ODGOVOR DR. LJUBICI BRUS — O MESTNH GOLOBIH
Problem golobov
V priiogi Vam dostavljamo sestavek kot odgovor na članek, kl ste ga objavili v obliki intervjuja med članico vašega odbora tovarišico Tatjano Pust in dr. Ljubico Brus. Med ostalim se del članka nanaša na »problem mestnita golobov« in ker menirao, da je s to objavo javnost le enostransko obveščena, prosimo, da v prvi naslednji številki objavite naš odgovor, iz katerega bodo bralci ugotovili, da se ukvarjamo tudi ml z rešltvijo tega vprašanja.
V glasilu Občinske konferen-ce SZDL Ljubljana-Center ste 10. 2. 1975 v intervjuju na stra-ni 15 grajali mestne golobe, češ, da vam »grenijo življenje«. Sodimo, da so polemike o tem v tisku popolnoma nepotreb-he. Prepričani pa ste, da bi »Dogovori« v tem glasilu »pro-blem golobov« lahko rešili.
Tako vam, spoštovana tova-rišica, kot tistim, ki so jim mestni golobje v napotje, želi-mo pojasniti naslednje:
Vprašanje mestnih golobov bodo reševale strokovne služ-be in ga ne bomo reševali po Casbpisju kot igranje ping-pon-ga. V intervjuju trdite, da ste »ljubiteljica živali«, čemur pa ni verjeti. Namreč takoj za tem predlagate »prepoved krm-ljenja golobov« — torej z eno besedo: predlagate živali nasil-no stradafci, da se bodo od la-kote mučile, sestradane nato zavlekle v nedostopne kraje in tam polagoma poginjale... To naj bi bila po vašem predlogu »selekcija golobov«. Kot zdrav-stvena delavka nas boste ra-zumeli, da tak način ni spre-jemljiv niti iz higienskega sta-
lišča, še manj pa iz humani-tarnega. Morda ne boste trdili, da je bolj zdravo in higienič-no puščati na težko dostopnih mestih razkrajati od lakote po-ginule golobe... Vsem nam je tudi znano, da je nevarnost okužb marsikje večja in nevar-nejša kot golobje, s katerimi malokdo pride v neposreden stik. Znano nam je, da neka-teri celo raje jedo rižoto iz go-lobjega mesa, vendar nimajo nobene okužbe.
In še nekaj: prav taM članki, kot je vaš intervju, povzroča-jo potencialno nasilje nad go lobi. često prejemamo številne pritožbe, da kruteži golobe mu-čijo (zastrupljajo, vežejo krempeljce, lomijo peruti, izti-kajo oči, utapljajo, obstreljuje-jo itd.) Kritike pač rodijo na> silje, katerega želimo zlasti proti živalim omejiti, če že ne popolnoma preprečiti.
Kot zdravstvena delavka ve-ste za kontracepcijska sred-stva. Kot za ljudi so v na-prednih državah svfeta pričela izdelovati takšna sredstva tudi za živali. Naše društvo je orga-rriziralo in uvedlo prodajo kon-
tracepcijskih tablet za sesalce pod nazivom »NIAGESTIN vet.« ki jer v prodaji v Ljub-ljani pri »Vetpromet«, Slomr škova 12. Kot neškodljivo in brez stranskib. učinkov ga pri-poročamo vsem, ki žele omeji-ti prirastek nezaželenih psov in mačk. Za omejitev prirast-ka mestnih golobov pa poteka akcija za uvoz sredstva »OB-NISTERIL«, ki ga izdeluje »Pharmacie Pirinoipal« v Že-nevi (Švica). Ta poseg bo vse-kakor humanejši do živali in bolj bigienski nasploh — ka-kor pa prisiliti žival s strada-njem k počasnemu in mučne-mu poginjaju, kakor ga pred-laga »ljubitelj živali«.
Zdi se nam tudi neprimemo, da ste državljane razdelili v dve skupini: »pristaše« in »so-vražnike« golobov. Ker pa gre tudi za vprašanje živih bitij, delimo na »ljudi s srčno kul-turo« in na »kruteže in muči-telje živali brez srčne kulture«. človek kot višje bitje je dol-žan pomagati živalim v trplje-nju, pomanjkanju ali nesreči. Nezaželene živald pa usmrtiti na neboleč in humanitaren na-čin ali pa njih razmnoževanje preprečiti z neškodljivimi sred-stvi. 2ival, tudi če je bolna in sama sebi v napotje, ne more storiti saniomora.
DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI SRS LJUBLJANA