Stari in mladi Slovenec, Granica. S. Kako je to, da ne pravite: e germ. granze? 0. Ker je jasno kot beli dan, da je iz slovenskega nemško granze, dial. graniz; da tedaj svcsto pišeš: vojaška granica, graničar. Granti. 8. ,/To vino je dobro, ker ima tak gran", sem čul doma, pa nisem vedil, ali je kje navadna beseda gran. 0. Jaz imam grani-ti-o-esi, in sicer: grani f. caput, titulus , v knjigah, pa tudi angulus, limes; granti ni., grano, - ese in granesi t. j. versus. S. Hrovatje rabijo grana, slov. vejica in zborno granje veje; pa tudi granuti, na priliko o solncu, prisijati, vzhajati. Morebiti se s tim vjema slovenski gran, t. j. srage ali pene, ki se delajo na dobrem vinu. Nekoliko nii pojasnuje to reč tudi Vaše pisanje: ,,titla slovenskymi ezykomi skazaeti se grani, grani že imenueli se sičetanie ili sivikuplenie". Všeč ini je i glagol granesosloviti, sloviti granesa t. j. versus recitare. Grivina. 0. Grivina collare, monile, armilla, catena na pr. zlata biserna, železna itd. /8. Da niislini pri tej besedi tudi na g r i v o konjsko ali levovo, mi ne zamerite, ker nosili so nekdaj nekteri prave grive krog rok in vratii; vendar porečem človeškim grivam vseskozi le grivne! Grimati. 8. Ne oraenjal bi tega glagola, ko bi ga tolikrat slišal ne bil. Mislil sem vselej, da je nemski ergritnmen, grimmig sein, a sedaj berem, da grimati je po Vaše sonare, grimanije strepitus, in koj s tem v zvezi je grimeti v. grumeti. Grobii. O. Grobu je fovea, sepulcrum, groblja sepulcrum, fossa, grobište sepulcrum, cumulus, grobinica coemeterium. ^S. Poslednje me mika nam. pokopališče itd. Grobnica sv. Krištofa. Dobro se mi glasi na pr. grobi in grobišča (grobni spominki) na grobnici (grobno mesto, pokopališčo). Grozlnica. S. Hrovaška groznica je slovenska merzlica febris, in kogar trese, je grozničav, merzličen. Grunilo. 0. Grtinilu ali grtinilo je fornax ad conflanda metalla, grunici ali gorneci lebes, olla, vas. $. ln grflničari ali nsl. gorničar je figulus lončar, piskrar iz goreti, greti, ali ne? 0. Radix ghr, unde etiam fornax. Greti. O. Greti, grejati calefacere, bulg. splendere: zvezda, gree, scr. gliarma calor. 8. Menil bi, da je iz greti-grejati nsl. grevati poenitere, grevenga ali grevinga poenitentia, kesati se, kes ali kesanje, skesanost; pa pravite, da je iz. stnem. hriuva f., hriuwan vb. poenitere, novnem. gereuen, Reue. Ker mi kes nikakor ni po volji (kes-kis!), in je grevenga vsaj po končnici gerda nemškuta, bi skor nasvetoval rabiti obliko grevnja ali grevinja t. j. stud in žalost, ki greje cloveka, tera več, ker pišete Vi sami: Bohtlingk grehu contulit eum glir: das gewissen brennend (W6rterb. 2. 881). Grabu. 0. Gr^bii, tudi grubfi, imperitus, rudis, plebeius, grajbosti, gr^bo napisati imperite. 8. l o tej besedi sem se motil, da je tuja; pa vidim, da Vam je sploh bila v navadi, kakor še dans Hrovatom in Serbom grubo, grubost. Slovenski grob je inurbanus, rudis, invenustus; po nekterih krajih pa le magnus, ingens: Ta gospod so tako grobi t. j. veliki. Ti si dans tako grob t. j. zal, lepo oblečen, tedaj venustus, superbus. Gradi. 0. Gr^dl f., pectusculum, saepissime plurali gr^di ali tudi grudi pectus. S. V hrovaško-serbskih pesmih se tolikrat nahaja: g r u d i pl., in na Koroškem se govori grodi, toda le pri živalih. Gnmino. 0. Scribitur etiam gunino area, horreum. <S. Pa tudi gumlo, gumla, gubno, guvno, da ne vem, kako naj se razlaga. ,,GIavu postrigajeli, rekiše suščeje na glave giiminice". Čeh pravi: gumence t. j. tonsura. Jarnik sklepa gumno s pogum, pogumno. Giin^ti. 0. Guna,ti, gybati movere, interire, ianguere; gybnq,ti in gyna,ti perire, gubiti perdere: gybukti flexibilis, rad. est gyb. siigybati. (Sf. Nsl. ganiti serb. ganuti movere (cf. riicken-beriicken) zganiti plicare zganiti se perterreri guba, giba plicatura gibanica placenta gibek i(d. Kakor se iz gnati razvija goniti pellere, persequi, in iz goniti ganjati, po-pre-razganjati itd.; tako se nienda naša uganka tudi le ugiba, da se ugane ali ugene, kakor scm čul vsigdar, nikdar pa, da se uganja! Cf. gonobiti, gonoba. Gubeži ali gybeži flexus, plicatura. Gyzda. 0. Gyzda lautitia, apparatus, ornamcntiini; gyzdati sg snporbire, gyzdavo superbe, gyzdosti snperbia. *S. Pisarimo žc sploh tako , ker imamo i dokaj g i z d f-, gizdavih, gizdavcev in celo gizdelinov! Zemljepisje \ Ijndski šoli. (Dalje.) //. Vode. 3. Razkladili ste mi gore po Koroskem, povejte mi še kaj od voda po tej zemlji! 0. Kjer so visoke gore, tam se nahaja tudi veliko voda, kajti iz gora pritekajo studenci, in ko po ravninah in dolinah prevlada silna vročina in se že suše manjše vode, taja se po visokih gorah sneg in pošilja okrepčavno kapljo žejnemu polju in posušenim travnikoni. Naj več koroških voda priteka pa v Dravo, samo Kokra od sedla jezerskega verha priteka na Kranjsko v Savo, in na sev. zah. teče reka Bela od Žabnic o okraji terbiškem v reko Talment na Laškem. V Muro pa teče proti severju potok B 1 a t n i c a. 1. Drava teče po Koroškem 19. 3 av. niilj, globoka je od 3 — 42' pade na 1 podolgo miljo 50'. Nje dolina ima do Beljaka gorsko podobo, niže je prostranejša, reka ima vendar sedaj na levo, sedaj na desno visoke brcgove. Podravje imenuje se do Sachsenburga gornje, do Beljaka doljne Podravje, od Rožeka do ustja železne Bele Rož (RosenthalJ, niže do Laboda Junska dolina. Po vsi reki plavajo samo plavi; vožnja z ladijami se začenja še le pri Mariboru. J. Ktere vode pa pritekajo v Dravo! 0. V Dravo priteka na levi in desni več voda. Pritoki na levi straiii so precej dolgi in vodnati, scejajo so z lednikov ali se žive \z neštevilnih gorskih virov in potokov. Naj večji med njimi so: a) 10 milj dolga Bela (iVldl), vodnat odtok Jednika pasteričjega. Izliva se v Dravo pod Sachsenburgom, na 1 podolgo niiljo pade 350'. b) Jezcra, z lednika Hafnerspitze, 6 niilj dolga pade na 1 miljo 556'; največi nje pritoki na desnpm bregu so: Malta (od Ankogla) s krasniin slapom potaka Lesnega in na levo v obertnijskem oziru zanimiva Kremca in potok Radetinski (Radenthein) ali Kamenica, ki živi veliko jezero milstatsko. c. Potok teržki (Feldkirclien), ki nareja veliko jezero osojansko, v vanj se izliva tudi potok trebinjski. d. Velika Kerka, glavni domači pritok reki Dravi, zvira pod Konigstuhlom in nareja podolžno dolino, ki je gornjobelski podobna; dolga je 16-3 av. milj, široka pod št. Janž»m 50 — 80' in pada priinerno po 20'. Kotlina pod Starim dvorom se imenuje gnobniško polje (Krappfeld). Na desnem kraji teče v Kerko Glina (Glan), ki priliaja od Kostanja, in vzame na levi v se Vinico in Blatnico Łna nje Blatni grad) pa GI i n i c o, ktera je odtok jezera verbskega na desni strani; na levem bregu teče v Kcrko Bistrica ali Motnicu pri Medvodah Olza in Gorčica. e. Laboda ali Labodnica (Lavant) teče po dolini enacega imena, je 6 milj dolga, prihaja iz Stajerskega od planine št. Venceslavske z majlininu pritoki. Na desnem bregu je : a) Pcrvi važni pritok Bela (paterjonska z malim jezerom belim.) b) Zila nareja ravno in krasno podolžno dolino, ki se imenuje nad Kotočani lcšanska, niže gornja io doljna zilska dolina in je 12 milj dolga in pri ustji čez 100' široka. Pritoki njeni so: Višprijanski potok na levo, na desno pa Zilica od Višje gore in Blatni potok. c) Pod zilskini ustjeni je razun Ljubljice, ki priteka iz Ljublja in potoka borovskega, pervi večji pritok v Dravo reka Bela, (železna ali kapeljska Bela). Njeni potoki Lipena in in Obiršica ločijo Karavanke od možiških gora (glej spredaj), potem majhen in neznaten potok Peč in Možica, ki slovi zavoljo gospodarske in geologiške važnosti. Dolga je 4 milje, ix Stajerskega prejme Mislino od Slov. Gradca in izteka se pod doljnim Dravbergom v Dravo. Jezer je na Koroškeni sila mnogo, dele se pa na dve skupini, ki se odlikujete po začelku in važnosti. 1. Jezera planinska napolnujejo visoka korita, nahajajo se vzlasti v Turah pod glavnim grebenom med razrastki, na začetku poprečnib dolov. Ti vodnjaki dobivajo vodo iz virov in manjših potoknv, in iz njih zopet potoki in reke izvirajo. Ker potoki veliko gorskega proda v jezera donašajo, se tudi njih velikost spreminja, V porecji Bele so skoro vsi potoki jezerski. 2. Jezera nižinska, ali v nižavi niso tako pogostama, kakor pogorska, so pa prostranejša. Vsa ta jezera se nahajajo v podolžnih dolih in so vsa rečna in različno globoka, njih obrežje je blatno. Veča jezera so : a) Belo jezero, ktero nareja reka Bela (2190'), dolgo 3, široko y4 ure, pa na zahodnem koncu blatno. b) Milstatsko jezero (1900') se prostira pod planino milstatsko, dolgo je 3 ure, in % —1 ure široko; je 900' globoko, in ga imajo za najlepše na Korošketn. c) Osojansko ali oževansko jezero (1543') je dolgo 2'/2 ure, ima visoke in Iepe bregove. Na južnem ertu stoji prestara opatija Osoje (Ossiah). d) Zaberdsko jezero v dolini potoka trebenjskega. e) V e r b s k o ali c e 1 j o v s k o jezero (1400') dolgo 2*3 milje, primeroma 635° široko, globoko 45°. Rassprostira se to jezero v ravni potezi med Celovcem ino Beljakom, poleg njega so najvažnise ceste in tudi železnica, po njem se vozijo parniki, in obdajajo ga obljudeni kraji, bogati na premogu in šoti, zato je to jezero za narodno gospodarstvo na Koroškeni zeld zanimivo. (Dalj9 prih.)