31. številka. V Trstu, v soboto 16. aprila 1892. Tečaj „E D I N O S T" nli»|(i dvakrat na teden, vsako irado in Iflboto oh 1. ari popoiudne. „Edinost" stane: ta TBe leto S.— ; Uren Avst. 9.— gl. i« polu leta , 3.—; „ w 4.50 „ » četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številke se dobivajo r pro-dajainicah tobaka t Tratil po & nov., ▼ Gorici in y AJdoviČlni po • tiot. Na naročba brez priložene naročnina i* nprarnlitvo se oslr*. EDINOST OglMi in oznanil* ae račune po 8 nov ▼ rfiiica v petitu ; ca naslov* t debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poilana, javna zahvala, osmrtnica itd. »e račune po pogodbi. Vsi dopisi ha pošiljajo uredništvu Piazea Cftsermn it. 2. Vsako pismo mora biti lrankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate i»re. j<>ma apravnlitvo P iazza Caserma £t. 2 Odprte reklamanije o proste pofctnins Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. T • v cdlaost j« m< ii Vstajenja dan. Priroda se je vzdramila iz zimskega Sni, zemlja se opleta s pomladanskim cvetjem in po vonjivem vzduhu zveni veseli ptičji spev. In, čujte! Nad pomlajenim stvarstvom plava slovesni glas velikonoč-nega zvonenja. . . Napodil je zopet veličastni dan vstajenja Vzveličarjevega, najlepši praznik veavoljnega krščanstva! Kakor nas vsakoletno obnovljenje zemeljskega rastlinstva prešinja z blaženimi ■lutnjami o neminljivosti božjega stvar« jenja, zagotavlja nam tudi blagovestje o vstajenju Kristusovem zopetno obujenje od mrtvih. In zbok tega vzbujajo se nam o Velikonoči vsakovrstne n&deje o lepžej bodočnosti na tem in onem svetu. D&, velikonočni prazniki navdajajo naa z novimi upi in nas vabijo na premišljevanje o svojej prihodnosti tu na semlji. Prebivši nadloge krute zime, katere besneči viharji so marsikateri list otresli z življenjskega drevesa, ter stoječ na uhodu v cvetoči vrt pomladi, katera mu obeta obilne sadove, zrč Človek zaupno bodočnosti v obraz. Će tudi mu je po zimi po-sebla marsikatera nada, da je postal naposled malodušen — pomladansko cvetje in pa tolažilni klic velikonočnih zvonov dvigne mu zopet upadlo sreč, da se loti z novim pogumom tvrde borbe za svoj obstanek. In kakor pojedinega človeka, takč budi velikonočno blagovestje o vstajenju v novo življenje vse narode, vesvoljno člo-večanstvo. Tudi nam zatiranim, v grob narodnega mrtvila zapečatenim Slovencem velja bu-dilni glas velikonočnega evangelija o vstajenju. In, bogme t nobeden izmed vseh avstrijskih narodov ni toliko potreben oživ-ljajočega budila, kakor mi. Prebili smo, ne samo Štiridesetdnevni post, temveč stoletno, da, tisočletno dobo narodne pokore ter naposled tolikanj one- PODLISTEK. .,Surrexit ver e"! Ćrtioa, spisal Ivo Trošt. Veličastno se pomika prooesija velike sobote zvečer po v—skem trgu. V naravi tajinstven mrak, po trfikih oknih pa ne-brojno lučio. Slovesno pojo zvonovi i pok možnarjev povišuje slavo božjo. Veselje odmeva v sleharnem krščanskem srcu, molitve puhte k Stvarniku v rajske višave .. Tudi narava praznuje ustajenja god, tudi v naravi je nekako kraljestvo smrti. Razprezajoče se popje obeta mnogo cvetja, zelene loke sveđo&jo prihod nove pomladi. Kako da se ne bi tudi v človeško srce ukradel žarek veselja, žarek blagodejne zavesti o premaganih neprilikah, čestokrat o premaganih lastnih strasteh. Mavi se ni to godilo, mari se vse to ne godi v korist človeku P — Zato bo pa tudi vsak, Če le more, rad udeleleži slovesnega sprevoda ter do konoa svečanosti hvali dobrotljivega Boga . . . Le Hribovčeva Zorka ni mogla dočakati svršetka slovesnosti. Ko so je proce- mogli, da je skrajni čas, da nam pride rešilni angelj, kateri nam odvali pretežki kamen izpred narodnega groba našega. In ta angelj-rešitelj mora biti mož, z božanskim duhom neugaRnega rodoljubja pre-šinjen, mož jeklenega značaja in zlatega sred, katerega oživljajoči klic nas vzdrami iz pogubonosne malomarnosti ter nas privede — kakor svoje dni Mojzes Izraelce — v obljubljeno deželo. Ali, kakor je videti, ne napoči nam ie kmalu zaželjeni dan narodnega vstajenja, kajti tudi mi, kakor isti Izraelci v Egiptu, sedimo ie vedno okrog loncev tuje kulture in bode treba še mnogo znamenj in čudežev, predno se odrečemo slepemu hlapčevanju nam sovražnim graditeljem mostu do Adrije. Đa t trebalo bode i nas voditi štirideset let skoz puš-čavo samozatajevanja, da se otresemo vse mehkužnosti ter se usposobimo za usta-novitev — zjedinjene domovine...... In kadar se to zgodi, mogli bodemo praznovati svojo Velikonoč, posvečeni dan narodnega vstajenja, ter zapeti veselo Alelujo. Dolžniki kš-li? Neki nemškutarski deželni poslaneo je o zatvorni seji deželnega zbora Kranjskega — pravo zadel! On je — mimogrede rečeno — po dolgotrajnem duševnem naporu, morda oelo v mnogih p r e b d e-n i h nočeh prišel do konečne odgonetke, od kod izvira nasprotstvo Slovanov do njihovih sosedov — Nemcev. (O Italijanih ni govoril.) In pogodil jo je!!! Naše „sovrafitvo" do duševnih in gmotnih zatiralcev naših izvira, kakor je rekel ta veliki German pred Bogom, iz naše sramote, ker svojega dolga dobrotnikom svojim povrniti ne moremo, — z drugimi besedami: kdor svoje dolžnosti nasproti svojemu upniku izpolniti ne more, jame upnika sovražiti. sija pomikala mimo hiše njenega očeta, smuknila je skrivaj domov, zaprla se v svojo sobico in se vrgla v naslanjač. Lepo glavico je stisnila v blazine, da ji svetlobni utrinki, prihajajoči z ulice, ne bi motili lepe podobe njegove. Saj je nocoj mej nebrojno množico opazila njega, — Hrast-nikovega Ivana . . . V Brcih največjih dveh trgovcev v trgu ni sijala pomlad ljubezni. Hribovec in Hrastnik, da-si sorodnika, pravdata se že več let za dedščino po nekem umrlem strijou. Lani jeseni je dobil Hrastnik pravdo, danes na veliko Boboto, je prejol Hribovec odlok, da je on zmogel. Hrast« nikov sin Ivan je že dve leti Bog ve kje na tujem, ker so rekli, da bo „meni* s Ilribovčevo Zorko in ker je očetu ugovarjal zoper nespametno pravdo. Pred kakimi desetimi leti je živel š« pri Ilraatnikovih bogati atrije Mirko, kije bil s Ilribovčevo hišo v jednakeui sorodstvu — po pol strijc. Mož je bil že v letih. N aveličal se je veduega brodarenja po morji, odrekel so je kapetanski službi, pospravil svoje denarce v čisto zlato in se naselil v rodnem trgu. Mej sinovi in hČor-kami oboh sorodnikov ponujalo se mu jo Kakov velikanski psiholog j&pri-šel tebi, oj Kranjska ! Da je dotični poslanec oča te gorostasne hipoteze, zaslužil bi, da se mu postavi spomenik še za njegovih živih dni v Ljubljani, tam kje pred „rotovžem* ; a on ni jedini kovač duhovitega tega izrodka nemčurskih možganov, marveč delo to je — komunalno. „Das Kind mu a s einen Namen ha-ben!" dejali so gospoda Talmi-Nemci, — konečno moramo najti okvir, kamor postavimo to slovansko sovraštvo do nas, izveliČarjev sveta; in ako se nam je to posrečlio, potem hočemo Slovane same pregovoriti, da nam verjemo. — Sancta simplicitas! Človeku se že res skoro milo stori, ko vidi, kolikanj se trudijo ti ubogi Ger-manofili, da bi svojo nagoto zakrili b — tujim kožuhom; ker se jim pa to le ne posreči, polivajo kranjske nemškutarje aolzne kaplje sočutja za tolikero blamažo. Vender pa bi nemškutarsko gospodo kranjsko radi upraSali „med štirimi očmi* : koliko in česa so nam — posodiliP Kaj pravo za pravo oni smatrajo za naš dolg do Nemcev P Ako se ne motimo, cikajo na nekov duševni dolg, katerega je slovanski rod baje naredil pri duševni blagajni Germanov. To jemljemo v spomin, ker je že kaj starega, da nas smatrajo Germani za njihove učence, meneči, da so oni naši duševni vzgojitelji in da bi se morali ska-zovati hvaležne za „dobrote", ki so nam jih skazovali v tem oziru ; z drugimi be-zedami: da bi bo morali iz hvaležno-s t i dati od njih — germanizovati. Kaj ne gospoda, za t e m grmom tiči zajec! P Toda nekaj vas moramo tudi mi vprašati : Ste li res toli najivni, da sami verujete svoji smešnosti P Ali smatrate nas Slovane in ves ostali svet za tako preproste in nevedne, da bi verjeli vašim besedam in ne slutili takoj, katere vam tiče za ušesmi P prijetno življenje. Bivanje mej domačimi ljudmi se mu je tako omililo, da je sezidal lepo in veliko hišo, nakupil zemljišča in vinogradov ter sploh veljal kot prvi posestnik v trgu. Tudi so govorili, da bosta dedovala vse njegovo imetje Hribovec in Hrastnik. Nekega dne pa se bogatemu strijcu začne tožiti po morju, po morskem zraku in morskem življenju. Noč in dan je govoril o svojih tovariših, o pomorskih nevarnostih, o nepopisnem valovljivem morju...........Teden pozneje ga ni bilo več v trgu. Izmislil si je, da pojde sorodnikoma po neko kolonijalno blago kar naravnost v Indijo. Tri mesece potem pride vest, da se je parnik „ Jadera* potopil v Indijskem Oceanu. Le malo potnikov se je rešilo, kor je došla pomoč prepozno. Mod rošenci ni bilo nekdanjega kapetana Mirka. Gotovo je utonil. Hrastnik je začel odslej trditi, da je ntrijčevo premoženje samo njegovo, Hribovec je pa zahtoval, da bi se razdelilo. Začela so je pravda, in prej prijateljski rodbini sta se Bovražili. Oboma jo to močno škodovalo. — Ker ste nam v svoji, ne samo nas Slovanov, ampak ves ostali svet nadlegujoči bahatosti, usiljevali svoj hrastov jezik ter urivali svoje nauke, prejete od druzih — pojmite dobro! — od vas omikanejših narodov — in to nekako krutostjo in brezobzirnostjo — : tedaj naj smatramo mi to vaše „vzgojstvo" kot dobroto in naj vam smo hvaležni za-njo! Čujte: vaša samohvala, vaša v a-s č-zaljubljenost nam že preseda !! Tako preprost in čez mero siten zamore biti samo še kakov „blondgelockter deutscher Jiingling", ki meni, da se morajo vanj zaljubiti vse device vsega sveta! „Ein Tropf gleich einem k run k en Katter" ! To je že od sile in kaj taoega si upa izustiti nemšk apostelj na javnem mestu, v deželnem zboru. — Beseda kaže moža! A treba vas konečno vendar ozdraviti vaše vrtoglavosti, sicer se nam je bati za vaio pamet! Ako ste po „krasoti" nemškega jezika in „svet izveličevalnega" duha germanskega tako omamljeni in elektrizovani, da ne morete iz vrtinca ven, ki vas podi in vrti kot vihar jesensko suho listje, bodi vam zabava, dokler sami ne izpoznate svoje obžalovanja vredne zaslepljenosti! A glede nas vam prepovedujemo slednjo neumnost in vam resno svetujemo, da se vzdržite poskusov, nas okužiti se svojimi nazori, kajti naš duh slovenski je, hvala bogu, še čil in zdrav ! Mi vam povemo na vaa usta, da vam nismo ničesar dolžni! Svoje vspehe smo dosezali in jih do-sezamo še dandanes le na podlagi zgol izvirno alovonske zmožnosti. Ako nas so usoda in zgodovinske razmere priklopile našim sosedom, da je vaša potujčevalna nadležnost nas zabranje-vala v lastnem narodnem razvitku, ▼ tem še ne tiči faktum, da ste vi naši vzgojitelji! Da se to ni zgodilo, da smo imeli mi svobodo, se samostojno razviti, potem bi „Ne bodeš se ne koraČil po Mirkovem premoženji", dejal je danes iz cerkve grede Hribovec svojemu sosedu. — „Tobi teknilo ne bo" — odgovori ta jezno in zaloputne vrata za seboj v prodajalnico. Kapetan Mirko se je s kavčukovim svitkom rešil s potopljajoče se ladije. Ker je bil dober plavač, zdelaval jo je dobro jeden dan in celo noč. Drugo jutro je omagoval: glad in žeja sta ga trla. Že vse je bil dovršil sam s seboj, le Boga je še srčno prosil, da mu bodi milostiv; mornarji pač znajo moliti — v sili. Slednjič ugleda v daljavi črno piko — parnik, ki je rez..l valove proti njemu. Potegnili so ga na krov. Tu Bpozna v kapetanu nekdanjega svojega tovariša, pri katerem se mu je izvrstno godilo. Prijatolj ga je nagovoril, da se jo peljal ž njim v Severno Ameriko. Ob vznožju alleghanskih gora v zjedinjenih državah je stopil potem v družbo z zakupniki nekega premogovega rudnika. Denarje, katere je bil poslal za kolonijalno blag« naprej v Calcutto, dobil je nazaj. Novo podjetjo je b pomnoženim ▼i ne imeli nikacega uzroka govoriti tako budalasto-bahato, kajti vsemu svetu je znana istina, da je Sloven pred Germanom dovzeten za plemenite uzore, za visoka dejanja in velike pojave človeškega duha. A svet tudi ve, da se vi le slovanske zmožnosti bojite ter jo skušate z a-treti, da ne bi vam prikipela čez bahate germanske glAve ! Toda o tem vašem strahu ne iščite avoje slave — vaša slava je puhla •tvar, ki razpade čez noč takoj, ko zberemo mi svoje moči in je osvobodimo tuje navlake. Moč duha našega je izvirna, lastna nam imovina, a vaš duh je adoptirano dete, čegar liep sestoji iz raznih lepotij, izposojenih pri druzih narodih. Mi priznavamo, da smo se v iolah priučili po nemškem jeziku marsikaj, a po nemškem duhu pravni česar ! Ako ste nam igrali guvernante in nam urivali rešeto nemškega jezika, • kozi katero nam je dohajal uk klasičnih narodov, ne morete nam očitati, da smo se mi česa priučili od Germanov. Vir vede je zaklad, a ne jezik, ki vedo uči ; vaš uk ni izviren marveč priučen( satoraj mi nismo dolžni vam, kar znamo ; marveč v prvi vrsti naši sveži dovzetnosti in klasičnemu viru vede in umetnosti. Ali da smo živeli mi v tako neposredni dotiki s klasičnimi narodi, kakor Germani, nikdar ne bi Germanofili »prostirali svojih bahatih perot po sveti in kalili sveti mir negermanskim narodom. Toraj gospoda, nemškutarska, roko na srce in pokrov raz možjane : mi nismo vam dolžniki, pač pa vi nam, kajti mi vam nismo vzeli še n i č e s a , a vi ste se pasli po vrtu naše narodnosti, na polji našega imetja in v blagajni blagostanja našega! Vi ste toraj naši dolžniki in vam samim veljajo hinavske besede omenjenega poslanca: Ker svojega dolga plačati — nočete, prestvarjate svojo dolžnost v — — sovraštvo! Interpelacija dr. A. Gregorčiča in tovarišev v zadnji seji deželnega zbora goriškega dno 12. t. m. v Bpinčičevi zadevi glasi tako-le: Visoka o. k. vlada ! Ko je pred več leti deželni poslanec istrski Vjekoslav S p i n č i č podpisal interpelacijo, naperjeno proti postopanju nekega političnega uradnika v Istri, hotel je tedanji načelnik politične vlade na Primorskem „iz službenih o žiro v" premestiti C. k. profesorja v Kopru, ob kapitalom vrglo vsako leto lepega dobička. Mirko se je udal novemu poslu. Ko mu je nek slovenski rudar pripovedoval, kako •e doma pravdajo za dedšČino po „ranj-kemu strijcu, sklenil je, da nikoli več ne piše in se nikoli več ne vrne k nehvaležnim sorodnikom. Nekega dne lansko jesen pa pride tja dela iskat Hrastnikov Ivan. Kar ustrašil se je strijca. Kmalu sta se spoznala in sklenila skupno se vrniti v domovino. « * * Rdeče se je nebo žarelo na vshodu in naznanjalo prihod solnca velikonočno nedeljo zjutraj. Topiči so grmeli s hribčka nad v—skim trgom in ubrano zvonenje je budilo ljudi za veličastni praznik vstajenja Gospodovega. V tem skrivnostnem polmraku potrka neznan, zarasel tujec na vrata Hri-bovčeve hiše. Dekla je hitela odpirat, a samega strahu je skočila od vrat, videča čudnega starca. Zahteval je, da ga pelje k gospodarju. Malo da se Hribovec ni na tla sesedel spoznavši strijca Mirka. Kakor blisk mu je šinila misel v glavo, da so se o Gospodovi smrti grobovi odpirali, in ve- enem c. kr. okrajnega šolskega nadzornika za tri politične okraje v Istri, Vjekoslava Spinčića, ki je ena in ista oseba z zgoraj imenovanim deželnim poslancem, na c. kr. izobraževališče za učiteljice v Gorico. Prizadevanje drugih činiteljev napotilo je tedanjega načelnika politične vlade na Primorskem, da ni izvršil svojega sklepa. Ko je poslanec Bpinčič pozneje ponavljal svoj „greh" proti vladi na Primorskem, premeščen je bil profesor S p i n č i č iz Kopra v Gorico v trdnem prepričanju nekaternikov, da s tem izgubi tudi volilno pravico in deželno poslanstvo v Istri, kar inu je tedenji deželni glavar istrski pismeno naznanil, zahvalivši se mu prav laskavo za njegovo dotedanje požrtovalno delovanje v deželnem zboru istrskem. Poslanec Spinčič je pa dokazal, da je častni občan nekaterih mest v Istri, da tedaj vsled premeščenja ni zgubil ni volilne pravice ne deželnega poslanstva v Istri, kar mu je morala deželna vlada potrditi. Uspeh premeščenju je bil ta, da se je vsa Istra zganila, ter da so iz najodda-Ijenejših kotov Istre prihajale Čestitke in zaupnice možu, ki je dejanski pokazal, da ima srce za svoj narod in za svojo deželo. Leta 1891. volile so kmečke občine v izhodni Istri profesorja na c. kr, izo-braževališču za učiteljice v Gorici, Vjekoslava Spinčića, v državni zbor. Državni poslanec Spinčič je nadaljeval to, kar je bil začel v deželnem zboru istrskem: šiba! je v interpelacijah politično upravo v svoji ožji domovini, razkrival neznosne razmere, pod katerimi ječi narod slovanski v Istri, ter prosil, naj visoka vlada uvede postavne in človeške razmere tudi v tistem kotiču širne Avstrije, ki se imenuje Istra. Poslanec Spinčič ni dobil na svoje pritožbe, zahteve in uprašanja ni kakega odgovora, pač pa je visoka vlada napravila načrt, po katerem naj se profesor Spinčič odpusti iz državne službe, češ, ker je agitoval pri zndnjih državnozborskih volitvah v Istri in radi besedi, katere je spremljajoč svoje rojake iz Istre k razstavi v Zagreb septembra 1891. kot njihov voditelj govoril pri slavnostnem Bprejemu in slavnostnem banketu ter na domu politika Starčevića. C. kr. deželnemu šolskemu svetu go-riško-gradiščanskemu je pripadla naloga, dati vladnemu načrtu — zahtevi ogerske vlade, kakor je nekdo rekel, ali dveh ministrov, kakor je drugi trdil — obliko postavnega postopanja. K dotični seji deželnega šolskega sveta dnć 2. decem. 1891. sta bila klicana tudi dva svetovalca c. kr. okrožnega sodišča goriškega. — Jasno je, da vladin namen in liko mrtvih je ustalo. Prvi hip si tudi on ni drugače razlagal prikazni. — — — — O poludne se je pri Hrastniku iibila miza ukusnih jedi. Saj ima danes vsled posebne strijčeve želje tudi Hribovčeve na kosilu. Ivan, katerega je Mirko naprej poslal poizvedovat, ima vsakemu kaj povedati. Tudi oče ga ima zopet rad. Strijc Mirko je pa tako-le razsodil: „Z današnjim dnem ostani in naseli se med vami zopet ona ljubezen, ki vas je družila nekdaj. Jaz ničem vstal od mrtvih, kakor ste sprva mislili, — domi-nus Burrexit vere! Vrnil sem se, da vas pomirim. Ker sta se pa pravdala za moje imetje, odločim danes tako, da ne bode ne Hribovčevo ne Hrastnikovo, marveč Ivan vzemi Zorko, in vajino bode. Vi drugi boste pa imeli, kar ostane po moji smrti". Od tedaj je bil mir in ljubezen med obema rodbinama. Še dandanes, ko doni v cerkvi „dominus surrexit vere", pripoveduje Ivan svojim otrokom, kako je „ranjki" strijc, ki pa Še živi v Ameriki, pomiril nesrečno pravdo, kako je bila tedaj lepa VelikanoČ. predlog, da bi se profesor Spinčič odpustil iz državne službe, se ne d& podpirati s kli-cevanjem na njegovo morebitno agitacijo pri volitvah, ker če se je Spinčič pri agitaciji pregrešil zoper postavo, spada pred sodiftče, če pa se ti i pregrešil, poslužil se je tiste pravice, ki je v državnih zakonih zagotovljena vsakteremu državljanu. Razvidno >je tudi, da sta imela sodnijska svetovalca edino le profesorja pred očmi, kakor jima je bilo stavljeno uprašanje, in da se nista na profesorja-poslanca čisto nič ozirala. Odlok deželnega šolskega sveta z dne 5. decembra 1891. št. 2354/P. naslanja odpusčenje profesorja Spinčića iz državne službe v prvi vrsti na njegove govore v Zagrebu, češ, da v njih je izrazil nazore „proti sadanji državopravni uredbi monarhij e", kar bi bil službeni prestopek, ki se kaznuje s odpušče-njcin iz službe. Človek bi komaj veroval, da je tako naziranje mogoče, ako bi ne videl teh be-sedijčrnona belem. Izraziti svoje mnenje in želje o „sedanji državopravni uredbi monarhije", bodisi v odobrovalnem, bodisi v grajalnem zmislu v mejah, določenih po ustavi, na katero prisega vsaka vlada v Avstriji, je ustavna pravica vseh avstrijskih državljanov, tudi uradnikov in profesorjev. Profesor-poslanec ima pa cel6 dolžnost politikovati in izrn-žati se, i.'e treba, tudi o „državopravni uredbi monarhije" kot zastopnik naroda, ki ga je volil. To njegovo dolžnost priznava tudi vlada ; in da mu je mogoče vršiti jo v zbornici in zunaj nje, dobi odpust za ves čas svojega po-slančevanja, zato da bi ne trpelo po njegovem politikovanju njegovo vzgojevalno delo. P r i g o d i 1 o se j e, da je celo p r o-f e s o r-neposlanec dobil odpust v to svrho, da je politlkoval, seveda v vladinem zmislu. Vidi se torej, da v I a d a n e obsoja vsakterega politikovanj a profesorjev, ampak le tako, ki ni v njenem zmislu. Toda tako postopanje vlade ni opravičeno, ker politiko-vanje v postavnih mejah je ustavna pravica državljanov brez razločka, ali politikuje kdo v vladinem ali protivladinem zmislu. Kedar se v Avstriji ustava v tem zmislu premeni, da državni uradnik nima pravioe do lastnega prepričanja ter govora in delovanja po njem, tedaj ne bodo smeli profesorji ne politikovati, ne mandatov sprejemati in sicer ne za vlado in ne proti njej. Do toga pa nismo še prišli! Po sedanji ustavi in sedanjih postavah ni opravičeno, iskati v Zagrebu in po I b t r i izgovor, da se poslanec kaznuje za „grehe", katere je storil na — Dunaju proti vladi kot postavno voljeni zastopnik svojega naroda. Tržaški oficijozen Ust skušal je označiti Spinčićevo politiko, katero je v Zagrebu javil, kot nelojalno ali proti-avstrijsko. To more trditi le tisti, komur je naloga zagovarjati vladno postopanje nasproti poslancu Spinčiču, nikakor pa ne tisti, ki sodi Spinčićevo izjavo na podlagi avstrijske ustave. Naj kdo imenuje ono njegovo politikovanje mladeniško, ide-jalno, nepolitično, neizvršljivo — toda protiavstrijsko se ne more imenovati, dokler si vlada ne upa pritisniti Bličnim ali analognim nazorom in željam glede na Trident, Češko, Galicijo, Dalmacijo na čelo znak nelojalnosti. Edini uspeh, kateri je vlada dosegla svojim postopanjem nasproti poslancu SpinČiću, je ta, da je omajala zaupanje narodov v njeno nepristranost in postavoljubnost, ter da je podala radikalizmu na jugu močno podporo. Ker so taki uspehi za avstrijsko državo in za goriško deželo dvomljive vrednosti, uprašajo podpisani: 1. Kaki nagibi vodijo visoko vlado pri tem, da se s postopanjem nasproti po- slancu Spinčiću vznemirja južne Slovane ter jih podi v naročje radikalizmu ? 2. Ali misli visoka vlada popraviti krivico, katero je napravila poslancu Spinčiču s tem, da ga je odslovila iz državne službe, ker je vršil posel narodovega zastopnika, ter posluževal se vsem držav« Ijanoin zagotovljenih ustavnih pravic P V Gorici, 12. aprila 1892. Dr. Anton Gregorčič, dr. Lisjak, dr. Rojic, los. Ivančič, Kocijančič. Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor snide se zopet dne 26. aprila. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo železniškega odseka. 2. Poročilo davčnega odseka. 3. Prvo čitanje postavnega načrta, s kojim se urejuje vzdrževanje poti za silo, 4. Poročila legitimacijskega odseka. 5. Poročilo peticijskega, davčnega in gospodarskega odseka. 6. Prvo čitanje vladne predloge, tičoče se postavnega načrta o direktnih osebnih davkih. 7, Poročilo proračunskega odseka o nameščevanju okrajnih šolskih nadzornikov. 8. Poročilo proračunskega odseka o vladni predlogi, tičoči se izvršenja javnih prometnih naprav dunajskih. Sesija državnega zbora utegne trajati do konca mesne« maja. Koncem maja ali začetkom junija se snidejo delegacije v Budimpešti. Obojestranska finančna ministra sta se baje sporazumela v najvažnejših točkah uravnave valute. Novi zlati imenovali se bodo krone. Vodje Nemcev na Češkem izdali so poseben manifest, da dado duška jezi svoji, ker se jim ni posrečilo, potem „sprave* utrditi za vse večne čase privi« ligovano stališče svoje. Manifest napada ostro Staročehe in fevdalce dolžeč ti dve skupini, da sti prelomili dano besedo. Ma-uifest trdi nadalje, da je nastalo mej vsem narodom nemškim hudo razburjenje vsled ponesrečenja „sprave"; v tem odstavku očita manifest vladi, da je omahovala ter da ni zadostno branila svojih predlog. Vzlic tej vzburjenosti, prosi g. Schmeykal svoje verne, da naj nikar ne obupajo. — Manifest pravi, da je „sprava4* zahtevala velikih žrtev od Nemcev in vender se jeze in vender so vzburjeni, ker se je odklonila ista sprava. Čudno, čudno: kdo bi se neki jokal po tem, ker bi mi donašalo škodo. No, počasi gospoda: da 8e je vs-prejela ta sprava, bile bi žrtve izvestno le na Btrani Čehov. Zato se jezite, zato ste vznemirjeni! Vse drugo je le golo besedičenje in hinavstvo. V nedeljo so umestili novega g u • vernerja na Reki, grofa Batthianya. Vršile so se velike slavnosti. Pri tem pa je dvojno značilno : da je novi guverner ubral svojo pot preke Opatije, da ne bi mu trebalo potovati po hrvatski zemlji; in potem to, da je v „pomorskem mestu ogerskemtt vsa slavnost imela i t a 1 i -j a n s k značaj. Italijansk pa zato, ker se je Hrvati niso udeleželi; Ogrov pa niti ni na Reki. Vnanje države. Bivšega redarstvenega prefekta beligrajskega Georgjeviča — poznano desno roko raz-kralja Milana za politična proganjenja — obsodilo je sodišče na pet let ječe, ker je ljudi nepostavno deval v zapor ter nasilno terjal denarja. Georgjevič mora tudi povrniti stroške oškodovanim osebam. Razkralj Milan se baje poteza za francosko državljanstvo. Srbska skupština je zaključila Bvoje zasedanje. Italijansko ministerstvo dalo je svojo ostavke zbok nesoglasja v ministerskom svotu glede na potrebne ukrepe v fisancijelnem pogledu. Rudini je dobil zopet nalog, sestaviti novo minister-stvo ter nameruje baje še poostriti svoj finančni program. Svojećnsno h m o poročali o sporu, nastalem mej Zjedinjenimi državami amerikanskimi in Italijo, ker so v Nmv-Orleansu umorili več Italijanov in niso hotele Zjedinjene države dati zadoščanja, zahtevanega z italijanske strani. Sedaj pa je stvar poravnana na ta način, da so Zjedinjene države dale 125.000 frankov družinam umorjenih. Ruska ministra G- i e r s in Višnegradski sta obolela nevarno, k se je obema stanje nekoliko zboljšalo. Različne vesti. t Dr. Ignacij Brlić. Dne 8. t. m. umrl je v Brodu dr. Ignacij B r 1 i č, odvetnik in poslanec v hrvatskem saboru. Pokojnik je bil uzoren mož po plemenitosti svojega srca ter vzvišenem svojem rodo-ljubji. Pogreb je bil izredno sijajen. G. Vjekoslav Spinčič vrnil se je te dni iz Beča, da v svojem rojstnem kraji, v naročaji svojih sorodnikov prebije velikonočne praznike. Na kolodvoru v Matuljah pričakovali so ga prijatelji in znanci, da mu stisnjejo junaško njega roko. V Kastvu so ga vsprejeli pokanjem možnarjev in gromovitimi živio-klici. Vsekako je to ve-selo znamenje, ako narod časti zaslužne može svoje. Osobna vest. Adjunkt v kaznilnici v Kopru, g. E r n e st P o h 1, je imenovan kontrolorjem ter premeščen v Suben. Veselo Velikonoč želimo vsem našim čitateljem in prijateljem. Slavečim ustajenje Izveličarjevo dolžnost nam je, zajedno prositi milostljivega Boga, da prej ko prej napoči dan nnšega preporoda: narodnega ustajenja dan ! Obiskovanje božjih grobov je bile tudi letos zelo živahno. Vse cerkve so bite neprestano polne. Tudi po ulicah je bilo te dni izredno živahno. Tužna Slika. Govoreče o delovanju dež. zbora kranjskega pišejo „Novice" mej drugim nastopno : V deželni odbor je tudi res prišel mož, za katerega so glasovali Nemo i, kakor smo že poprej mi pisali. Mi ne bo-demo preiskovali, kaka pogajanja mej Slovenci in Nemci so se poprej vršila, a le to rečemo, da bi bili bolj veseli, ko bi se Slovenci bili sporazumeli za druzega kandidata. Ne sme se pa iz tega sklepati, da smo mi osebni nasprotniki novega deželnega odbornika. Nikakor ne, mi ga poznamo kot vse Časti vrednega moža in čist značaj; le želimo, da bi delovanje njegovo bilo deželi in pa našemu 'narodu v korist. Le to bo bojimo, da je mož malo promehke nravi in se bode dal vplivati raznim vplivom. Morda se motimo, in le želimo, da bi se. Ko bi se naša bojazen potrdila, bi morda za Slovence ne bilo dobro, ker v deželnem odboru bi utegnila zavladati neka čudna sapa. Pomisliti je treba, da je gospod deželni glavar tudi v kaj prijaznih razmerah z Nemci. Mi ne rečemo, da se strinja z njih]nazori, — Bog varuj — da celo to znamo dobro ceniti, da je on baš takrat prvikrat kandidiral za deželni zbor, ko 80 je nam bilo celo v kmetskih občinah boriti proti nemškim kandidatom v osebah okrajnih glavarjev. Ali tajiti se pa tudi ne da, da se vsakdo polagoma navzame malo tistih nazorov, katerih so ljudje, s katerimi občuje. Zaradi tega mi rečemo, da želimo, da bi nov deželni odbornik pokazal, da je mož neizprosljiv, mož jeklen. Tisti gospodje, kateri so se tu pa tam pogajali z Nemci, naj nikar ne mislijo, da za storjene zasluge Nemci ne bodo zahtevali protiuslug in težko jih bode jim odreči, zakaj ni vselej lahko pokazati se nehvaležnega. Slovenci smo panslavlsti to je vnovič — kolikokrat že P ! — dokazala srdita „Grazer Tagespost." Zakaj pa P Čujte no in smejte se : ker je „Agramer Tagblatt" — govoreč o pogumnem postopanju slo- venskih posl. dr. Dečkota in Robiča v deželnem zboru štajerskem — rekel, .da je sicer fizično zmogel terorizem nemških liberalcev, da pa je moralna zmaga na strani Slovencev." To še ni dokaz, da smo Slovenci panslavisti — zavrnejo nas izvestno vsi naši čitatelji. Prosimo potrpljenja, da povemo še nadaljno piramidalno trditav „Tagespoštino," da namreč le k a k Rus more grvoriti o terorizmu nemških liberalcev v deželnem zboru štajerskem. Konkluzija je jasna: ker „Agramer Tag-blatt" govori o takem terorizmu, je r u s k list — in kogar hvalijo ruski listi, ta je p a n s 1 a v i s t. „N. Pr. Pr." označuje zopet narodne zdravnike kranjske kot panslaviste. Slednjič zatrjuje celjska „Deutsche Wacht" — d glede te-le denuncijacije ne moremo pripoznati prioritete celjskemu liBtu —, da je „Slovanski svet" panlavistišk list. Slovenci smo torej panslavisti, branimo se tega pridevka kakorkoli hočemo.! !! No udajmo se svoji usodi ! Z Grete se nam piše : Vem, gospod urednik, da se boste čudili, da vam kdo piše z Grete. Vsaj veste, kakšen duh veje tu, odkar je pokojna „Propatria" tukaj osnovala svoj otroški vrt. Tu govore Bedaj — zjokal bi se človek na tem — skoro vsi laški. Otroci trdih Kranjcev in Kra-ševoev ne razumejo jezika svojih starišev. Žalosten dokaz, da se Slovenci, tu sem došli iz drugih pokrajin, laglje dajo de-moralizovati, nego okoličani sami, ki so v vedni dotiki — od rojstva sem — z meščani italijanske narodnosti. Le redki so stariši tu na Greti, ki imajo toliko poguma, da vzgajajo svoje otroke v narodnem duhu. Ko je slavno ministerstvo zaukazalo zapreti otroški vrt „Propatrie", bili smo veseli, misleči, da je sednj konec kuženju in raznarodovanju naših otrok---- a le malo časa je trajalo naše veselje, kajti mestni magistrat se je požuril zopet odpreti zaprti otroški vrt. Vzgojo gretarskih otročičev izročil je vrtnarici, ki vrši vestno svoj posel v zmislu pokojne „Propatrie". O tej vrtnarici bi vam lahko povedal par prav karakterističnih za nje ljubezen do otrok in — do Avstrije, toda pustimo to za danes. Namen pa nam je, obrniti se do slavne družbe sv. Cirila in Metoda z iskreno prošnjo, z vsemi silami delati na to, da se na Greti prej ko prej odpre otroški vrt ter da rešimo za našo narodnost vsaj to, kar se Se dd rešiti. Vsaj je družbi sv. Cirila in Metoda poglavitni namen ta, priskočiti na pomoč periferiji, kjer je nevarnost največja. Ako ne zavarujemo tacih krajev, ako ob takih krajih v vsej naglici ne Bezidamo jez proti italijanskemu navalu, trgali bodo drugorodci kos za kosom od naše zemlje. Stvar je teka, da ne smemo več izgubiti ni jedne same pedi naše zemlje slovenske, ako nočemo, da se nam ne bode stanje hujšalo dan za dnevom: z vsakim zamujenim dnevom raste pogibelj za našo narodnost. Podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti trudi se na vse pretego — ker rodoljubni možje, ki so jej na čelu, poznajo nevarnost — ali vodstvo samo mora energično poseči vmes, da preprečimo potujčevanje dece ter da preprečimo vzgojevanje — j a n i-č a r j e v. Prihitite nam na pomoč, prosimo vas v imenu Boga in naroda slovenskega ! Pritožba. Pod tem naslovom dosel nam je nastopni dopis : G. K a r o 1 u C o-lja, trgovcu z žganjem in tobakarnarju v ulici Arcata, došla je z Goriškega dopisnica z jako lepo, jasno in razločno pisanim, slovenskim naslovom. Dasi je dotični listonosa že večkrat prinesol Colju pisma, vender je takrat listnico izročil nekemu Golju, bivajočemu v neki drugi hiši iste ulico. Da je Coija vsem dobro znan, dokaz je to, da jo dekla omenjenega Golje takoj prinesla dopisnico Colju. Colja je seveda interpeloval dotičnoga listonošo radi tega nedostatka; na to je odgovoril poslednji: „Tu v Trstu je vse laško, čemu no pišejo laški tudi od zvunaj.i vsaj znajo.* Karati nam ni toliko opisano pomoto, pač pa to opazko listo-noše, koja gotova ni bila na svojem mestu. Slavno poštno ravnateljstvo naj blagohotno pouči dotićnega listonošo, da njemu ne pristoji sodba v takih stvareh. Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je vršil v nedeljo dne 10. t. m. v prostorih otroškega vrta v Rojanu. Iz dotičnega poročila nam je omenjati posebno, da se so našli na Greti že davno najprimernejši prostori, kjer se v kratkem otvori novi otroški vrt; načelništvo se je žo dogovorilo z lastnikom dotične hiše, ali vsled nepričakovanih zaprek ni bilo mogoče otvoriti do sedaj tega važnega zavoda. Obstoječi otroški vrt v Rojanu obiskuje vedno jako lepo število otročičev, kateri se tu vzgojujejo v zmislu družbinega gasla, in v veselje sta rižev ter domačih rodoljubov. Iz blag. poročila je razvidno, da so se ob raznih prilikah pridno nabirali prostovoljni doneski v korist podružnice: pušica v krčmi g. Pertota v Rojanu (sedaj krčma konsumnega društva) je prine sla uprav lepo svoto. Volitev novega odbora izpala je takole : Predsednik, Drag. M a r t e la n c, tajnik Just Piščanec, blag. Ant. Š k a -bar, odborniki, oziroma namestniki na čelaištva: Ivan Gerdol, Fran Dolenc in Fran Mihelič; pregledovaloi računov : Iv. M. Bole, Fran Smuc in Josip Katalan. — Želeti je, da bi domačini še bolj podpirali prekoriBtno to podružnico, bodisi da se upisujejo kot udje ali z nabiranjem prostovoljnih doneskov ob vsaki primerni priliki. To bi veljalo posebno sedaj ob priliki odpretja Il.ga otroškega vrta te podružnice, in našel bi se morda mej pre-možnimi okoličani še kdo, kateri bi posnemal g. Marina Luxa s Preseka, kateri se je upisal pred kratkem kot pokrovitelj podružnice, uplačavši 100 gld. Poziv. Gospodje Člani (ne gospodičine) dramatrškega odseka „Tržaškega Sokola" blagovolijo naj priti v sredo ob osmi uri zvečer v društveno dvorano na dogovor o prvem dramatiškem večeru, ki se ima prirediti prihodnjega meseca. Rediteljstvo. Pevsko In bralno društvo na Opčlnah priredi dne 1. maja veliko veselico, katere bo udeleže — kakor čujemo — razna okoličanska društva in morda tudi „Tržaški Sokol." Veselica se priredi na planem in v velikem štilu. Za VI. župno cerkev se je nabralo doBedaj 34.747 gld. 83 kr. Nadaljne prispevke vsprejemajo škofijska pisarna, odbor in župniki vse škofije. Poziv! Ker se imajo koncem tega meseca vršiti volitve v novi odbor „Slovanske Čitalnico v Trstu", Bi dozvoljujeta podpisana uljudno povabiti p. n. članove na dogovor 24. aprila zvečer ob 8 uri v prostorih omenjenega društva. Dr. K. Glaser. L. Furlani. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča Re najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vodno izborna domača okoličanska vina. Ol. B. Modic in Grebene, "ITM in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in 8. duhovščino na hvojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okraSmijo grobnih spomenikov. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza ilella Zonta) priporoča ho najtopleje tržaškim Slovencem in na dežoli. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna judila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich. Antnn Pobita i n;l v°k1u uHce (ih,*K» milini rubndj, in Ceriliat^i izvrstno domače žganje ; v tabak ar ni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemško-aloven-ike poštne tiskanice. Cl ftncfilno ^InL*4*'4 starosnana pod ime-UUaUlIld „OlUKd , nnm „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča h« Slovencem v mestu in na deželi. Točijo ae izborna vina, iatotako je kuhinja izvrstna. Cl. AnHrpi K 51lan *evl.iar T ulici Caserma nilUl G J rvaimi, priporoča b« najtopleje slovenskemu občinstvu. Kajelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. 01. lufln Prolnri priporoča svoji trgovin Ivan rreiug v vi» dei bosco »t. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Kamera vecchia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muacheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnice ltosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, ^SVuT trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Piazza 8. Oiovanni, St. 1. trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, Tiskarna „Dolenc" v Trstu), Piazza della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo ^Kmutijsko berilo" za nadaljevalno tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana Rtane 45 kr., trdo vezana 05 s poštnino vred. Cl. An+nn I omno naslednik Jakob Hočo-nlllUlI Lalll|JC, varja, Via B a r riera v e o c h i a št. 17 pekovski mojstor, priporoča kruh vseli vrst, moko, riž, sočivje, lino morav&ko maslo itd. Cl. Ivan llmnlf čevljarski mojster, Via Ko-ivail UHlCIl, magna St. 6. priporoma Be slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko h ada-joča delu. Solidno dolo, - hitra postrežba — nizke cone. fi0--25 Antnn Vrahop trgovina z steklovino rtlliuil fiaucb, lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canulc (prva prodajalnica poleg „Ponte roHso") te priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. Cl. U. Mrevya, Via Belvedere štv. 19. Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turšice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Ivan Kannhfll nasproti velike vojai- IVall l\allUUCI, nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na defcelo v množinah od S kil. naprej po najnižji oenl. PranSn RoloU Pia/zetta Cordarioli št. riallJU UUian 3 i,|iz0 novega trga, prodaja izvrstne jeatvine : kavo, sladkor, riž, oljo, čokolado, kakao — po najnižjih conah. |#0|«nl PnllO ignnjarija in tobakarna v ivarui OUlja, ulici Via Aroatft, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr botoljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Ć1. Antnn Ifrainoi* P''"1™ Bsriera vec-MIIIUII m ajltCI , chia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneju slavnemu občinstvu. Cl. Anton Ščuka Via Barriora vecchia št. 19 III. nadhtropje, izdeluje moške obleke po najnovojši-m kroji. V njega de-lalnioi vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko ln iensko perilo, kuj * so izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl. Dlo^ind Jaha lastnik krčmu k „Ruskim DlaZllla I UlltJ, Toplicam", Vin Oiulia St. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer so pije izvrsten isterski teran, in bo So boljše skrbi za želodec. 7—25 „Osteria al Cervo" !£, STE kavarno „Fabris" priporoča dobra vina in izvrstno kuhinjo. — Za delniški stan hrana opoludno in zvečer neverjetno v ceno. Cl. Vekoslav Moder, '"Jr mojster „Piazza Caserma*, so priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, alaščio, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. Cl. A Pl^knvin Corso št 20, M. r-ie^KUVlO, nadstropje uglasbovalec glasovirjev, cerkvenih orgelj, harmonijev itd. Izvršuje tudi vsake vrste popravila. 4—4 Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campauillo v hiši Jakoba Brunneria A t. h (Piazza Pontoroaso). Po dvakrat nn dan frišiio opremio mleko po 12 kr. liter neposredno iz St. Petra, sveža (frišna) »metanu. Na zalitevanjo posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti jo odprl tudi podružnico v ulici S. Sobastiano blizo solnega trga. Cl. Kavarni ,Commercio' in ,Te- Hpcrn* T u'ici ase rma'"' shaja- UCStu lisfi tržaških Slovencev vseh stanov. N.i razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra po-tr^žba. — Za obilen obisk se priporoča j Anton Šorli, k&varnar. Cl. Anton JRr:X Via Farneto št 18, I. nad-JDI Iv, stropje — izdeluje moške 3-3 obleke po najnovej&em kroju, izdeluje tudi obleko za c. kr. uradnike. — Postrežba točna in taitra. _____ 6—12 Otilija Kančnik, III. nadstr. priporoča se uljudno vsim častitim damam iz slovenskih krogov v Trstu in na deželi za izdelovanje novih in prenarejanje starih klobukov, koje izdeluje po jako nizkej ceni. 4 — 4 j Josip Urbančič, Franceseo priporoča vseh vrst žganja na drobno j ^ in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v C3 boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, ! sladščiee itd. 14—48 Gostilna „Al Gallo