja. Zal moramo avtorju povedati, da Lovski dom ni bil za prvomajske praznike zaprt, niti ga ne vodi privatnik.
Resnica pa je, da je upravni odbor Lovske družine Petišovci, ki upravlja z Lovsko ribiškim domom zamenjal prejšnjega poslovodjo gostišča Lovsko ribiškega doma iz razloga, ker je nesolidno vodil poslovanje gostišča, ter s tem škodil ugledu Lovsko ribiškega doma.
Takšni in slični primeri obstojajo tudi drugod, vendar povsod upravni organi ne reagirajo pravočasno in odločno, da bi takšne škodljive pojave takoj preprečili.
Lovsko ribiški dom je odprt in bo ostal odprt, ne bo pa Lovska družina Petišovci. ki je ustanovitelj tega doma dovolila nikomur, ki bi hotel izkoriščati svoj položaj na račun družbe. Zato je tudi upravni odbor Lovske družine Petišovci v tej zadevi radikalno ukrepal in odstranil tisto, kar ni bilo zdravo pri poslovanju Lovsko ribiškega doma v Lendavi.
Se enkrat povdarjamo, da Lovsko ribiški dom v Lendavi posluje normalno in se priporočamo vsem domačim in tujim gostom, da obiščejo naš dom in se razvedrijo ob pristni lendavski kapljici.
V	bodoče bo v Lovsko ribiškem domu na razpolago še več naj-
boljših pristnih lendavskih vin in dobrih okusnih jedil. Po naročilu se dnevno dobijo razne specialitete (piščanci, ražnjiči, čevapčiči, ribe, lendavski bograč, po prvem juniju pa tudi divjačina — srnjad).
Gostom so na razpolago lepi gostinski prostori, lepo urejeno plesišče in prijeten izlet v okolico.
Preds. Lovske družine Jože Kopinja
Dijaki SŠTV zakaj tako?
Šolsko leto se je končalo. Ne še za vse dijake, vendar tisti, ki so letos zadnjič obiskali šolo, so se naenkrat znašli sredi življenja. Za absolvente so se ocene zaključile, večji del obveznosti do šole je za njimi. Se matura in življenje bo zaneslo enega sem drugega tja.
Tudi mladinsko dejavnost na šolah prijemljejo zadnji krči. Obračun dela enega leta pokaže, koliko so bili dijaki kos in koliko ne realizirati program, ki so ga sprejeli v jeseni na konferenci.
Pred dnevi so tudi dijaki Srednje šole za telesno vzgojo v Soboti lepo pripravili konferenco, ki je bila poleg kulturnega programa tudi tehnično lepo urejena; morda je imela nekoliko manj delovni značaj, kot običajno. Nekateri dijaki 4. letnikov so morda preveč preuranjeno razpravljali in ocenjevali sami sebe, češ da padajo na njih očitki, da niso enakovredni ostalim srednješolcem, da njihovo delo ne pomeni ničesar in da imajo oni in šola slab ugled med občani.
Mlado šolo, ki je zrasla v nekoliko težjih pogojih, v katerih se tudi danes nahaja, letos prvič zapušča kader, ki je lahko za vzgled vsem ostalim šolam v Soboti in ne bi smel iti v življenje s takimi predsodki, ki lahko na posameznika vplivajo v negativnem smislu.
Res je eno. da so ti dijaki rasli s problemi, ki so zadevali tako šolo kot njih, vendar je zmagal delovni polet, katerega rezultati so vedno razgrnjeni pred nas. Otesnjeni prostori, pomanjkanje predavateljev in še vrsto drugih problemov je vplivalo, da je v dijakih zrasla zavist in počutje manjvrednosti pred ostalimi, ki se učijo v urejenih prostorih in imajo tudi ostalih problemov manj. Vendar je delo tisto, za katerega se dijaki Srednje šole za telesno vzgojo želi priznanja in družba ne pričakuje o d njih zastonj dobre, mlade telesno-vzgojne pedagoge, ki bodo poživili de-
lo telesne kulture v Pomurju. Pričakovati je, da pestrost in živahnost, ki vladajo v kolektivu, na šoli ne bo splahnelo, saj so številne akcije in izkušnje, ki so jih mladi v času šolanja nabrali, dovolj jasen argument njihove vztrajnosti, da bodo smelo reševali probleme, s katerimi se bodo pozneje v življenju še srečevali.
Dograditev novega igrišča, redno delovanje v številnih športnih organizacijah, pri planinskem društvu in drugod ter uspeh v šoli, ki tudi ni bil vedno tako slab, kot na nekaterih šolah, ki jih je tudi društveno in izvenšolsko delo mlačno spremljajo, je odraz profila tega kadra, ki si danes pripisuje tako oceno, namesto, da bi se s temi uspehi pohvalil in vzpodbudno vplival na ostale dijake nižjih letnikov.
J. Siherle
vzgojni nasveti
Z »GOVORI SPODOBNO!«
opozarjamo, kadar nam govorica tega ali onega ni všeč. Prav je, da se tudi o tem pogovorimo, saj s kulturo govora že dolgo ni vse v naj lepšem redu. Ni dovolj zanašati se samo na šolo, da bo le ta uspela zajeziti vse zunanje vplive, ki delujejo na izražanje naših otrok. Če hočemo naše otroke zaščititi pred slabimi vplivi, tedaj moramo začeti z lepim in kontroliranim govorom že doma. Otrok večino svojega življenja prebije doma in tu dobiva osnovne pobude za govor. Znano pa je, da je v mnogih domovih glede izrazoslovja hudo, da imajo ponekod kvante in preklinjanja že pravo domovinsko pravico. Tega pa ni deležen samo otrok, ki je tu doma, pač pa tudi otroci iz bližnje okolice.
So družine, ko mora otrok
že doma prisluškovati govorjenju, ki ni niti malo spodobno in za otroško duševnost primerno. Govorica staršev je prva, ob njej se otrok na najbolj nazoren način uči novih besed in njih pomena. Tega se mnogi straši prav malo zavedajo. Nikoli bi ne smeli pozabiti, da vsrkavajo naši otroci s prvimi besedami, ki jih povzamejo po nas odraslih, polagoma tudi vso našo govorno nespodobnost. Nespodobno govorjenje je v veliki meri navada, a to slaba navada, ki je velikokrat pravi govorni obred.
Od katerih prilikah se naši otroci naučijo največ slabega? Priložnosti je nič koliko, danes celo več kot pa nekoč prej. Slabim vplivanjem so izpostavljeni tako vaški kot tudi mestni otroci. Na oboje preži nevarnost, oziroma možnost, da se naučijo tega, kar jim kasneje samo greni življenje. Odrasli ljudje se sprostimo ob posameznih obredih kot so koline, košnja, žetev, mlatitev, trgatev, godovanja, poroke, veselice, prireditve, razna tekmovanja, letovanja itd. Ob vsaki možnosti se posamezniki sprostijo, jeziki se pod vplivom kozarcev »razvežejo« in iz ust vro izrazi kvantanja, preklinjanja, obrekova-
nja in žalitev. Otroci to vidijo in slišijo, v njihovih očeh se vtisne podoba, ki ostane za mnoge neizbrisne. Pravimo, da je prepovedan sad najslajši. Nekaj takega je tudi na dnu nespodobnega govorjenja Mnogim mladim ljudem je danes svojstveno junaštvo, ki se razodeva v nespodobnem govorjenju. To je pravo preklinjevalsko in kvantaško junaštvo, ki je danes vse bolj pogost pojav med mladino, ki živi nekontrolirano in brez avtoritativnega vodenja staršev.
Žal, da so nekateri starši še toliko zaostali, da merijo razvitost svojih otrok pogosto prav po tem, koliko nelepih, nečistih besed že obvladajo le ti v govoru. S tem se celo postavijo in se jim zdi prav, da otrok obvlada cel slovar prostaških izrazov.
Skrbi nas pa, da se nespodobno govorjenje širi tudi na žensko mladino. Ta bi se morala zavedati, da s tem prav nič bolj ne ugaja moškim, pač pa dostikrat izgublja še to, kar jo sicer dela privlačno. S tem pa prav nič manj ne obsojamo fantovskega govornega prostaštva. Beseda bi ne smela biti nikdar samo stvar razuma, temveč tudi stvar srca!
Mladen Tancer
Dopoldansko kramljanje:
Napišite
kar Štefan, kmet z Goričkega..!
»Tako je, kot sem dejal: vsak kmet ima denar. Kako pa tudi ne, saj vendar za to dela. Žal, malo je takih, ki bi ga imeli dovolj za ureditev sodobnega, večhektarskega sadovnjaka. Toda, pravim vam, bolje je, da zasadimo sadovnjake po starem načinu, jih dobro pognojimo, kot da spet še kakšno desetletje ali dve čakamo na ugodnejše možnosti. Če se ne moremo za zdaj lotiti sodobnega sadjarstva, vsaj poskrbimo, da nam bo ostalo to, kar imamo.«
 Torej ste za to, da sadjarstvo na noben način ne nazaduje?
»Vsekakor, saj smo za to odgovorni tudi mi, kmetje. Vendar, resnici na ljubo, sadjarstvo smo v zadnjih letih malo zanemarili. Mislim, da je razlog prav tam, kot je v nedeljo po radiu dejal kmet Kaufman iz Bodonec — nekaj časa je bila za sadje slaba cena, zdaj je pa kmet zaostal«.
 Bi mi lahko povedali še svoj priimek, da vas bom lahko bralcem predstavil?
»Nikar. Saj dovolite, da ostanem samo Štefan, Štefan, kmet z Goričkega. To, kar vam pravim, bi vam lahko povedal tudi kdo drugi«.
 Prav. Potem mi pa, prosim, povejte, kaj vam prinaša največ dohodka?
»Živina, mlada goveja živina, zdaj pa si več obetam tudi od mleka«.
 Kaj pa prašiči?
»Se šalite? Saj pa vendar veste, da imajo prav sramotno ceno. Te redimo samo zase, kajti šunka ali slanina so še vedno naša poslastica. Boste kozarček palinke?«
 Hvala, pozneje. Kaj pa menite o zadrugah na Goričkem; bi jih združili, če bi bilo to odvisno od vas?
»Vidite, o tem bi res mi kmetje morali povedati svoje. To sicer govorijo in morda bi se celo sam ogrel, vendar bi prej zahteval utemeljitve: ali se bo na ta način kaj zboljšalo? Dokler pa ne bi dobil odgovora na to vprašanje, bi rajši predlagal odkrito sodelovanje, kot to delava midva s sosedom«.
 S sosedi se torej razumete. Bi se odločili za to, da bi od zadruge — več sosedov skupaj namreč
vzeli v najem za nekaj časa stari traktor. Na osnovi pogodbe seveda?
»Traktor? Upam, da bi ga. vendar — ne starega. Saj veste, kako je z izposojenimi
rečmi, posebno, če so starejše«.
 Oddaljiva se malo od teh vprašanj. Morda bi povedali 	še nekaj svojih
mnenj o življenju na vasi. Kaj vas v tem oziru najbolj veseli?
»Če se vaščani razumejo in si pomagajo, kot da so ena družina«.
 Pa je v vaši vasi že tako? »Je. razen nekaj izjem«.
 Kaj pa se vam zdi nesmiselno?
»Če se, na primer, kje ne morejo sporazumeti, ali bo njihov dom, ki so ga zgradili s skupnimi močmi, »gasilski« ali »vaški«. Ob tem pa je najbolj zanimivo, da se pred otvoritvijo sprejo. Slišal sem celo o primeru, da so se lep čas prepirali, ali naj bo njihov dom »gasilski« ali »gasivski«. Tu je nekdo predlagal salomonsko rešitev: naj bo »v«, vendar ga postavimo malo po strani. Kako se je končalo, ne vem. Še večji nesmisel se mi je zdela odločitev vasi, nedaleč od nas, kjer se niso mogli sporazumeti, v katerem delu naj stoji njihov gasilski, ali vaški dom. Problem so rešili na iznajdljiv način: zgradili so dva domova«.
 Kdaj ste pa bili najslabše volje?
»Zdaj, ko ste prišli. Ta, ki vam je pokazal mojo hišo, mi je namreč zašepetal, da ste rubež...«.
J. Stolnik
POMURSKI VESTNIK, 3. junija 1955
4
Za praznik občine Ljutomer in 20. obletnico osvoboditve se vam predstavljajo in vam čestitajo delovni kolektivi: TEHNOSTROJA — Ljutomer; VINOGRADNIŠKO-ŽI
VINOREJSKEGA KOMBINATA — Ljutomer; IMGRADA — Ljutomer; INDOPOLA — Ljutomer. Za praznik občine Ljutomer in 20. obletnico osvoboditve se vam pr
IMGRAD LJUTOMER:
GRADITELJEM gradbene storitve-material
Imgradov 230-članski kolektiv razvija tri dejavnosti: opekartsvo, gradbeno in montažno.
V preteklih letih je gradbeni obrat izvedel potrebna gradbena dela pri vseh večjih objektih, razen pri ljutomerski kleti, kjer je bila potrebna težja mehanizacija, s katero pa IMGRAD ne razpolaga.
Zgradili so Tehnostrojevo industrijsko halo, novo pekarno, 32-stanovanjski blok, tri 4-stanovanjske bloke v Cezanjevcih in na Razkrižju, nove hleve za kombinat. Trenutno gradijo novo poslopje zdravstvenega doma in 9-stanovanjski blok za tržišče v Ljutomeru.
V obratu za gradbeništvo si prizadevajo, da bi posredovali čimveč cenenih strokovno opravljenih storitev tudi zasebnim graditeljem. Zasebnih gradenj bo namreč letos nekoliko več, ker je občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo odobril večje število posojil za gradnjo hiš tudi zasebnikom. Prednost Imgradovih storitev bo predvsem v tem, ker bodo priskrbeli za vsako tako gradnjo tudi potreben gradbeni material, odre in opaže, kar pomeni za investitorja veliko manj truda in skrbi, kot pa če bi pričel graditi v lastni režiji. Poleg gradbenih del bo izvjal IMGRAD tudi vsa pleskarska, stavbenomizarska in teracerska dela.
ZATO: KDOR ŽELI, DA BI SI HITRO ZGRADIL STANOVANJSKO HIŠO BREZ TEGA, DA BI MU BILO POTREBNO ŠE
POSEBEJ SKRBETI ZA GRADBENI MA-
terial, katerega danes že tako
PRIMANJKUJE, NAJ SE ZGLASI V LJU-
tomeru pri imgradu. kjer bo dobil vse potrebne informacije, in
ŠE ENA VELIKA PREDNOST: REŽIJSKA URA BO ZA 40 ODST. NIŽJA KOT DOSLEJ,
Poleg omenjenih obrtnih storitev pa nudijo pri IMGRADU tudi storitve za umetno obdelavo kamna (nagrobni spomeniki in podobno).
Obrat montažnih elementov in satovja dobro napreduje. Povpraševanje po teh izdelkih je veliko: primanjkuje pa natron-papirja, kar nekoliko ovira še večjo proizvodnjo teh sodobnih gradbenih elementov.
Tudi opekarski obrat si kljub težavam prizadeva, da bi izpolnil svoje obveznosti. To pa: predvsem z večjo produktivnostjo.
Delovni kolektiv ljutomerskega IMGRADA si je prav pred kratkim uredil nove kopalnice, katere so prej močno pogrešali. Lani so ob prizadevnosti kolektiva omogočili zaposlenim tudi primernejše osebne dohodke.
VINOGRADNISKO-ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER
Proizvajalec najkvalitetnejših vin
MEDNARODNI VINSKI SEJMI V LJUBLJANI SPADAJO MED NAJVEČJE TOVRSTNE PRIREDITVE NA SVETU. V ZAČETKU VSAKE JESENI — DOSLEJ ŽE DESETKRAT — SE SREČUJEJO V SLOVENSKI METROPOLI VINOGRADNIKI IN VINARSKI STROKOVNJAKI Z VSEGA SVETA — Z NAMENOM, DA OPOZARJAJO POTROŠNIKE NA VISOKO KAKOVOST SVOJIH PROIZVODOV IN DA SE NA POSVETOVANJIH SEZNANJAJO Z NAJNOVEJŠIMI DOSEŽKI SODOBNEGA VINOGRADNIŠTVA IN KLETARSTVA.
VINOGRADNISKO-ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER JE S SVOJIMI VINI ŽE OD PRVEGA VINSKEGA SEJMA DALJE REDEN UDELEŽENEC IN SODELAVEC TEH PRIREDITEV.
Zelo ugodni prirodni in podnebni pogoji gričevnatega dela Slovenskih goric, zlasti še okolice Ljutomera, so vplivali na močan razvoj kvalitetnega vinogradništva na tem območju. Pisana pokrajina, polna naravnih lepot in bogastva, je bila vseskozi zelo privlačna. Okrog 70 odst. vseh vinogradov je pred zadnjo svetovno vojno bila last ljutomerskega in ormoškega meščanstva ter raznih kapitalistov izven naše države. Oskrba in nega teh vinogradov je temeljila predvsem na viničarskih odnosih.
Zaradi cenene delovne sile lastnik največkrat niti ni bil zainteresiran za izboljšanje in odpravo primitivnih načinov ročnega dela. Tako je prišel do cenenih, vendar visokokvalitetnih vin brez truda.
Vsestranski razvoj, ki ga je to vinogradniško območje doseglo v dvajsetih letih nove Jugoslavije, predstavlja temeljito prelomnico starih odnosov in vinogradništva. Vse, predvsem pa vinogradi, je postalo družbena lastnina, katero sedaj upravlja kolektiv Vinogradniško-živinorej. kombi-
nata Ljutomer. Okrog 330 ha vinogradov na tem območju spreminja nekdanjo naravno obliko in izgled. Iz malih in srednje velikih vinogradov z najrazličnejšimi sortami grozd ja nastajajo obsežni enotni kompleksi terasnih vinogradov, ki se po izgledu in tehniki oskrbe močno razlikujejo od dosedanjega običajnega kmečkega vinogradništva. Traktor s priključki postaja kot pripomoček tehnike nenadomestljiv zaveznik vinogradniškega delavca, katerega v sodobnih terasnih vinogradih rešuje najtežjih ročnih del — od rigolanja, kopa in škropljenja do prenašanja raznih bremen (gnojil, grozdja) itd. Marsikateri hram ali zidanica, ki je še bolj poudarjala pestrost in romantičnost te pokrajine, se mora umakniti sodobnim nasadom, katerih osnovni smoter je: ceneno pridelovanje večjih količin kvalitetnih vin. Sorti šipon in ren-
ski rizling, ki sta bili pretežno zastopani v dosedanjih vinogradih na tem območju, sta predstavljali okrog tri četrtine vsega pridelka. Na mesto teh sort so v novih nasadih dobile prednost še kvalitetnejše sorte, katerim so se nekdanji lastniki radi izogibali predvsem zaradi manjšega in nezanesljivega pridelka. Predvsem se močno uveljavljajo sorte: sauvignon, traminec, muškat otonel, renski rizling in beli burgundec.
Ljutomersko vinogradniško območje pridobiva vedno večji sloves. K temu še posebno pripomore mednarodni vinski sejem, ki bo letos že enajstič v Ljubljani. Po številu zastopanih razstavljalcev (v zadnjih letih iz okrog 25 držav sveta) in številnih vzorcev vina, po strogih mednarodnih kriterijih pri ocenjevanju vin in tudi zaradi visoke strokovne ravni ocenjevalne komisije, se sejem v Ljubljani uvršča med največje tovrstne prireditve na svetu.
Zato so toliko bolj pomembna priznanja, ki jih prejema kombinat na teh prireditvah za svoja kvalitetna vina v obliki zlatih in srebrnih medalj.
BILANCA 10-LETNEGA SODELOVANJA JE 61 ZLATIH IN 44 SREBRNIH MEDALJ, PODELITEV DVEH ŠAMPIONATOV IN ENA PRVA NAGRADA. TA PRIZNANJA UVRŠČAJO KOMBINAT MED EDINSTVENE PRIDELOVALCE NAJKVALITETNEJŠIH VIN V SVETOVNEM MERILU.
Posebno še. če upoštevamo uničenje pridelka, zlasti pa kvalitete po toči v letu 1962 in še posledice v letu 1963.
Rekonstrukcija vinogradniške proizvodnje na tem območju je ob istočasnem povečanju količin in zaščite vrhunskih kvalitet vina za kmetijstvo v tem okolišu prav gotovo velikega pomena.
»I n d o p o I« uspešno
V INDOPOLU, Industriji oblačil in prešitih odej v Ljutomeru proizvajajo: moška, ženska in otroška oblačila iz materialov vseh vrst; prešite odeje v strojni in ročni izdelavi.
Kvaliteta proizvodov INDOPOL izpolnjuje vse želje potrošnikov. Zato jih tudi uspešno prodajajo v vseh središčih na domačem tržišču.
Z uspešno prodajo so dosegli, da je plan za 1964. leto izpolnjen s 124,2%. Hkrati je podjetje vložilo v svoje sklade nad 40 milijonov din.
Tudi letošnji plan so za prve štiri mesece že izpolnili s 38,8 %. Predvidevajo, da bodo polletni plan povsem izpolnili in ga celo presegli do 30. junija 1965. čeprav imajo, kot druga podjetja, precejšnje težave pri gospodarjenju.
Svoje izdelke prodajajo na celotnem domačem tržišču. V zadnjem času pa tudi že izvažajo — na zapadno-nemško tržišče.
Podjetje ima največje težave zaradi pomanjkanja delovnih prostorov in nekaterih specialnih strojev, kar je tudi največje ozko grlo v proizvodnji. Te probleme rešujejo skupno z občinsko skupščino in nekaterimi drugimi činitelji. V podjetju upajo, da bodo ti problemi v kratkem vsaj delno odstranjeni.
K pozitivni oceni gospodarjenja tega pod-
jetja je vredno dodati še to, da uspešno sodeluje tudi z renomiranim podjetjem — »Muro« iz Murske Sobote. Sodelovanje obeh partnerjev se tokrat uveljavlja in tehnološkoposlovnem področju. Sodelovanje je že dosedaj prineslo velike koristi, še boljše rezultate pa pričakujejo v prihodnosti.
Organi upravljanja in vodstvo podjetja pravilno ocenjujejo nastalo gospodarsko problematiko, zato v tej smeri tudi sproti, hitro in učinkvito ukrepajo. Zato v tem podjetju tudi nimajo kakšnih izrednih težav glede na nove ukrepe v našem gospodarstvu.
Ljutomerski TEHNOSTROJ spada med večje gospodarske organizacije v Pomurju. Ima dve proizvodni ekonomski enoti: remont — proizvodnja prikolic in drugih izdelkov. Podjetje se s svojimi kvalitetnimi izdelki zelo dobro uveljavlja na domačem tržišču, uspešno pa se vključuje tudi v mednarodno delitev dela. Posebno je znano po proizvodnji prikolic raznih tipov, namenskih sposobnosti in tehniških svojstev. Ljutomerski TEHNOSTROJ uspešno kooperira z nekaterimi večjimi podjetji v mariborskem industrijskem bazenu. Po priključitvi bivše »Žice« in Invalidskega zavoda »Prlekija« pa je TEHNOSTROJ tudi edino večje kovinsko industrijsko podjetje v ljutomerski občini.
Prikolica KP-2 K — proizvod ljutomerskega TEHNOSTROJA
UGODEN PROIZVODNI START LJUTOMERSKEGA TEHNOSTROJA
Manj prikolic, a več drugih izdelkov
Z letošnjim začetnim proizvodnim startom — v prvih štirih mesecih — so v podjetju še kar zadovoljni, čeprav ne prikrivajo, da bi bili poslovni rezultati nedvomno še večji, če ne bi bilo nekaterih težav »od zunaj«. Tako jim ovira nemoteno proizvodnjo tudi pomanjkanje nekaterih delov, katerih sami ne proizvajajo, marveč jih nabavljajo pri drugih podjetjih (na pr. zavore). To kajpak vpliva tudi na zaloge nedovršenih izdelkov.
Podjetje je letos planiralo celotni dohodek v znesku 1 milijarde 300 milijonov dinarjev. Realizacija v prvih štirih mesecih proizvodnega leta pa je 392,630.152 din, kar je za
21 odst. več kot v enakem obdobju lanskega leta. V posameznih ekonomskih enotah je dosežena vrednost proizvodnje takole :v remontu 51 milijonov 309 tisoč din ali 24 odst. letnega plana, v proizvodnji prikolic in ostalih izdelkov pa 327 milijonov 366 tisoč din ali 30 odst. letnega plana.
V obratu remonta so v tem obdobju opravili 45 generalnih, 259 večjih in 403 manjših popravil ter 130 raznih servisnih pregledov. V obratu proizvodnja pa je zaradi notranjih potreb in razmer na tržišču bila struktura proizvodnje dokaj drugačna, kot so jo planirali ob začetku leta. Tako so za to ob-
dobje planirali proizvodnjo 306 prikolic, izdelali pa so jih 154. Več pa so proizvedli ostalih kovinskih izdelkov: 248 namesto 167 planiranih.
Med posameznimi poslovnimi elementi kaže omeniti zlasti poslovne stroške, ki niso narasli v sorazmerju s povečanim celotnim dohodkom — v primerjavi z enakim obdobjem lani za 9 odst. Letos so znatno povečali tudi osebne dohodke (za 83 odst.), pa tudi dohodek in čisti dohodek podjetja sta v primerjavi s celotnim dohodkom v znatnem porastu — s po 49 odst.
V osnovna sredstva so letos vložili okrog 21 milijonov din, največ za gradbena dela, stroje in velika
orodja, kar so pretežno investicijske naložbe v lani zgrajeno industrijsko halo.
Kolektiv ljutomerskega TEHNOSTROJA se lahko tudi z letošnjimi proizvodnimi in poslovnimi dosežki uvršča med tiste delovne organizacije, ki jih novi ukrepi v našem gospodarstvu niso našli nepripravljene. K temu sta prispevala predvsem dobro zastavljena proizvodnja in skrbno gospodarjenje kolektiva v preteklih letih. Začetni start v proizvodnji pa jim hkrati prinaša zanesljive obete, da bodo tudi letošnje planske obveznosti povsem izpolnili.
CENJENIM STRANKAM IN ODJEMALCEM SE TOPLO PRIPOROČA Z VELIKO IZBIRO
—	knjig; leposlovnih in poljudno-znanstvenih del
—	šolskih potrebščin; učil in učnih knjig
—	pisarniških potrebščin za urade in delovne organizacije
Knjigarna in papirnica
ČZP »POMURSKI TISK«
Ljutomer
Kolektiv pozdravlja prebivalce ljutomerske občine in jim čestita ob letošnjem občinskem prazniku in 20. obletnici osvoboditve
VABLJENI
KOLEKTIV GOSTILNE »JERUZALEM« — LJUTOMER
se vam priporoča pri Treh ribnikih
—	V NEDELJO, 6. JUNIJA 1965 — S PRIJETNO VESELICO.
—	V PONEDELJEK, 7. JUNIJA 1965 — Z VESELIM DNEVOM ZA GOSTE
Hkrati vam toplo čestita k 20-letnici osvoboditve in prazniku ljutomerske občine
POMURSKI VESTNIK, 3. junija 1965
S
NAS MALI INTERVJU
40 let aktivnega delovanja
Tokrat smo obiskali načelnika TVD Partizan v Murski Soboti, veterana orodne telovadbe in prizadevnega športnega delavca Franca Flegarja. Prav gotovo ne bomo mogli našteti vseh njegovih priznanj in uspehov, ki jih je požel kot odlični telovadec in športni delavec, zato bomo osvetlili le nekatere njegove vidnejše uspehe
preden ga bomo zaprosili, da nam odgovori na nekatera vprašanja.
Že leta 1920, ko je bilo v M. Soboti ustanovljeno Sokolsko društvo je kot otrok nastopil na prvem sokolskem nastopu v soboškem parku. Od takrat dalje pa vse do danes je ostal zvest telovadbi. Z vztrajno vadbo je kmalu dosegel kvaliteto telovadca republiškega značaja, nastopil na raznih župnih in pokrajinskih tekmovanjih in na armijskem prvenstvu v Skopju; kjer je kot posameznik zasedel prvo mesto. Končal je razne prednjaške tečaje in celo zvezno prednjaško šolo ter delal več let kot vodnik in načelnik, ter trener. Udejstvoval pa se je tudi v drugih športnih panogah kot smučanju, plavanju, at-
letiki itd. Leta 1931 je osvojil prvo mesto na župnem prvenstvu v deseteroboju, sodeloval na vseh nastopih in zletih v republiškem in državnem merilu ter sestavil nešteto vaj za akademije in nastope. Trikrat zaporedoma je osvojil zlato značko za »ZREN«, Fikulturna zveza pa ga je odlikovala z zlato plaketo za delo v športni organizaciji in uspešno izvedeno tekmovanje. Za svoje uspešno delo v društvo Partizan pa je tudi prejel od Partizana Jugoslavije in Slovenije več pohval in priznanj ter eno srebrno in dve zlati plaketi.
Prosim, če nam nekaj poveste o dejavnosti TVD Partizan v M. Soboti?
TVD Partizan v Murski Soboti se bori s finančnimi težavami kar, jasno onemogoča nemoteno delo s tako številčnim članstvom, kot ga ima naše društvo. Posebne težave nam dela pomanjkanje rekvizitov, kajti v našem društvu gojimo raznovrstne športne dejavnosti. Kljub množičnosti nam primanjkuje izvenšolske mladine, čeprav smo vse storili, da bi jih pritegnili v naše vrste. Nasploh je problem društev Partizan v pomanjkanju sredstev in strokovnega kadra in bi bilo potrebno, da bi v okviru ObZTK uspešneje deloval strokovni odbor, za izvajanje programa dela pa nastavljen plačani inštruktor.
Katerega dogodka se najrajši spominjate iz vaše športne kariere?
Zleta v Pragi, Festivala v Beogradu in Kopru, Gimnastrade v Zagrebu, Zimske olimpijade v Kortini ter osvojitev treh zlatih značk za »ZREN«.
Vaš hoby?
Sem tudi filatelist. Zbiram športne znamke najrazličnejših športnih dogodkov sveta in se lahko pohvalim že z lepo zbirko.
Imate morda kakšne želje?
Želim, da bi uspeli vključiti v društva Partizan čim več delovne in kmečke mladine ter da bi društva Partizan bolj zaživela. Rad bi se udeležil tudi ene izmed naslednjih »Spartakiad« v Moskvi ali Pragi. Seveda pa želim TVD Partizan Murska Sobota pri nadaljnjem delu čim več uspehov in množičnosti, večjo telovadnico s potrebnimi rekviziti ter drsališče.
Feri Maučec
Flegar Franc
Zenska štafeta na šestem mestu
V soboto in nedeljo so se udeležili finalnega tekmovanja članov in članic za atletski pokal Slovenije tudi atleti Atletskega kluba Pomurje, Murska Sobota. V finale so se na področnem tekmovanju v Murski Soboti uvrstili trije posamezniki in dve štafeti članic 4 x 60 in 4 x 100 m. Prvi nastop soboških atletov v finalu atletskega pokala Slovenije sicer ni bil blesteč, že glede na udeležbo samo, toda kljub temu je o-
membe vreden, saj pomeni tudi v slovenskem merilu lep začetek v uveljavljanju mladega atletskega kluba iz Murske Sobote.
Se posebej pa kaže omeniti žensko štafeto 4 x 100 m, ki se je v finalu uvrstila na 6. mesto. Prihodnjo soboto in nedeljo pa se bodo atleti iz Pomurja udeležili republiškega finalnega tekmovanja za mladinke in mladince, ki bo v Novi Gorici. Tudi tam jim žeilmo srečno in uspešno.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Triglav: Mura 1:1 (0:0)
V nadaljevanja prvenstva SNL so nogometaši Mure iz Murske Sobote v nedeljo gostovali v Kranju in se v borbi za točke pomerili z domačim Triglavom. Tekma, ki je bila v glavnem enakovredna se je končala neodločeno 1:1 (0:0).
Po začetnem sodnikovem žvižgu so prvi krenili s sredine gostje, vendar brez uspeha. Nato so domačini izvedli nekaj napadov ter
hoteli že v prvih minutah priti v vodstvo, toda obramba Mure na čelu z vratarjem Vrdjukom je tokrat zaigrala dobro in odstranjevala sleherno nevarnost pred svojimi vrati. V tem delu igre so tudi napadalci Mure nekajkrat nevarno prišli pred vrata domačinov, vendar žoga ni našla koti v mrežo. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa je bil poškodovan Glažar zaradi ostre igre domačega branilca.
V drugem polčasu so prevzeli pobudo igralci Mure in pritiskali na vrata Triglava. V enem izmed teh je Maučecu po krivdi domače obrambe uspelo doseči gol in povesti v vodstvo. V nadaljevanju igre so si domačini sicer zelo prizadevali, da bi rezultat izenačili, vendar jim to ni uspelo vse do 85. minute, ko je Januš od bližine premagal nemočnega vratara Vrdjuko. Nasprotno bi lahko Mura že v sredini drugega polčasa rezultat povečal, če ne bi vratar
Zorman z roko zadržal Horvata, ko je ta bil v povoljni situaciji, da potisne žogo v mrežo. Toda piščalka sodnika Zorka iz Ljubljane, ki je sodil zelo slabo, je ostala nema. Ta se ni oglasila niti pet minut kasneje, ko je Maučec prodrl pred vratarja domačinov in ga je Perkovič zadržal z roko in tako preprečil nevarnost pred svojimi vrati. Kljub vsemu pa je neodločen rezultat, dosežen v Kranju, uspeh za nogometaše Mure.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
TRIGLAV : MURA 1:2 (0:1)
V prvenstveni tekmi SML so mladinci Mure v Kranju premagali moštvo Triglava z rezultatom 2:1. Gostje so bili zlasti v prvem polčasu boljše moštvo in zasluženo zmagali. Gola za Muro sta dosegla Perš in Ciner.
DRUGA REPUBLIŠKA ODBOJKARSKA LIGA
Črešnjevec: Ljutomer 2:3
V šestem kolu druge republiške odbojkarske lige so odbojkarji Ljutomera v nedeljo gostovali v Črešnjevcu in zmagali z rezultatom 3:2. Tekma je bila zelo napeta in dramatična. Najprej so domačini povedli z 1:0, po izenačenju pa z 2:1. Tudi v četrtem setu so že bili v vodstvu s. 13:11, nakar so Ljutomerčani z dobro igro rezultat najprej izenačili ter v petem odločilnem setu s tehnično boljšo igro zasluženo zmagali. To je bila že četrta zmaga odbojkarjev Ljutomera, medtem ko so doživeli en poraz, enkrat pa so bili prosti. Doslej so že premagali
Šempeter s 3:1, Braslovče s 3:0, ELKO s 3:2 ter Črešnjevec s 3:2, izgubili pa v Mežici s 3:0. Ljutomerčani so igrali v naslednji postavi: Šumak I, Šumak II, Kumperščak, Fišer, Kranjc, Topolinjek, Pihler in Kuplen.
NAJBOLJŠI SŠTV IN ESŠ
Pretekli teden je bilo v M. Soboti končano srednješolsko prvenstvo v rokometu. Nastopilo je 7 moških in 5 ženskih ekip. Med mladinci je zmagala ESS, ki je v finalni tekmi premagala gimnazijo med mladinkami pa je bila najboljša SŠTV, ki je v odločilnem srečanju premagala ESŠ. Končni vrstni red ekip je naslednji: Mladinci: 1. ESŠ, 2. Gimnazija, 3. ŠURS, 4. TSŠ Lendava, 5. SŠTV, 6. Učiteljišče in 7. ŠZD. Mladinke: 1. SŠTV, 2. ESŠ, 3. ŠZD, 4. Gimnazija, 5. Učiteljišče.
ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA
Beltinci: Kovinar 26:19 (8:8)
V zadnjem kolu štajerske rokometne lige so v Beltincih gostovali rokometaši Kovinarja iz Štor in se v borbi za točke pomerili z domačo ekipo. Tekma se je končala z visoko zmago domačinov z rezultatom 26:19 (8:8). Začetek je pripadel Beltinčanom, ki so silovito napadli ter povedli s 5:1. Nato so uredili svoje vrste tudi gostje in zaradi nesporazuma domače ekipe rezultat izenačili ter celo povedli, vendar se je kljub temu prvi polčas končal neodločeno. V drugem polčasu so domačini zaigrali kot prerojeni in popolnoma razbili obrambo gostov ter s hitrimi protinapadi dosegli gol za golom in dosegli visoko zmago. Najboljša pri domačinih sta bila Peterka in Klemenčič. Beltinci so nastopili v naslednji postavi: Pučič, Peterka 9,
Balažič 4, Kovačič 2, Števančec 4, Tosič 2, Klemenčič 5, Ašembrener. Tekmo je dobro sodil Marko Vinko iz Maribora.
POMURSKA KOŠARKARSKA LIGA
Poraz vodečih
Tudi 17. kolo pomurske nogometne lige ni poteklo brez presenečenj. Vodeči Bakovci so doživeli že drugi zaporedni poraz, kar kaže, da niso v formi. Tokrat so jih namreč na lastnem igrišču premagali Beltinci, ki so si zmago izbojevali šele v zadnjih minutah igre. Preseneča tudi visoka zmaga Brazde nad Gradbenikom iz Lendave, ki je tokrat doživel že četrti zaporeden poraz in zdrknil iz drugega na tretje mesto. Nepri-
čakovano visoko je Radgona premagala Puščo, čeprav v gosteh. Bogojina je premagala Turnišče in s tem ponovno dokazala, da jo je na lastnem igrišču težko premagati in da zmagi nad Beltinci in Veržejem nista bili slučajni. Puconci so zmagali v Šalovcih in se prebili na drugo mesto tabele, medtem ko je bil Veržej prosti. Rezultati 17. kola:
Bakovci : Beltinci 2:3 Brazda : Gradbenik 4:1 Pušča : Radgona 1:4 Bogojina : Turnišče 2:1 Šalovci : Puconci 1:2
Bakovci	15	11	1	3	51:26	23
Puconci	15	9	1	5	35:31	19
Gradbenik	14	9	0	5	49:27	18
Beltinci	16	8	2	6	51:34	18
Radgona	15	7	2	6	48:37	16
Veržej	14	7	1	6	47:40	15
Brazda	16	6	2	8	38:41	14
Bogojina	15	5	4	6	35:51	14
Turnišče	15	6	0	9	30:34	12
Pušča	15	3	2	10	22:52	8
Salovci	14	3	1	10	21:54	7
ATLETSKO TEKMOVANJE LJUTOMERSKIH PIONIRJEV
ZMAGALA OSNOVNA ŠOLA LJUTOMER
Ljutomerski pionirji so se za dan mladosti pomerili v atletiki za naslov občinskega prvaka. Tekmovanja so se udeležile osnovne šole iz Cezanjevec, Križevec, Razkrižja, Stročje vasi in Ljutomera, vodili pa so ga učitelji in dijaki ljutomerske gimnazije. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati:
Pionirji: 100 m: Ivo Roškar
(Ljutomer) 13,4, višina: Stanko Zunič (Ljutomer) 140 cm, krogla: Janko Zadravec (Cezanjevci) 11,15 metrov.
Pionirke: 60 m: Majda Kardinar (Križevci) 9,4, krogla: Anica Polanec (Stročja vas) 9,45, višina: Silva Jureš (Ljutomer) 130 cm.
Končni vrstni red ekip je naslednji: Ljutomer, Križevci, Stročja vas, Cezanjevci in Razkrižje.
Pionirsko prvenstvo v rokometu
BELTINČANI dvakrat USPEŠNI
Na področnem prvenstvu v Beltincih so bili najuspešnejši domačini, ki so zmagali v konkurenci pionirjev in pionirk. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Pionirji: Turnišče : Bistrica 0:5, Beltinci : Odranci 4:2, Bistrica : Beltinci 2:10, Črensovci : Turnišče 9:2, Beltinci : Črensovci 6:6, Odranci : Bistrica 5:6, Črensovci : Odranci 7:5, Turnišče : Beltinci 1:11, Odranci : Turnišče 8:5, Bistrica : Črensovci 8:8.
Tabela
Beltinci	4	3	1	0	31:11	7
Črensovci	4	2	2	0	30:21	6
Bistrica	4	2	1	1	21:23	5
Odranci	4	1	0	3	20:22	2
Turnišče	4	0	0	4	8:33	0
Pionirke: Turnišče Bistrica 4:2, Beltinci : Odranci 6:1, Bistrica : Beltinci 3:4, Črensovci : Turnišče 2:2, Beltinci : Črensovci 5:7, Odranci : Bistrica 1:3, Črensovci : Odranci 5:2, Turnišče Beltinci 3:5, Odranci : Turnišče 3:1, Bistrica : Črensovci 5:3.
Tabela
Beltinci	4	3	0	1	20:14	6
Črensovci	4	2	1	1	17:14	5
Bistrica	4	2	0	2	13:12	4
Turnišče	4	1	1	2	10:12	3
Odranci	4	1	0	3	7:15	2
TUDI V CANKOVI NAJBOLJŠI DOMAČINI
Na področnem tekmovanju v Cankovi sta prav tako oba naslova ostala doma. Pionirji so nadmočno zmagali, medtem ko je bila borba med ekipama pionirk bila zelo izenačena. Doseženi so bili tile rezultati:
Pionirji: Rogašovci : Tišina 9:5, Cankova : Kuzma 25:4, Rogašovci : Kuzma 13:2, Tišina : Canko-
va 3:16, Cankova : Rogašovci 14:8, Kuzma : Tišina 3:10.
Tabela
Cankova	3	3	0	0	55:15	6
Rogašovci	3	2	0	1	30:21	4
Tišina	3	1	0	2	18:28	2
Kuzma	3	0	0	3	9:48	0
Pionirke: Cankova : Tišina 1:0.
V MURSKI SOBOTI OBA NASLOVA ZA ŠOLO II.
Na področnem prvenstvu v M. Soboti so bili najuspešnejši pionirji in pionirke osnovne šole II, ki niso doživeli poraza. Posamezna srečanja so se končala takole: Pionirji: Fokovci : Bakovci 1:15, M. S. 2 : M. S. 3 6:1, M. S. 3 : Fokovci 23:2, Bakovci : M. S. 2 2:16, M. S. 3 : Bakovci 7:6.
Tabela
M. Sobota	n.	3	2	1	0	24:5	5
M. Sobota	m	3	2	0	1	31:14	4
Bakovci		3	1	1	1	23:10	3
Fokovci		3	0	0	3	5:54	0
Pionirke: Fokovci : Bakovci 1:6, M. S. 2 : M. S. 3 3:1, M. S. 2 : Fokovci 6:0, Bakovci : M. S 2 1:4, Fokovci : M. S. 2 1:9, M. S. 3 : Bakovci 12:2.
Tabela
M. Sobota	n.	3	3	0	0	16:3	6
M. Sobota	m.	3	2	0	1	19:5	4
Bakovci	3	1	0	2	9:17	2
Fokovci	3	0	0	3	2:21	0
OBČINSKA PIONIRSKA NOGOMETNA LIGA
VODIJO PIONIRJI MURE A
V 13. kolu občinske pionirske nogometne lige so bili zabeleženi tile rezultati:
Mura A : Vrelec 5:1 Mura B : Puconci 2:2 Bakovci : Beltinci 4:0
POMURSKA KOŠARKARSKA LIGA
Partizan Sobota prvak
V tretjem kolu pomurske košarkarske lige je Sobota visoko premagala Rakičan ter s tem zabeležila že tretjo zmago. Radenci so v Ljutomeru premagali Lju-
tomer in se otresli zadnjega mesta na tabeli. S tem je bil tudi spomladanski del prvenstva v pomurski košarkarski ligi končan. Prvak je zasluženo postal Partizan Murska Sobota, ki tokrat ni imel resnega konkurenta v ekipah Radenec, Rakičana in Ljutomera. Ostale ekipe so bile zelo izenačene in njihovo razporeditev na tabeli odloča le razlika v doseženih koših.
Najboljši košarkar spomladanskega dela tekmovanja je bil Šeruga (Sobota), ki je dosegel 71 košev pred Juteršnikom (Sobota) 69, Hladenom (Radenci) 59, Birso (Rakičan) 51, Glažarjem (Sobota) 46 košev itd.
Rezultata 3 .kola:
Rakičan : Sobota 62:114 Ljutomer : Radenci 46:63
Tabela
Sobota	3	3	0	303:147	6
Radenci	3	1	2	149:191	2
Ljutomer	3	1	2	106:156	2
Rakičan	3	1	2	111:175	1
OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — MOŠKI
Agroservis : Beltinci B 18:13 Enotnost A : Enotnost B 31:21 Enotnost B : Rakičan 20:13
Miro Steržaj
ponovno državni prvak
V Ljubljani je bilo končano letošnje državno prvenstvo v kegljanju za posameznike. Naslov državnega prvaka je ponovno osvojil Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je s 1868 podrtimi keglji nadmočno zasedel prvo mesto pred tovarišem Mlakarjem (oba Branik) 1820 keglji itd. Za osvojeno prvo mesto je Miro Steržaj prejel kip kegljača, s tem pa ponovno dokazal, da je najboljši jugoslovanski kegljač. K doseženemu uspehu mu vsi prav iz srca čestitamo.
SLOVENSKA CONSKA LIGA
Nafta: Slovenske Konjice 0:0
Na razmočenem in blatnem igrišču v Lendavi sta se enajstorici Slovenskih Konjic in domače Nafte v prvenstveni tekmi SCL — vzhod razšli z neodločenim rezutatom 0:0. Tekma je bila sicer izredno borbena in napeta, vendar ne na visoki tehnični ravni. Nafta je bila skozi celo tekmo v izraziti terenski premoči, toda napadalci niso znali izkoristiti niti najidealnejše priložnosti za gol. V 30. minuti igre je Nafta dosegla regularen gol, ki ga je sodnik najprej priznal, nato pa ga na intervencijo stranskega sodnika razveljavil. Tako so nogometaši Nafte kljub izraziti terenski premoči prepustili točko borbenim gostom
iz Slovenskih Konjic. Tekmo je sodil Bolkovič iz Murske Sobote.
Nafta: Farkaš, Furšt, Perša II, Bači I, (Žilavec), Bači II, Bači III, Balantič, Matičič, Prendl, Kerek, Perša I.
GRAFIČAR : KOVINAR 1:4
V prvenstveni tekmi SCL — vzhod je Kovinar iz Maribora v Rakičanu premagal domači Grafičar z rezultatom 4:1 (1:1). Grafičar je bil prvih 25 minut igre terensko nadmočen, vendar od številnih priložnosti za gol izkoristil le eno v 24. minuti, ko je Marinec dosegel vodeči gol. V nadaljevanju prvega polčasa je bila igra izenačena in gostje so po napaki domače obrambe v 35 minuti rezultat izenačili.
V	drugem polčasu je Kovinar s tehnično boljšo igro nadigral domačine ter v tem delu dosegel še tri zadetke in visoko zmago. Tekmo je dobro vodil Jerman iz Maribora.
Grafičar: Podlesek, Opec, Burger, Bagari, Sapač, Ribič, Martinuzi, Marinec, Lovač, Bažika, Turner.
VZHODNA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
ESŠ zasluženo prvak
V zadnjem kolu vzhodne okrajne rokometne lige je bilo v središču pozornosti derbi srečanje med vodečim ESŠ in Veliko Nedeljo, odigrano v Veliki Nedelji. Tekma je bila izredno borbena, ostra in celo groba, končala pa se je z zasluženo zmago ESŠ, ki je tako pristala na prvem mestu s štirimi točkami prednosti. S tem pa se tudi uvrstila v štajersko rokometno ligo. Zelo zanimivo je bilo srečanje v Ljutomeru med Radenci in Ljutomerom, ki se je končalo s tesno zmago Radenec. Ugodno presenetila je tudi ekipa Kroga, ki je visoko premagala Mladinca iz Murskih Črnec ter Radgona, ki je premagala Lendavo.
S tem je bilo prvenstvo v vzhodni okrajni rokometni ligi za se zono 1964/65 končano. Prvak je zasluženo postala ekipa ESŠ, ki je zlasti v spomladanskem delu tekmovanja odlično tekmovala in ni izgubila niti ene točke. Najnevarnejša tekmeca Velika Nedelja in Lendava sta se morali zadovoljiti z drugim oziroma tretjim mestom. Čeprav se je Lendava verjetno sprijaznila s tem, da bo še naprej tekmovala v tej konkurenci že mnogo prej, je bila Velika Nedelja stalen zasledovalec ESŠ vse do zadnjih dveh kol, ko je doživela dva zaporedna poraza, še malo upanja pa je imela celo v zadnjem kolu, ko je sprejela v goste vodečo ESŠ, vendar bi tokrat morala zmagati z visokim rezultatom, če bi se hotela prebiti na prvo mesto. Posebno presenečenje spomladanskega dela tekmovanja je tudi Radgona, ki je doživela le dva poraza in to z vodečima ekipama. Razočarali, pa
so v nadaljevanju Radenci, ki so zabeležili tri točke in Mladinec, ki je prav tako dosegel samo tri točke. Slej ko prej sta na repu tabele pristali ekipi Kroga in Ljutomera in slednji se bo moral posloviti in preiti v nižje tekmovanje.
Rezultati zadnjega kola: Radgona : Lendava 22:19 V. Nedelja : ESŠ 11:15 Krog : Mladinec 31:16 Liutomer : Radenci 19:20
Končna tabela
ESŠ	14	12	1	1	269:214	25
V. Nedelja	14	10	1	3	246:174	21
Lendava	14	10	0	4	276:230	20
Radgona	14	8	0	6	296:248	16
Radenci	14	5	1	8	206:309	11
Mladinec	14	3	2	9	260:297	8
Krog	14	3	1	10	251:279	7
Ljutomer	14	2	0	12	212:356	4
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA LENDAVA
MLADOST V VODSTVU
V drugem kolu občinske nogometne lige Lendava je Mladost iz Čentibe premagala Elmo in prevzela vodstvo na tabeli. Dinamo iz Pinc je premagal Muro iz Gaberja, medtem ko se je tekma med Graničarjem in Petišovci končala brez borbe s 3:0 za Graničarja. O izidu tekme med Olimpijo in Zvezdo pa bo odločala tekmovalna komisija.
Rezultati II. kola:
Mladost : Elma 3:0 Dinamo : Mura 3:1 Graničar : Petišovci 3:0
Tabela
Mladost	2	2	0	0	9:1	4
Graničar	2	2	0	0	5:1	4
Mura	2	1	0	1	5:3	2
Dinamo	2	1	0	1	4:7	2
Olimpija	1	0	1	0	3:3	1
Elma	2	0	1	1	3:6	1
Zvezda	1	0	0	1	1:2	0
Petišovci	2	0	0	2	0:7	0
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA MURSKA SOBOTA
TEHNOSTROJ KREPKO V VODSTVU
V nadaljevanju prvenstva v občinski nogometni ligi Murska Sobota so bili doseženi naslednji rezultati:
Tehnostroj : Vrelec 9:0 Tišina : Borejci 4:2 Tehnostroj : Tišina 5:4 Vrelec : Dokležovje 3:0 Dokležovje : Borejci 4:2
Tabela
Tehnostroj	11	10	0	1	61:15	20
Dokležovje	12	6	2	4	34:23	14
Vrelec	11	5	2	4	31:39	12
Tišina	12	3	0	9	37:53	6
Borejci	12	3	0	9	35:52	6
POMURSKA MLADINSKA LIGA
Mura B : Turnišče 2:0 Veržej : Brazda 3:2 Grafičar : Bakovci 1:4 Bakovci : Veržej 3:2 Brazda : Nafta 1:1 Veržej : Mura B 7:1
OBČINSKA ROKOMETNA LIGA — ZENSKE
Rezultati:
Enotnost : ESŠ 2:18 Krog : Beltinci 12:4 ESŠ : ŠZD 11:0
S področnega rokometnega tekmovanja pionirjev v Beltincih
Skupščina občine Murska Sobota
ŠTIPENDIJE
NA PODLAGI 14. ČLENA STATUTA SKLADA ZA ŠTIPENDIRANJE PRI SKUPŠČINI OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA ŠOLSKO LETO 1965-66 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE:
1.	Filozofska fakulteta Ljubljana
skupina: A-nemščina, B-po izbiri 1 štipendija
A-zgodovina, B-po izbiri 1 štipendija
2.	Pravna fakulteta Ljubljana
1 štipendija
3.	Medicinska fakulteta Ljubljana
oddelek za splošno medicino 1 štipendija
4.	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Ljubljana
skupina: A-matematika, B-fizika 2 štipendiji
5.	Visoka šola za telesno kulturo Ljubljana
ženska, 1 štipendija
6.	Višja šola za socialne delavce Ljubljana
oddelek za družbene službe 1 štipendija 7- Višja šola za zdravstvene delavce Ljubljana oddelek za medicinske sestre 2 štipendiji
8.	Pedagoška akademija Maribor
skupine:
matematika — fizika 3 štipendije biologija — kemija 1 štipendija tehniški pouk 1 štipendija glasbeni pouk 1 štipendija likovni pouk 1 štipendija telesna vzgoja — izbirni predmet 1 štipendija
9.	Pedagoška akademija Ljubljana
skupina: knjižničarstvo — izbirni predmet 1 štipendija
10. Odličnim absolventom srednjih šol — občanom občine M. Sobota — za šolanje po želji, po posebnem priporočilu šole
3 štipendije
Šolanje na ustrezni šoli v drugem okraju ni ovira.
Prošnji za štipendije je treba priložiti: prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o dohodkih prosilca in njegove družine, ter mnenje študentske oziroma mladinske organizacije. Prošnje je treba kolkovati s kolekom za 50
din.
Razpis velja do konca meseca junija.
POMURSKI VESTNIK, 3. junija 1965
6
Občinski praznik
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
EKSPOZITURA
LJUTOMER
—	sprejema hranil, vloge in jih obrestuje od 5 do 7 % letno
—	opravlja vse posle v zveri z žiro računi posameznikov
—	daje potrošniška posojila
—	opravlja posle v zvezi s kreditiranjem delov, organizacij.
Za 20. letnico osvoboditve in občinski praznik čestita vsem svojim komitentom in občanom ljutomerske komune!
Vsem svojim zadružnikom in poslovnim partnerjem želijo v bodoče še več uspešnega sodelovanja
organi upravljanja in kolektiv
Kmetijske zadruge
»KMETOVALEC«
LJUTOMER
in toplo čestitajo prebivalcem ljutomerske komune za letošnji občinski praznik in 20. obletnico ustvarjalnega življenja v svobodni domovini.
ZDRAVJE — OSNOVNI POGOJ ZA SREČO IN BLAGOSTANJE OBČANOV
V tem svojem strokovnem in družbenem prizadevanju kolektiv
ZDRAVSTVENEGA DOMA
Ljutomer
toplo pozdravlja vse zavarovance in koristnike zdravstvenih storitev za 20. obletnico osvoboditve in hkrati čestita prebivalcem ljutomerske občine k skupnem prazniku!
Gostilna „PRI PRLEKU" - Ljutomer „LJUTOMERSKA KLET" - Ljutomer
Solidna postrežba — Ugodne cene — Dobra kvaliteta pijač in jedil — Pri »Prleku« tudi prenočišča —
To so pogoji za naš poslovni uspeh
Kolektiva obeh gostinskih obratov se toplo priporočata cenjenim gostom, hkrati pa čestitata vsem občanom k letošnjemu prazniku ljutomerske komune in 20-obletnici osvoboditve
20 let v svobodi
Sprejeli bodo 35 učencev
TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO V LENDAVI, PARTIZANSKA 47, razpisuje za šolsko leto 1965/66 vpis v I. letnik.
SPREJETIH BO 35 UČENCEV.
I. Pogoji za sprejem so:
1.	uspešno dokončana osemletna osnovna šola;
2.	starost, največ 18 let;
3.	ustrezno zdravstveno stanje;
4.	uspešno opravljen sprejemni izpit.
II. Prijavo za vpis, obrazec 1,20, katerega je izdala Državna založba Slovenije, kolkujte z drž. kolekom za 50 din in ji priložite:
1. spričevalo o dokončani osemletni osn. šoli;
2.	izpisek iz rojstne matične knjige;
3.	mnenje osnovne šole;
4.	zdravniško spričevalo, ki ne sme biti starejše od meseca dni.
III.	Prijave za vpis sprejema tajništvo šole 21. in 22. junija t. 1. od 10. do 12. ure.
IV. Kandidati bodo opravljali pred izpitno komisijo pismeni in ustni izpit iz slovenščine in matematike 25. in 26. junija t. 1. Pričetek izpitov bo ob 8. uri.
Kandidati, ki jih priporočata za vpis Zveza borcev ali socialno varstvo, naj priporočila priložijo prijavi.
RAVNATELJSTVO
OBIŠČITE POČITNIŠKI DOM »GORIČKO« V PETROVCIH
—	Vsako soboto in nedeljo veselo rajanje
—	Igra Veseli trio
—	Dobra postrežba
—	Domače specialitete
—	Domača zakuska
—	In še posebna poslastica: kava »Pindža«
—	Vljudno vas vabi — KOLEKTIV

gostinsko podjetje
zvezda
m. sobota
Kegljači!
Kolektiv Gostinskega podjetja »Zvezda« iz Murske Sobote vam je pripravil že dolgo pričakovano presenečenje:
PRI GOSTIŠČU »ZVEZDA« NA LENDAVSKI CESTI (pri BENKIČU) JE ODPRL NA NOVO UREJENO KEGLJIŠČE, KJER LAHKO ZDRUŽITE KORISTNO S PRIJETNIM.
— Obilo Športnega užitka in mnogo podrtih kegljev vam želi
—	S kvalitetnimi specialitetami, jedili in pijačami se vam priporoča
GOSTIŠČE »ZVEZDA« NA LENDAVSKI CESTI!
POSLOVALNIVA MURSKA SOBOTA J U G O S L A V I J A
VSEM TELESNO - VZGOJNIM DRUŠTVOM »PARTIZAN« — sporočamo, naj pohitijo s prijavami za potovanje na III. spartakiado v Pragi in IV. gymnaestrado na Dunaju ker bomo prijave brezpogojno zaključili 31. maja.
BUDIMPEŠTA — PRAGA — DUNAJ — zaključek prijav za 7-dnevno potovanje z avtobusom v Budimpešto — Prago — Dunaj je 30. maj. Pohitite.
PARIZ — 8-dnevno potovanje z avtobusom in vlakom v juliju. Prijave do 10. junija. MÜNCHEN — 5-dnevna strokovna ekskurzija z namenom obiska I. svetovne razstave prometa. Prijave do 20. julija. Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer dobite tudi programe posameznih izletov.
Popravek
V razpisu za delovno mesto pripravnika (PV, štev. 20 z dne 27. maja 1965) Skupščine občine Lendava se je pri prepisovanju na čistopis vrinila neljuba pomota. Odstavek — Pogoj: končana srednja šola, po možnosti madžarskega jezika — se mora pravilno glasiti: Pogoj: končana srednja šola: po možnosti znanje madžarskega jezika.
Prodamo
VINOGRADNIŠKO-ŽIVINOREJSKI KOMBINAT LJUTOMER bo prodal na javni licitaciji
—	HIDRAVLIČNO SADNO STISKALNICO
—	TRANSPORTNE VINSKE SODE; večje število
—	ENOBRAZDNI PLUG STEYER 80
—	OSEBNI AVTO MERCEDES DIESEL 170 D Z REZERVNIM MOTORJEM
Licitacija bo na obratu Železne dveri 9. junija 1965 ob 9. uri.
štipendije in vajenci
Upravni odbor INDUSTRIJE KOVINSKE GALANTERIJE »PANONIJA« V MURSKI SOBOTI, CVETKOVA 2a razpisuje v letu 1965:
PRVIČ:
—	2 štipendiji na srednji tehniški šoli — strojni oddelek
—	štipendijo na fakulteti za strojništvo I. stopnje
DRUGIČ — SPREJME V UK:
—	3 vajence za orodno-ključavničarsko stroko
—	3 vajence za strojno-ključavničarsko stroko
Pogoji:
Pod 1) končana osemletka oziroma srednja šola.
Prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o premoženjskem stanju staršev; če pa so starši zaposleni, potrdilo o znesku osebnih dohodkov.
Prednost imajo interesenti iz višjih letnikov, otroci članov delovne skupnosti in otroci udeležencev NOV.
Pod 2) končana osemletka; kandidat mora biti zdrav.
Prošnji naj kandidat priloži zadnje šolsko spričevalo in rojstni list.
Kandidati naj vložijo prošnje z ostalimi dokumenti v splošnem sektorju podjetja do 30. junija 1965.
Petek, 4. junija — Frančišek Sobota, 5. junija — Ferdo Nedelja, 6. junija — Zdenko Ponedeljek, 7. junija — Zorica Torek, 8. junija — Medard Sreda, 9. junija — Primož Četrtek, 10. junija — Marjeta
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
4.	junija — dr. Lopert
5.	junija — dr. Vlajeva
6.	junija — dr. Mejačeva
7.	junija — dr. Županjevac
8.	junija — dr. Mejačeva
9.	junija — dr. Gregorčeva 10. junija — dr. Lopert
APAČE — 5. in 6. junija ameriški barvni film: »SEVER, SEVERO-ZAPAD«. 9. junija zapadno-nemški film:         »ZVEZDA
RIA«.
ŠALOVCI — 5. in 6. junija ame- riški kinemaskopski film: »TOPOVI Z NAVARONA.«
GORNJA RADGONA — 4. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »KO ZVONIJO ZVONOVI«. 5. in 6. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »MOŽ Z ZLATIM SAMOKRESOM«. 9 junija domači vistavisionski film: »OPERACIJA TICIJAN«.
MURSKA SOBOTA — 4. in 6. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »SEJEM V TEKSASU«. 7. in 8. junija francoski barvni kinemaskopski film: »SLAVNE LJUBEZNI«. 9. in 10. junija italijanski vistavisionski film: »TOVARIŠI«.
BUČKOVCI — 6. junija kinemaskopski film: »GREMO V SAN REMO«.
VELIKA POLANA — 5. in 6. junija nemški barvni film: »LJUBEZENSKI ZAPETLJAJI.«
BELTINCI — 5 in 6. junija ameriški film: »KRVNIK IZ NEVADE.«
VERŽEJ — 5. in 6. junija egiptovski film: »NEZNANA ŽENA.«
LJUTOMER — 5. In 6. junija argentinsko-italijanski barvni kinemaskopski film: »LJUBEZEN NA MEJI SVETA«. 9. in 10. junija francoski film: »ZGORAJ NEBO, SPODAJ BLATO.«
ČRENSOVCI — 5. in 6. junija ameriški kinemaskopski barvni western film: »NA KROGLI NI
IMENA«.
MIZARSKEGA pomočnika, dobrega, za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Hrana in stanovanje priskrbljena Jože Reboj. mizar, Moste-Zirovnica, Gorenjsko.
M-380
KOBILO, 8 let staro, srednje težko, ugodno prodam. Zoltan Banfi, Veščica 17 p. M. Sobota.	M-388
HIŠO Z VRTOM, takoj vseljivo, prodam. Ul 17. oktobra št. 3, M. Sobota.	M-394
KOŠNJO TRAVE prodam 6. junija od 13. ure naprej pri Gubini v G. Petrovcih.	M-390
AVTO FIAT 600. domala nov, prodam. Vprašati: Lendavska 5, Ljutomer.	M-391
MOTORNO KOLO DKW 250 ccm ugodno prodam. Ogled vsak dan od 6. do 16. ure. Naslov v upravi lista.
M-393
VOZ, konjski, v dobrem stanju, in 9 m3 borovih drv prodam. Džuban, Moravci 71, p. Martjanci.	M-389
ENOSEDEŽNI MOPED »PUCH« prodam .Titova 2/a, M. Sobota.	M-396
HIŠO, zidano, z vrtom, takoj vseljivo, prodam. Kroška 44, Murska Sobota.	M-399
SOBO, opremljeno, oddam poštenemu dekletu. Javite se med 12. in 15. uro. Grajska 4/a, M. Sobota.	M-397
IZJAVA
Izjavljam, da mi je poginila svinja zaradi rdečice, ne pa zaradi zastrupitve, kakor govorijo ljudje. Ludvik Rehn, Mojstrska ul, 1, M. Sobota.	M-398
NEŠOVIĆ S.: Privredna politika i ekonomske mere u toku oslobodilačke borbe naroda Jugoslavije. Beograd 1964.
VODOPIVEC V.: Delovna razmerja in samoupravljanje. Ljubljana 1965.
ROT N.: Psihologija osebnosti. Ljubljana 1965.
FRANCE A.: Kuhinja pri Kraljici Gosji Nožiči. Ljubljana 1965.
SUŠNIK P.: Latinska vadnica za medicinske šole. Ljubljana 1964.
PODLESNIK-PILGRAM: Matematika za odrasle in za vse vrste strokovnih šol. Ljubljana 1965.
GOLE J.: Ruska vadnica 3. Ljubljana 1965.
KVATERNIK F.: Fizikalni priročnik. Ljubljana 1960.
IVKOVIČ B.: Ilustrirani bonton. Zagreb 1965.
ILLYÉS GY.: Ingyen lakoma. Budapest 1964.
HEVESI S.: Amit Shakespeare á1modott. Budapest 1964.
MÁCS J.: Megbillen az ég. Bratiszlava 1964.
A nemzetközi munkásmozgalom és nemzeti felszabadító mozgalom tyrténete. Budapest 1964.
GELLERT O.: Még hányszor? Budapest 1964.
BADER A.: A no biológiai szerepe a társadalomban az őskortól a reneszánszig. Budapest 1964.
DALLOS F.: A tanácsok a szociarlista demokrácia szervei. Budapest 1964.
SZABO I.: Társadalom és jog. Budapest 1964.
J. I. SUR: Elbeszélések a naptšrról. Budapest 1964.
NEMES NAGY A.: Vándorévek. Budapest 1964.
CSÜRÖS Z. — RUSZNAK I.: Textilkémia. Budapest 1964.
KÉRI—KONRÁD—KOVACS: Gazdasági tevékenység elemzése a belkereskedelemben. Budapest 1964.
KESZTHELYI Z.: Nevenincs utca. Budapest 1964.
FABRY Z.: Kuria, kvaterka, kultura. Bratislava — Budapest 1964.
BOKA L.: Harag nélkül. Budapest 1964.
GRÉTSY L.: Szaknyelvi kalauz. Budapest 1964.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob prerani izgubi našega predobrega moža in ateka
Janeza Kermana
iz Beltinec
nudili požrtvovalno pomoč, izrazili ustno in pismeno sožalje, ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko lepega cvetja in vencev, prav iskrena hvala.
Beltinci, 30. maja 1965.
Žalujoči: žena Hedvika z otrokoma.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše ljube žene, mame, tašče, stare mame
Elizabete Dragovič
roj. Miholič, iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku in prekrili njen grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v M. Soboti, posebno primariju dr. Vrbnjaku in dr. Borovšaku. Iskrena hvala č. č. duhovščini in pevskemu zboru za zadnje spremstvo.
Žalujoči: mož Štefan, hčerki in sin z družinami ter ostalo sorodstvo.
SERVIS
TOMOS
PRETIS
agroservis m. sobota
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek, Murska Sobota, Kidričeva ul. 4, telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
1-365
POMURSKI VESTNIK, 3. junija 1965
7
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 6. junija
8.00 Mladinska radijska igra, Milivoj Matošec: Prečudni dr. M; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I; 10.00 Se pomnite tovariši . . . Mirko Ljubič: Privatna zadeva kapitana Marka; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40 Nedeljski koncert lahke in zabavne glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 15.05 Melodije za razvedrilo; 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe.
PONEDELJEK, 7. junija
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Prof. Edi Senegačnik: Prevažanje čebel na pašo; 12.15 Čez hrib in dol; 12.30 Liszt in Chopin; 14.05 S poti po domovini; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Iz opernega sveta; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Družba in čas, Prof. dr. Dolfe Vogelnik: Ali Slovenci res izumiramo? 20.00 Izbrali smo za vas; 20.40 Koncert zagrebških solistov.
TOREK, 8. junija
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Marjan Zupan: Sadjarstvo v Posavju 12.15 Slovenske narodne pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Samotar iz Bonna; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Pol ure z majhnimi ansambli iz studia 14;
18.45	Na mednarodnih križpotjih;
20.30	Prenos festivala »Slovenska popevka 1965«.
SREDA, 9. junija
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Šalamun: Rodovniška reja prašičev v Pomurju; 12.15 Ansambel Mihe Dovžana; 12.30 Odlomki iz opere Halka; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Mladinski pesnik Kajetan Kovič; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 15.30 Slovenske narodne pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Slovenska glasbena ustvarjalnost po osvoboditvi; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.00 Poje zbor prosvetnih delavcev; 20.20 Zabavne melodije.
ČETRTEK, 10. junija
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Lidija Vladimirov: Hitre informacije o dogodkih v kmetijstvu pri nas in po svetu; 12.15 Na kmečki peči;
12.30	Na temo o Romeo in Juliji;
14.05	Naši pevci v slovenskih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod; E. Caldwel: V soboto popoldne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu;
18.45	Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Popevke za lahko noč; 23.05 Debussy, Ravel, Roussel.
PETEK, ll. junija
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tanja Lavrič: Osvežitev reje črnopasastih prašičev; 12.15 Domače pesmi in napevi; 12.30 Odlomki iz Bizetove Carmen; 14.05 Radijska šola
za nižjo stopnjo, Mladi umetniki — mladim poslušalcem; 14.35 V svetu klavirskih variacij; 15.30 Narodna glasba iz Belgije; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavnih melodij; 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanji politični pregled; 20.40 Radio in glasba; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 12. junija
11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Ivan Kreft: Poklic poljedelca — agrotehnika in specialisti s pomočniki; 12.15 Domače viže za sobotno popoldne; 12.30 Slovenska glasba iz minulosti; 14.05 Iz oper slovenskih skladateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Radio
Murska Sobota
PETEK, 4. junija
17.00 Domača poročila, kronika, obvestila; 17.10 Vsega po malem za vsakogar nekaj; 17.35 Naš petkov razgovor; 17.40—18.00 Želeli ste — poslušajte.
NEDELJA, 6. junija
11.40 Na valu 202; 12.00 Poročila; 12.10 V nedeljo opoldne (aktualna beležka — z mikrofonom med občani — nedeljski koncert; pojejo vokalni ansambli — Pišta in Franca); 12.45 — Oddaja v madžarščini;
13.30	Oddaja za našo vas RTV Ljubljana; 14.00—15.00 Želili ste poslušajte.
TOREK, 8. junija
17.00 Domača poročila, kronika, obvestila; 17.10 Zabavna glasba — vmes reklame; 17.30 Športni pregled; 17.40—18.00 Igrajo »Veseli planšarji«
DNEVNE ODDAJE V MADŽARŠČINI:
14.30 Radio Murska Sobota; 14.35 Poročila v madžarskem jeziku; 14.45—15.00 Glasba za razvedrilo.
TELEVIZIJA
Četrtek, 3. junija
10.00 TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma — ponovitev; 16.40 Ruščina na TV — 65. lekcija; 17.10 Govorimo angleščino — 42. lekcija; 17.40 Na črko, na črko — mladinska oddaja; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Rezerviran čas; 22.40 Koncert v studiu; 23.20 Poročila.
PETEK, 4. junija
10.00	TV v šoli; 16.50 Govorimo rusko — 19. lekcija; 17.10 Učimo se angleščine — 83. lekcija; 17.40 TV v šoli; 18.10 Pika nogavička — III. del slikanice; 18.25 Napoved in TV obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Sami so izbrali — narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Retrospektiva slovenskega filma: Veselica;
22.30	Sprehod po svetovnih galerijah; 23.00 Poročila.
SOBOTA, 5. junija
17.40 Deček in veter — lutkovna oddaja; 18.05 Glasbeni odmevi; 18.25 Napoved in TV obzornik: 18.45 Film za mladino; 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak: 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja: Zafir Hadžimanov; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.00 Hitchock vam predstavlja serijski film; 22.50 TV obzornik.
Kot kaže, bodo nedeljske konjske dirke v Ljutomeru zanimive. Nastopilo bo okrog 40 konj. Poleg domačih bodo nastopili še konji iz Zagreba, Varaždina in Maribora. V heatu bo tekmovalo 7 konj. Sodijo, da bo v tej vožnji najboljša ali Rasna Alojza Jureša iz Ljutomera, 
ali pa Renka, last Ivana Bolana z Bizeljskega, ki je že nekaj časa v treningu v Ljutomeru. Med 3-letnimi konji se bosta verjetno najbolj potegovali za prvo mesto Fistrina Ludvika Slaviča iz Grab in Lavinica, last Bebe Marjanovičeve iz Ljutomera. Pri dvovpregi računajo, da bosta najboljši Fistrina : Rasna. V kolikor bo vreme, pričakujejo v nedeljo najboljši km/čas in sicer 1,26. Slika kaže heat vožnjo.
Trgovsko podjetje na veliko in malo — M. Sobota
PRODAJALNI
OPREMOTEHNA
TEHNOPROMET
—	šivalni stroji
—	štedilniki
—	hladilniki
—	podolit
—	vinas plošče
—	stragula
—	topli pod
Priporočata se kolektiva obeh prodajaln!
Kolektiv Trgovskega podjetja »Potrošnik« čestita vsem občanom ljutomerske komune za 20. obletnico osvoboditve in njihov skupni praznik!
MILAN FILIPČIČ :
REICHSTAG V PLAMENIH
Tukaj moram pripomniti, da je 28. februarja zjutraj Göring objavil poročilo o požaru. V tem poročilu je govoril, da sta Torgler in Koenen pobegnila iz stavbe Reichstaga ob 10. uri zvečer.
To so razširili po vsej državi. V poročilu je še govoril, da so požar izvršili komunisti. Istočasno niso šli po sledovih van der Lubbeja v Henningsdorf. Človeka, ki skupaj z van der Lubbejem prenočil v policijskem domu za brezdomce, niso našli...«
Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Kdaj nameravate zaključiti svoj govor?«
Dimitrov: »Želim govoriti še pol ure. Moram podati svoje mnenje o tem vprašanju...
Predsednik sodišča: »Ne morete brezkončno govoriti.«
Dimitrov: »V teku treh mesecev procesa ste me vi, gospod predsednik, neštetokrat prisilili k molku, obljubljajoč mi, da bom na koncu procesa lahko obširno govoril v svojo obrambo. In glejte, ta konec je prišel, toda kljub obljubam mi vi vendar kratite pravico, da govorim.
Vprašanje o Henningsdorfu je zelo važno. Vaštinskega, osebo, ki je prenočevala z van der Lubbejem, niso našli. Moj predlog, da ga poiščejo, je bil proglašen kot nepotreben. Trditev, da je van der Lubbe bil v Hneningsdorfu skupno s komunisti — je laž, ki si jo je izmislila nacionalsocialistična priča, brivec Grawe. Če bi bil van der Lubbe v Henningsdorfu skupno s komunisti, bi to že davno preiskali. Nihče, gospod predsednik, se ni zanimal, da bi našel Vaštinskega.
Civilne osebe, ki je v Brandenburškem kvartu prva javila o požaru, niso iskali in je ostalo do danes neznana. Preiskavo so vodili v napačni smeri. Nacionalsocialistični poslanec dr. Albrecht, ki je zapustil Reichstag neposredno po požaru, ni bil zaslišan. Požigalcev niso iskali tam, kjer so bili, temveč tam, kjer jih ni bilo. Iskali so jih v vrstah kompartije, in to je bilo napačno. To je omogočilo pravim požigalcem, da so izginili. Odločeno je bilo: brž ko niso ulovili in niso smeli uloviti pravih krivcev požara, tedaj so morah uloviti druge, naj rečem ,Ersatz’-požigalce Reichstaga ...«
Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Prepovedujem vam, da to govorite in vam dajem še deset minut.«
Dimitrov: »Imam pravico, da dam predloge oziroma mnenja in da jih razložim. Vrhovni tožilec je v svojem govoru ocenil vsa pričevanja komunistov kot pričevanja, ki ne zaslužijo zaupanja. Ne postavljam se v podoben položaj. Ne morem, na primer, trditi, da so vse nacianalsocialistične priče lažnivci. Verjamem, da je med milijoni nacionalsocialistov tudi nekaj poštenih ljudi...«
Predsednik sodišča se ne more premagati: »Prepovedujem vam uporabljati tako zlobne izraze.«
Dimitrov: »Kaj ni karakteristično, da so vse glavne priče obtožbe, nacionalsocialistični poslanci, nacionalsocialistični novinarji in pristaši nacionalsocializma? Kaj ni nacionalsocialistični poslanec Karwahne trdil, da je videl Torgler ja z van der Lubbejem v poslopju Reichstaga; nacionalsocialistični poslanec Frey je izjavil, da je v poslopju Reichstaga videl Popova s Torglerjem. Nacionalsocialistični natakar Hellmer je izpričal, da je videl van der Lubbeja z Dimitrovom. Nacionalsocialistični novinar Weberstedt je videl Taneva skupno z Lubbejem. Kaj je to — slučajnost? Priča dr. Droscher, ki se kot sodelavec lista Völkischer Beobachter imenuje Job Zimmermann ...«
Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »To ni dokazano.«
Dimitrov: » ... je trdil, da je Dimitrov organizator eksplozije v sofijske katedrali, kar je bilo kasneje ovrženo, in da me je baje videl skupno s Torglerjem v Reichstagu! Jaz s stoodstotno natančnostjo izjavljam, da sta Dröscher in Zimmermann ista oseba.«
Predsednik sodišča: »To zavračam, ker ni dokazano.«
Dimitrov: »Policijski uradnik Heller je čital tukaj neko komunistično pesem iz knjige, ki je bila izdana 1925. leta, da bi dokazal, da so komunisti 1933. leta zažgali Reichstag.
Dovolil si bom, da tudi jaz prečitam pesem največjega nemškega pesnika Goetheja:
Da, kdor ne želi biti nakovalo, mora biti kladivo.
Te resnice nemški delavski razred kot celota m dojel niti 1918. niti 1923. leta. Tega so krivi socialdemokratski voditelji: welsovci, severingovci, braunovci, leipertovci, grossmannovci. Sedaj bodo nemški delavci mogli to razumeti.
Tukaj se je mnogo govorilo o nemškem pravu in zakonitosti in jaz želim povedati svoje mnenje o tem. Brez vsakršnega dvoma sodne odločbe vedno odražajo politične kombinacije danega momenta in vladajoče politične tendence.«
(Dimitrov je v kratkem navedel mnenje pravosodnega ministra Kerla, ki je pred sodiščem zagovarjal upravičenost nemškega prava, kot je to želela nacistična stranka. Po njegovem morajo biti vsi ukrepi podrejeni potrebi). Zato Dimitrov, ko je nehal navajati ministra, nadaljuje s temi besedami: »Tako je pravica torej relativen pojem.«
Predsednik sodišča: »To nima nobene zveze s to stvarjo. Dati morate vaše predloge.«
Dimitrov: »Vrhovni državni tožilec je predlagal, da se obtoženi Bolgari oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov, toda to mene nikakor ne more zadovoljiti. Vprašanje še zdaleč ni tako preprosto. Na ta način se sum ne bi odstranil. Ne, na procesu je dokazano, da mi nismo imeli ničesar skupnega s požarom v Reichstagu. zaradi tega ni opravičen nikakršen sum. Mi, Bolgari, in prav tako Torgler, moramo biti oproščeni ne zaradi pomanjkanja dokazov, temveč zaradi tega, ker mi kot komunisti nimamo in ne moremo imeti ničesar skupnega s tem protikomunističnim aktom.
Predlagam, da se izreče sledeča razsodba:
Prvič: Vrhovno sodišče bo priznalo našo nedolžnost v tem dejanju, a obtožbo bo proglasilo za neosnovano. To se tiče mene, Torglerja, Popova in Taneva.
Drugič: Da se van der Lubbe presodi kot orodje, izkoriščeno na škodo delavskega razreda.
Tretjič: Da se krivci za neosnovano obtožbo proti nam pokličejo na odgovornost.
Četrtič: Da se nam na račun teh krivcev izplača odškodnina za izgubljen čas, za oškodovano zdravje in za trpljenje, ki smo ga prestali.«
7
Donava se je lesketala v medli mesečini. Nekaj sto korakov od nje se je vzdigoval na majhni višini mogočen četveroogelnik, Hilbudijev tabor. Debeli hlodi so stali navpik, v njih podnožju je bila zemlja razkopana v visoke nasipe.
V zgodnjem jutru tistega dne so bile zapele trombe. Vsakdo se je moral obložiti, kakor bi šel v dolgotrajen boj. Vojaki niso nosili samo mečev, sulic in ščitov, vsakdo je imel lopato ali sekiro, vsakdo vrečo s pšenico in ječmenom, ki bi zadostovalo za dva tedna. Ko so se vrnili na večer v tabor, si mnogi niti ječmena niso namleli, da bi skuhali večerjo. Popadali so kakor snopi po šotorih in zatisnili trudne oči.
Samo eden ni bil truden, poveljnik Hilbudij.
8
Preteklo je tretje leto, odkar ni slekel oklepa. Očistil je Trakijo in Mezijo divjih barbarov — močnih Slovenov in Antov. Koliko plena, volov in ovac, sužnjev, krepkih in postavnih je že dal odgnati po cesti v Bizanc. A Bizanc je kakor morje. Vse pogoltne, pa je vendar lačen. Justinijan je deloven cesar, a samogolten kot zmaj. Vendar njegovo žrelo bi se še napolnilo, ko bi ne vladal ob njem še kdo drugi — Teodora. Gizdalinka. prešuštnica, igralka v cirkusu! Ha, taka cesarica! In Hilbudij mora pred njo na kolena in ji poljubljati nogo. Oj, milejše so strelice Slovenov, kakor en sam tako poniževalen poljub na nogo taki carici. Kje smo, kaj bo z nami, Bizantinci?
9
Hilbudij je žalosten naslonil glavo ob lesen steber in gledal na valove Donave, ki so mirno pluli dalje.
Kaj je to?
Obrnil je glavo, razmršeni kodri, zalepljeni od potu, so se mu stresli.
Drugi signal — in še tretji in četrti.
Vse straže so se oglasile. Tabor je oživel. Završalo je pred Hilbudijevim šotorom, zbrali so se stotniki.
Poveljnik je šel s trdnim korakom, navajenih zmag, počasi in mirno do stražnika nad vrati. Ta mu je pokazal, da se bliža četa jezdecev.
»Sli iz Bizanca. Zatrobi, da vojaki ležejo! Potem pojdi in odpri!«
POMURSKI VESTNIK, 3. junija 1965
8