-Q
OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI
URADNO GLASILO
Stevilka:4/ 2016
LETNIK VIN
SREDIŠČE OB DRAVI; 10.2.2016
Izdajatelj Uradnega glasila: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, ISSN 1855-7767
VSEBINA:
7.	Statut občine Središče ob Dravi
8.	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Lipje
9.	Sklep o potrditvi predloga Statuta občine Središče ob Dravi
10.	Sklep o potrditvi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Lipje
11.	Sklep o objavi javnega razpisa za podeljevanje proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja gospodarstva
12.	JAVNI RAZPIS za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Središče ob Dravi v letu 2016
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO)je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 12. redni seji dne 3.2.2016 sprejel
Statut Občine Središče ob Dravi
1	Splošne določbe
1.	člen
(območje, ime in sedež občine)
(1)	Občina Središče ob Dravi (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
1.	Središče ob Dravi
2.	Grabe
3.	Obrež
4.	Šalovci
5.	Godeninci
(2)	Sedež občine je v Središču ob Dravi, Trg talcev 4.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen (občani)
(1)	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(2)	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(3)	Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
3.	člen
(uresničevanje skupnih nalog)
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4.	člen
(grb, zastava in praznik občine)
(1)	Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2)	Občina ima žig, kije okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Središče ob Dravi, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine -Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava,
(3)	Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
(4)	Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
( 5 ) Občina ima 11. april določen kot občinski praznik.
2	Naloge občine
5.	člen (naloge občine)
(1)	Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakoni in s tem statutom
(2)	Občina samostojno ureja vse lokalne zadeve, ki zadevajo prebivalce občine.
6.	člen
(statistične, evidenčne in analitične naloge)
(1)	Občina obdeluje podatke, kijih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti. Podatke občina pridobi in obdeluje v skladu z zakonom.
3	Organi občine
3.1	Skupne določbe
7.	člen (organi občine)
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan/županja ( v nadaljevanju župan ) in
•	nadzorni odbor.
(2)	Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom, statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
8.	člen
(občinska uprava)
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora skupaj z medobčinsko upravo občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ter s skupno upravo občin Spodnjega Podravja.
(3)	Občinska uprava zagotavlja strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, ter pri delu Nadzornega odbora občine
(4)	Občinska uprava je enovit organ.
(5)	Občinsko upravo vodi direktor/direktorica občinske uprave ( v nadaljevanju direktor ), usmerja in nadzoruje pa jo župan.
(6)	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(7)	Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
9.	člen
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
(1)	Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je organ sklepčen.
10.	člen (javnost dela)
(1)	Delo organov občine je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z uradnim objavljanjem vseh splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov v skladu z zakonodajo. Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi ter v Katalogu informacij javnega značaja in na svetovnem spletu.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, v skladu z dostopom do informacij javnega značaja.
3.2	Občinski svet
11.	člen (občinski svet)
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Občinski svet Središče ob Dravi šteje 9 članov.
(3)	Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih (10) dneh po drugem krogu volitev.
(4)	Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.
(5)	Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače.
12.	člen
(volitve članov občinskega sveta)
(1)	Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2)	Občinski svet občine Središče ob Dravi se voli po večinskem sistemu.
(3)	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
13.	člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1)	Občinski svet odloča o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti občine in njenih občanov.
14.	člen
(funkcija člana občinskega sveta)
(1)	Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2)	Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata
župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(3)	Za člane občinskega sveta veljajo določila o nezdružljivosti.
15.	člen
(seje občinskega sveta)
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4)	Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(7)	Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta in predsedniku nadzornega odbora občine. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi na svetovnem spletu.
(8)	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta, direktor in organ skupne občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
16.	člen
(odločanje članov občinskega sveta)
(1)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(2)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(3)	Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(4)	Župan in direktor o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
17.	člen
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
(1)	Razloge in postopek predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta in župana ureja zakon. Zakon ureja tudi postopek potrjevanja mandata nadomestnega člana občinskega sveta in nadomestne volitve člana občinskega sveta ter župana.
18.	člen
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3)	Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa, poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
19.	člen
(naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
•	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
•	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za
opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
•	opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
•	obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet,
•	izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.
20.	člen
(stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta)
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	odbor za gospodarstvo, gospodarsko infrastrukturo in turizem,
•	odbor za premoženje, finance in proračun
•	odbor za družbene dejavnosti
•	odbor za okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo
•	statutarno pravna komisija
•	komisija za odlikovanja in priznanja
(2)	Odbori in komisije štejejo od 3 do 5 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(3)	Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore in komisije. Z aktom o ustanovitvi določi delovno področje in število članov
21.	člen
(imenovanje članov odborov in komisij)
(1)	Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku 90 dni po konstituiranja občinskega sveta.
22.	člen
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega
sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
23.	člen
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta)
(1)	Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti v skladu z veljavno zakonodajo.
24.	člen
(Vaški odbori)
(1)	Občinski svet kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi vaške odbore in imenuje in razrešuje člane odborov.
Člane imenuje izmed prebivalcev posameznih območij občine določenih z zakonom.
(2)	Vaški odbori imajo pravico občinskemu svetu predlagati odločitve, ki se nanašajo na posamezno območje občine, določeno z odlokom, za katero so ustanovljeni.
3.3	Župan
25.	člen (župan)
(1)	Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2)	Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
26.	člen
(pristojnosti župana)
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
•	imenuje in razrešuje direktorja in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(3)	Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(4)	Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(5)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.
(6)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.
Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(7)	Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
27.	člen
(zadržanje objave splošnega akta)
(1)	Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, po postopku in načinu, ki ga ureja zakon.
(2)	Župan lahko zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, po postopku in načinu,ki ga ureja zakon.
28.	člen
(naloge župana na področju zaščite in reševanja)
(1)	Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja.
29.	člen
(podžupan občine)
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina Središče ob Dravi 1 podžupana.
(2)	Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana.
(3)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
30.	člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2)	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
31.	člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1)	Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2)	Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
32.	člen
(predčasno prenehanje mandata župana in podžupana)
(1)	Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2)	Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3)	Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
3.4	Nadzorni odbor občine
33.	člen
(nadzorni odbor občine)
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini in svoje pristojnosti izvršuje v skladu z zakonskimi predpisi.
34.	člen
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
( 1 ) Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja). Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Za člane nadzornega odbora veljajo zakonska določila o nezdružljivosti.
(3)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet.
35.	člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če so na prvi seji navzoči vsi člani.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4)	Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na sejah, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora..
(5)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Središče ob Dravi Trg talcev 4. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6)	Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
36.	člen
(program dela nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta za naslednje leto.
(2)	Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(3)	Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se udeležuje sej občinskega sveta.
37.	člen
(pristojnosti nadzornega odbora)
(1)	Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
(3)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila, ob tem pa upoštevati določila o varstvu osebnih podatkov.
38.	člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1)	Člani nadzornega odbora so dolžni se izogibati nasprotju interesov v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.
39.	člen
(poročilo nadzornega odbora)
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član
nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju:	nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila
izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(3)	Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(4)	Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
40.	člen
(odzivno poročilo)
(1)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih (8) dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih (15) dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2)	Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
41.	člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1)	Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine
(2)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3)	Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(4)	V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
(7)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
42.	člen
(postopanje nadzornega odbora)
(1)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
43.	člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
44.	člen
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor županu in občinskemu svetu predloži pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev. Nadzorni odbor poroča o svojem delu županu in občinskemu svetu ter ju seznani s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlaga rešitve za izboljšanje poslovanja.
45.	člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
46.	člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
47.	člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
(1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
48.	člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta - pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s
podjemnopogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
49.	člen
(poslovnik o delu nadzornega odbora)
(1) Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
4	Drugi organi občine
50.	člen
(drugi organi občine)
(1)	Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
51.	člen
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
52. člen
( Odbor za požarno varnost)
(1) Občina ima odbor za požarno varnost, ki ima tri člane.
5	Neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini
53.	člen
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
(1) Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
•	zbor občanov,
•	referendum,
•	ljudska iniciativa.
5.1	Zbor občanov
54.	člen
(zbor občanov)
(1)	Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2)	Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
55.	člen
(sklic zbora občanov)
(1)	Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
(2)	Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega sveta skupnosti.
(3)	Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(4)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
56.	člen
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)
(1)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2)	Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
57.	člen
(vodenje zbora občanov)
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(3)	Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
5.2	Referendum o splošnem aktu občine
58.	člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet.
(2)	za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo zakonska določila
5.3	Drugi referendumi
59.	člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona, ki določa in ureja referendum.
5.4	Ljudska iniciativa
60.	člen
(ljudska iniciativa)
(1)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
61.	člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
(1)	Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
6	Občinske javne službe
62.	člen
(občinske javne službe)
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki so določene z zakonom in javne službe, ki jih sama določi.
(2)	Opravljanje javnih služb je predpisano z zakonom.
63.	člen
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1)	Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
•	osnovnošolsko izobraževanje,
•	predšolska vzgoja in varstvo otrok,
•	osnovno zdravstvo in lekarna,
•	osebna pomoč družini in
•	knjižničarstvo.
(2)	Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih.
64.	člen
(gospodarske javne službe)
(1)	Na območju občine se izvajajo vse obvezne lokalne gospodarske javne službe v skladu z sprejeto zakonodajo.
(2)	Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
65.	člen
(ustanovitev pravne osebe javnega prava)
(1)	Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2)	Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
66.	člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1)	Izvrševanje ustanoviteljskih pravic in odločitev v skupnih pravnih osebah javnega prava je urejeno v zakonu.
(2)	Zastopnik občine v svetu je župan občine
7	Premoženje in financiranje občine
67.	člen
(premoženje občine)
(1)	Premoženje občine sestavljajo finančno in stvarno premoženje ( nepremične in premične stvari, denarna sredstva, pravice terjatve, delnice...)
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3)	Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje in nakupa izvršuje župan.
(4)	Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
(5)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
68.	člen
(prihodki občine)
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
69.	člen
(proračun občine)
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
70.	člen
(sestava proračuna občine)
(1)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4)	Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
71.	člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1)	Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5)	Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
72.	člen
(sprejem proračuna občine)
(1)	Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna
(2)	Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, kijih določa zakon.
(4)	Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.
(5)	Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
73.	člen
(začasno financiranje)
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
74.	člen
(uporaba sredstev proračuna)
(1) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
75.	člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3)	Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto.
( 4 ) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu do konca meseca avgusta tekočega leta.
76.	člen
(zaključni račun proračuna)
(1)	Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(2)	Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(3)	Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(4)	Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
77.	člen
(zadolževanje občine)
(1)	Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
78.	člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3)	Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
79.	člen
(finančno poslovanje občine)
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
80.	člen
(javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del in drugih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
9	Splošni in posamični akti občine
9.1	Splošni akti občine
81.	člen
(splošni akti občine)
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
82.	člen (statut občine)
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
83.	člen
(poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
84.	člen (odlok občine)
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način vse zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
85. člen (pravilnik)
(1)	S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
86.	člen
(objavljanje splošnih aktov občine)
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi in pričnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi se objavljajo tudi drugi akti.
9.2 Posamični akti občine
87.	člen
(posamični akti občine)
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo -odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
88.	člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
10	Varstvo občine v razmerju do države
89.	člen
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
(1) Občinski svet ali župan lahko v skladu z zakonodajo vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki posegajo v njen ustavni položaj in pravice.
90.	člen
(spor o pristojnosti)
(1) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti,v skladu z zakonodajo.
91.	člen (upravni spor)
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
92.	člen
(upravni in sodni postopki)
(1) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski Intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
93.	člen
(mnenje delovnega telesa)
(1) Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
11	Nadzor nad zakonitostjo dela
94.	člen
(nadzor nad zakonitostjo dela)
(1) Nadzor nad zakonitostjo dela se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo.
12	Prehodne in končne določbe
95.	člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Središče ob Dravi
objavljen v Uradnem vestniku občine Ormož št. 8/2007 in 9/2007, ter spremembe Statuta objavljenega v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi št. 16/2014.
96.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
(1)	Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-11/2015 Datum: 3.2.2016 JURIJ BORKO, župan
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDRP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 - ZUUJFO), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) ter 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 8/07 in 9/07 ter Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 16/14)je Občinski svet Občine Središče ob Dravi na 12. redni seji dne 03.02.20016 sprejel
ODLOK
o	občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Lipje
1	UVODNE DOLOČBE
1.	člen (predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt poslovna cona Lipje (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).
2.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.
3.	člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1)	Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2)	Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.
(3)	Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,
območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000,
- prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000,
zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000,
prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000,
prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000,
načrt parcelacije v merilu 1 : 1000.
4.	člen
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:
izvleček iz občinskega prostorskega
načrta,
prikaz stanja prostora, strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,
smernice in mnenja, obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, povzetek za javnost, okoljsko poročilo.
2	OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
5.	člen
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1)	Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na območju občine Središče ob Dravi, na vzhodnem obrobju naselja Središče ob Dravi.
(2)	Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta omejuje na severovzhodu poslovna cona, na severozahodu in jugovzhodu kmetijske površine, na vzhodu bioplinarna, na jugozahodu državna cesta G1-2 na odseku 1313 Ormož-Središče ob Dravi in na zahodu bencinski servis.
(3)	Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 762/2, 763, 765/2, 766/1, 766/2, 814/32, 814/36 in 814/39 vse v k.o. Središče ob Dravi ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 767, 771, 772, 773, 777, 814/22, 814/39, 1327, 1328, 1329 in 2104/1 vse v k.o. Središče ob Dravi. Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 57.989,21 m2.
(4)	Pretežni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je nepozidan in v naravi predstavlja njive. Pozidan del območja občinskega podrobnega načrta predstavljajo občinska cesta LC-304711 Farma in dovozna cesta na severu, državna cesta na jugozahodu, sušilnica in skladišče žitaric ter neurejen prostor na mestu odstranjenih skladiščnih objektov, ki služi kot manipulativna oziroma parkirna površina, na severovzhodu.
(5)	Prometni dostop do območja
občinskega podrobnega prostorskega načrta je možen z občinske ceste. Preko zahodnega dela območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka srednjenapetostno prostozračno elektroenergetsko omrežje, preko sredine območja občinskega podrobnega prostorskega načrta pa s severa proti jugu nizkonapetostno	prostozračno
elektroenergetsko omrežje. Ob severu občinske ceste se nahajata dve transformatorski postaji. Vodovodno omrežje poteka ob državni cesti in po zahodni meji
območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Ob dovozni cesti poteka plinovodno omrežje in komunikacijsko omrežje, katero poteka še ob občinski in državni cesti. Ob jugu občinske ceste in sušilnice ter skladišča žitaric poteka melioracijski jarek.
(6)	Pretežni del območja občinskega podrobnega načrta sega na območje z naravovarstvenim statusom, ekološko pomembno območje, Drava - spodnja, EPO 41500. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja enota nepremične kulturne dediščine, arheološko najdišče, Središče ob Dravi - Arheološko območje Lipje, EŠD 30073.
3	PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM
PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
6.	člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)	Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:
gradnja stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim,
gradnja krožnega križišča na državni
cesti,
gradnja dostopne ceste,
rekonstrukcija občinske in dovozne
ceste,
ureditev utrjenih in zelenih površin.
(2)	Poleg tega se z občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje še gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ter dela v zvezi z zunanjimi ureditvami.
4	UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV
V PROSTOR
7.	člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1)	Zaradi vizualne izpostavljenosti območja občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo z izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev spremenila podoba krajine, kar pa bo v večji meri omiljeno z izvedbo načrtovanih zelenic in zasaditev visoke drevesne vegetacije ob robu poslovne cone. Skupaj z obstoječo poslovno cono bo predstavljala zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in
jasno razpoznavna kot urejena celota.
(2)	Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
8.	člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor.
9.	člen
(vrste objektov glede na namen)
(1)	Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je pretežno namenjeno industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
gostilne, restavracije in točilnice, druge poslovne stavbe, trgovske stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe, industrijske stavbe, rezervoarji, silosi in skladišča, druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, mostovi in viadukti,
sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti,
naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,
daljinski vodovodi,
objekti za črpanje, filtriranje in zajem
vode,
daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja,
daljinski (prenosni) elektroenergetski
vodi,
lokalni (distribucijski) plinovodi, lokalni vodovodi za pitno in tehnološko
vodo,
lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in
stisnjen zrak,
vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave,
lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
elektrarne in drugi energetski objekti, objekti za ravnanje z odpadki, drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2)	Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih objektov glede na namen:
majhna stavba, pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, vodnjak, vodomet, samostojno parkirišče, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
objekt za oglaševanje.
(3)	Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste enostavnih objektov glede na namen:
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
pomožni objekt v javni rabi,
ograja,
podporni zid,
rezervoar,
vodnjak, vodomet,
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
10.	člen
(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
sanacija in priprava zemljišča, gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, sprememba namembnosti,
vzdrževanje objekta.
11.	člen
(lega, velikost in oblikovanje objektov)
(1)	Stavbe na območju nepozidanih stavbnih zemljišč:
lega:	znotraj površine za razvoj
stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.;
tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;
višinski gabarit:	največ 13,00 m,
merjeno od najnižje višinske kote urejenega terena ob stavbi do najvišje višinske kote strešnega venca, nad katero je dopustna le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov ipd.;
fasada:	svobodno zasnovana s
kakovostnimi in trajnimi materiali;
streha: ravna ali pod blagim naklonom; strešna kritina:	pogojena je s
tehnološko rešitvijo strehe.
(2)	Stavbe na območju pozidanih stavbnih zemljišč (območje sušilnice in skladišča žitaric):
lega: fasada stavbe je od meje sosednjega zemljišča oziroma od roba vozišča lokalne in dovozne ceste odmaknjena najmanj 6,00 m;
tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;
višinski gabarit:	največ 13,00 m,
merjeno od najnižje višinske kote urejenega terena ob stavbi do najvišje višinske kote strešnega venca, nad katero je dopustna le izvedba tehničnih naprav, proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, strojnic, dostopov na streho, dimnikov ipd.;
fasada:	svobodno zasnovana s
kakovostnimi in trajnimi materiali;
streha: ravna ali pod blagim naklonom; strešna kritina:	pogojena je s
tehnološko rešitvijo strehe.
(3)	Nezahtevni in enostavni objekti:
lega: najbolj izpostavljeni del objekta je od meje sosednjega zemljišča odmaknjen najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi bliže, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;
velikost: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje;
oblikovanje: da se ne kvari splošnega videza prostora.
12.	člen
(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest, zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam,
v okviru posameznega stavbnega zemljišča se zagotovi vsaj 15 % prostih zelenih površin, ki morajo biti ustrezno zasajene (trata ali zasaditev), ostali nepozidani del stavbnega zemljišča se uredi kot utrjene manipulativne površine,
ob zahodni, jugozahodni in jugovzhodni meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je obvezna ureditev zelenic, ki se v čim večji meri zasadijo z visoko drevesno vegetacijo,
v okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi potrebna parkirna mesta (na štiri parkirna mesta naj se zasadi vsaj eno veliko drevo ali na tri parkirna mesta eno srednje veliko drevo), ob glavni cesti se uredi zelenica, ki se v čim večji meri zasadi z visoko drevesno vegetacijo,
ob dostopni cesti se med hodnikom za pešce in kolesarje ter mejo stavbnih zemljišč uredi zelenica, ki se zasadi z obojestranskim drevoredom,
na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
13.	člen
(merila za parcelacijo)
(1)	Zemljiške parcele, ki so namenjene
gradnji stavb je dopustno združevati ali deliti.
(2)	Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. Zemljiškokatastrske točke so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
5	ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
14.	člen
(splošni pogoji za urejanje prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1)	Pri projektiranju in gradnji prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi in normativi s posameznega področja.
(2)	Detajlni pogoji za priključitev na prometno, okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(3)	Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
15.	člen
(prometno urejanje)
(1)	V skladu s strokovno podlago Cestno prometnega instituta d.o.o., št. 510/2013, september 2013 se na državni cesti G1-2 na odseku 1313 Ormož-Središče ob Dravi zgradi trikrako nivojsko enopasovno krožno križišče. Krožno križišče se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. Ob glavni cesti se izvede enostranski hodnik za pešce in kolesarje.
(2)	Načrtovano dostopno cesto se naveže na glavno cesto preko vzhodnega kraka načrtovanega krožnega križišča. Širina vozišča dostopne ceste mora znaša najmanj 6,50 m. Ob vozišču dostopne ceste se uredi obojestranski hodnik za pešce in kolesarje v širini najmanj 2,00 m, ki se priključi na načrtovani hodnik za pešce in kolesarje ob glavni cesti.
(3)	Občinska cesta LC-304711 Farma in dovozna cesta se rekonstruirata. Širina vozišča cest se razširi na najmanj 5,00 m.
(4)	Dovozne priključke do manipulativnih površin posameznih stavb se uredi z dostopne, lokalne in dovozne ceste.
16.	člen
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1)	Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in industrijskih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
(2)	Komunalne odpadne vode iz objektov se odvaja v javno kanalizacijo, ki se dogradi.
(3)	Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja posredno v podzemne vode preko ponikovalnic. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske odpadne vode spelje v bližnje površinske odvodnike (jarke).
(4)	Melioracijski jarek ob lokalni cesti se kanalizira.
(5)	Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.
17.	člen (oskrba z vodo)
(1)	Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi krožni cevovod s hidrantnim omrežjem.
(2)	Za navezavo krožnega cevovoda na vodovodno omrežje se ob glavni cesti zgradi nov cevovod, ki ga je potrebno locirati izven območja načrtovanega krožnega križišča. Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji.
(3)	Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.
18.	člen
(oskrba z električno energijo)
(1) V skladu s strokovno podlago Elektra Maribor d.d., št. 366/13-PT, november 2013 se za napajanje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta z električno energijo izvede:
zgradi se nova transformatorska postaja 20/0,4 kV Središče 6 Obrtna cona,
zgradi se nov srednjenapetostni 20 kV kablovod od nove transformatorske postaje Središče 6 Obrtna cona do novega oporišča 12 d-422 Središče Farma,
zgradi se nov srednjenapetostni 20 kV kablovod od nove transformatorske postaje
Središče 6 Obrtna cona do nove točke A k-931 Središče BE - Jurša,
zgradi se nov srednjenapetostni 20 kV kablovod od nove transformatorske postaje Središče 6 Obrtna cona do transformatorske postaje t-229 Središče Droga,
demontira se srednjenapetostni 20 kV daljnovod d-247 Središče Droga (lastnik Droga Kolinska, d. d.) od oporišča 11 d-422 Središče Farma do oporišča 11 d-247 Središče Droga, demontira se srednjenapetostni 20 kV kablovod k-602 Središče Droga (lastnik Droga Kolinska, d. d.) od oporišča 11 d-247 Središče Droga do transformatorske postaje t-229 Središče Droga,
demontira se del srednjenapetostnega 20 kV kablovoda k-931 Središče BE - Jurša (lastnik Dom=en Domen Jurša s.p.) od nove točke A k-931 Središče BE - Jurša do oporišča 2 d-247 Središče Droga,
zgradi se nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz nove transformatorske postaje Središče 6 Obrtna cona,
demontira se del obstoječega prostozračnega nizkonapetostnega 0,4 kV izvoda 2 (lastnik Agropro d.o.o.) od transformatorske postaje t-121 Središče Farma do novega zA-droga v novi točki B,
demontira se del obstoječega kabelskega nizkonapetostnega 0,4 kV izvoda 3 od transformatorske postaje t-121 Središče Farma do nove točke C.
(2)	Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.
19.	člen
(oskrba s plinom)
(1)	Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta zgradi ustrezno dimenzionirani plinovod, katerega se naveže na obstoječe srednjetlačno (4 bar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina, ki poteka ob in v lokalni cesti na severu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta .
(2)	Do načrtovanih stavb se izvede ustrezno dimenzionirane plinovodne priključke.
(3)	Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
20.	člen (ogrevanje)
Ogrevanje se vrši iz lastnih ali skupnih kotlovnic na zemeljski plin ali biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).
21.	člen
(energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije)
(1)	Pri gradnji objektov se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(2)	Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
izboljšuje toplotna izolacija objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
(3)	Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov. Za alternativne štejejo naslednji sistemi:
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
soproizvodnja z visokim izkoristkom, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, toplotne črpalke.
(4)	Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja le za določene stavbe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, energetiko in učinkovito rabo energije v stavbah.
22.	člen
(elektronske komunikacije)
(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi
telekomunikacijska kabelska kanalizacija:
v dostopni cesti vsaj dve cevi fi 110 mm s pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,20x1,20x1,20 m,
do posamezne stavbe ena cev fi 110 mm ter prehodni jašek pri sami stavbi.
(2)	Prenosni medij se določi za vsako stavbo posebej glede na potrebe investitorjev.
(3)	Priključna točka je na mestu načrtovanega krožnega križišča.
(4)	Obstoječe telekomunikacijsko omrežje ob glavni cesti se glede na načrtovane prostorske ureditve ustrezno zaščiti z izvedbo betonske kanalizacije ali prestavi na drugo stran glavne ceste na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in v projektu za izvedbo.
(5)	Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih kablov (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) izvede upravljavec omrežja na stroške investitorja.
(6)	Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje.
23.	člen
(javna razsvetljava)
(1)	Javna razsvetljava se uredi ob cestah v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2)	Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo.
6	REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1)	Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja enota nepremične kulturne dediščine, arheološko najdišče, Središče ob Dravi - Arheološko območje Lipje, EŠD 30073.
(2)	Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v poletnih in jesenskih mesecih leta 2014 opravil predhodno arheološko raziskavo za oceno arheološkega potenciala. Iz poročila o opravljeni predhodni arheološki raziskavi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, št. 3/2014, september 2014, je razvidno, da je bilo pri arheološkem površinskem pregledu na celotni površini obravnavanega prostora najdeno drobno arheološko gradivo (odlomki lončenine in gradbenega materiala), časovno opredeljeno v prazgodovino in rimsko dobo. Statistična obdelava pridobljenega arheološkega gradiva kaže na to, da se glavnina ohranjenih arheoloških ostalin lahko pričakuje v severozahodnem delu obravnavanega prostora, vendar tudi na ostalih površinah lahko pričakujemo ohranjene arheološke ostaline.
(3)	Pred začetkom kakršnih koli zemeljskih del je potrebno opraviti arheološko raziskavo, s katero bodo arheološke ostaline na obravnavanem prostoru sistematično raziskane in nadzorovano odstranjene -arheološko izkopavanje. Za natančno določitev obsega, volumna in ohranjenosti arheoloških ostalin bo potrebno predhodno opraviti arheološko raziskavo za vrednotenje arheološkega najdišča s strojno/ročnimi testnimi jarki na 3 % obravnavane površine.
(4)	V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje s strani pristojne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine, kjer bodo določeni natančni pogoji obravnave arheoloških ostalin na območju arheološkega najdišča, glede na projektno dokumentacijo za poseg.
(5)	V primeru, da v nadaljevanju arheoloških raziskav pride do odkritja arheoloških ostalin velike kulturne vrednosti, ki bi jih bilo potrebno na podlagi določil Zakona o ratifikaciji evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine ohraniti nepoškodovane na mestu odkritja, bo potrebno temu primerno prilagoditi projekt ureditve obravnavanega prostora.
7	REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER
24.	člen
OHRANJANJA NARAVE
25.	člen (varstvo voda)
(1)	Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610.
(2)	Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).
(3)	Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, bodisi direktno preko strešnih peskolovov ali v ustrezne ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirani izven vpliva vseh povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok ali površinski odvodnik (jarek).
(4)	V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
(5)	Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.
(6)	V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda.
(7)	V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine).
(8)	Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(9)	Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje.
26.	člen (varstvo tal)
(1)	Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2)	Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva.
(3)	Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
27.	člen
(ohranjanje narave)
(1)	Pretežni del območja občinskega podrobnega načrta je del ekološko pomembnega območja, Drava - spodnja, EPO 41500, kije določeno zaradi habitata varovanih vrst ptic (belovratega muharja in belorepca).
(2)	Za zmanjševanje vizualnih motenj, zmanjševanje širjenja hrupa na okoliške površine naj se predvidijo zasaditve kot je v načrtu. Na celotnem območju se zasaditve izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. Predlagamo uporabo sledečih vrst: veliki jesen
(Fraxinus excelsior), vrbe (Salix sp.), iva (Salix caprea), črna jelša (Alnus glutinosa), dob (Quercus robur), beli gaber (Carpinus betulus), brest (Ulmus spp.) idr. Za grmovne vrste se lahko prav tako uporabljajo nekatere od že naštetih vrst, poleg teh pa še navadna kalina (Ligustrum vulgare), črni trn (Prunus spinosa), čremsa (P. padus), rdeči dren (Cornus sanguinea), enovrati glog (Crataegus monogyna), navadna krhlika (Frangulaalnus), navadna trdoleska (Euonymuseuropaea) idr. V nobenem primeru naj se ne uporablja tujerodnih/okrasnih vrst in vrst, ki niso značilne za območje (npr. ameriški jesen (F. americana), amerikanski javor (Acernegundo), rdeči hrast (Quercusrubra), vzhodni klek (Thujaorientalis), japonska medvejka (Spiraeajaponica), navadna vinika (Parthenocissusquinquefolia),	japonsko
kosteničje (Lonicerajaponica), Davidova budleja (Buddleadavidii), vrste iz rodu nebin (Aster spp.). Za zatravitev površin naj se prav tako uporablja mešanica avtohtonih vrst, po možnosti naj bodo lokalnega izvora in ne komercialne mešanice, ki so mnogokrat iz tujine ter predstavljajo tujerodni genski material. Za vse tri nivoje zasaditve se priporoča tudi vsaj delno spontano za/rast, ki naj vključuje odstranjevanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(3)	Za zasaditve ob cestah se ne uporablja plodonosnih rastlin, ki privabljajo ptice.
(4)	Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se
pojavljajo in se bodo pojavljale na vseh površinah znotraj območja občinskega podrobnega prostorskega načrta (ter tudi na mejnih delih) je potrebno odstranjevati že pred posegi, med posegi in po posegih (stalno). Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška	zlata	rozga
(Solidagocanadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeronannuus), japonski dresnik (Fallopiajaponica), češki dresnik (F * bohemica),	Verlotov	pelin
(Artemisiaverlotiorum), pelinolistna žvrklja (Ambrosiaartemisiifolia),	robinija
(Robiniapseudacacia), veliki pajesen (Ailanthusaltissima), deljenolistna rudbekija (Rudbeckialaciniata),	topinambur
(Helianthustuberosus),	nedotike
(Impatiensspp.) idr. Kot osnova nezaželenih vrst naj se uporabi vsaj seznam iz Jogan (2007).
(5)	V primeru implementacije fotovoltaike na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta: v kolikor sončni paneli ne bodo imeli že tovarniške izvedbe z belimi
obrobami in mrežo, naj se izvede obroba in mreža z belim lepilnim trakom (širine do 1 cm), ki razdeli panele na manjše dele in s tem zmanjša polarizacijsko onesnaževanje.
(6)	Ob odvodnem jarku (razen v delu ob cesti) naj se vegetacija ohranja vsaj enostransko do konca septembra, ko se lahko pokosi. S tem bo zagotovljeno manjše izhlapevanje oz. evapotranspiracija ter s tem omogočeni boljši pogoji za dvoživke, površina z ohranjeno (vlagoljubno) vegetacijo pa bo služila kot habitat nekaterim nevretenčarjem in vretenčarjem (malim sesalcem, plazilcem) ali kot linearni koridor (oz. »steppingstone« koridor za ptice, žuželke idr.) v osiromašeni intenzivni kmetijski krajini ter kot potencialni habitat ogroženim vlagoljubnim rastlinskim vrstam.
(7)	Gradbena dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se odsvetuje nočno osvetljevanje gradbišča in objektov. V kolikor ni potrebe po večernem/nočnem osvetljevanju zunanjih površin, naj se v tem času razsvetljava ne uporablja. Za osvetlitev vseh zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti pravilno nameščene in ne smejo sevati nad vodoravnico. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
(8)	V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo trakovi neprozornega lepilnega traka vodoravno ali navpično na stekleno površino (na razdalji od 10 do 20 cm) za preprečitev trkov ptic v steklene površine. Za posvetovanje naj se investitor obrne na strokovnjaka za ptice (ornitologa).
(9)	Vsi morebitni posegi v drevesno/grmovno vegetacijo v času po zasaditvah naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (dovoljeno od začetka septembra do konca februarja).
(10)	Naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti.
28.	člen (varstvo zraka)
(1) Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi
predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2)	Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov.
(3)	Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.
(4)	Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.
29.	člen
(varstvo pred hrupom)
(1)	Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.
(2)	Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. območje varstva pred hrupom in so oddaljena od območja občinskega podrobnega prostorskega načrta manj kot 1.000 m, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.
(3)	Na zahodni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta naj se umešča manj hrupne dejavnosti.
30.	člen
(varovanje naravnih virov)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:
stalna oskrbo z vodo, pri tem ne smejo
biti ogroženi vodni viri občine,
racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).
31.	člen
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
Načrtovana transformatorska postaja predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja, zato ne sme povzročati čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
32.	člen
(ravnanje z odpadki)
(1)	Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča.
(2)	Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.
8	REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
33.	člen (obramba)
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
34.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozivnosti ter plazovitosti terena ni.
(2)	Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g].
(3)	Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija ipd.).
35.	člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
9	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH
UREDITEV
36.	člen
(etapnost izvedbe)
(1)	Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.
(2)	Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe.
10	VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJA
OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH
IN TEHNIČNIH REŠITEV
37.	člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih
rešitev)
(1)	Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev.
(2)	Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke,
okoljevarstvene, kulturnovarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3)	Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel in zemljišč pod stavbami zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.
11	DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
38.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1)	Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju se upoštevajo vse določbe, navedene v posameznih poglavjih tega odloka, ter projektni pogoji, pridobljeni z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2)	V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(3)	Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
12	KONČNI DOLOČBI
39.	člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Središče ob Dravi.
40.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Številka: 007-1/2016
Datum: 3.2.2016 JURIJ BORKO, župan
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07 in Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 16/2014) je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 2. redni seji, dne
3.2.2016	sprejel naslednji
Sklep o potrditvi
predloga Statuta občine Središče ob Dravi
1.	člen
Sprejme in potrdi se predlog Statuta občine Središče ob Dravi (2 branje ).
2.	člen
Ta sklep velja takoj.
Statut se objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Številka: 03230-1/2016-1 Datum: 3.2.2016 ŽUPAN, JURIJ BORKO l.r.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/07 in Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 16/2014) je Občinski svet občine Središče ob Dravi na svoji 2. redni seji, dne
3.2.2016	sprejel naslednji
Sklep o potrditvi
Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Lipje
1.	člen
Sprejme in potrdi se predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Lipje (2 branje).
2.	člen
Ta sklep velja takoj. Odlok se objavi v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi.
Datum: 3.2.2016 ŽUPAN, JURIJ BORKO l.r.
Na podlagi 15. člena Statuta občine Središče ob Dravi ( Uradni vestnik občine Ormož št. 8/07 in Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 16/14 ) je občinski svet na svoji. redni seji dne sprejel naslednji
SKLEP
O objavi javnega razpisa za podeljevanje proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja gospodarstva
1.	člen
Javni razpis za dodeljevanje proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Središče ob Dravi za leto 2016, se razpiše v mesecu februarju 2016.
2.	člen
Skupna višina sredstev namenjenih za razvoj gospodarstva v letu 2016 znaša 17.000,00. Razpišejo se naslednji ukrepi
1.	Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj - 11.000,00 €
2.	Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja - 4.000,00 €
3.	spodbujanje prijav podjetij na razpise -
1.000,00 €
4.	Spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva - 1.000,00 €
Prvo odpiranje prispelih vlog se opravi 4.5.2016.
Zbiranje vlog se zaključi z 29.9.2016, oz. ob porabi sredstev
3.	člen
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu Občine Središče ob Dravi.
Številka: 03230-1/2016-3 Datum: 3.2.2016 ŽUPAN, JURIJ BORKO l.r.
Številka: 03230-1/2016-2
Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B, 127/2006-ZJZP,	14/2007-
ZSRDRO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010,	110/2011,	104/2012,	46/2013,
82/2013,	101/2013) Odloka o proračunu
Občine Središče ob Dravi za leto 2016 (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi, št. 19/2015), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za spodbujanje razvoja gospodarstva v Občini Središče ob Dravi -(Uradno glasilo občine Središče ob Dravi 10/15); ter na podlagi soglasja Ministrstva za finance, Sektorja za spremljanje državnih pomoči (št. priglasitve: M001-2242788-2016) objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA V OBČINI SREDIŠČE OB DRAVI V LETU 2016
1.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za spodbujanje razvoja gospodarstva na območju občine Središče ob Dravi.
Namen razpisa je spodbujanje investicij in drugih naložb, ki bodo prispevale k razvoju podjetništva in obrti ter k dvigu konkurenčnosti in kakovosti podjetništva na območju občine Središče ob Dravi.
2.	VIŠINA SREDSTEV
Okvirna skupna višina sredstev: 17.000,00 €
Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih:
Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj - 11.000,00 €
Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja - 4.000,00 €
Spodbujanje prijav podjetij na razpise -
1.000,00 €
Spodbujanjeizobraževanja, usposabljanja in promocije na področju podjetništva - 1.000,00 €
V	proračunu Občine Središče ob Dravi so v okviru državnih pomoči, ki se bodo dodeljevale po pravilu »de minimis«, za navedene ukrepe zagotovljena sredstva na proračunski postavki 140209 Pospeševanje razvoja malega gospodarstva v vrednosti 17.000,00 €. Sredstva se na podlagi tega razpisa dodeljujejo po pravilu »de minimis«.
Skupni znesek pomoči, dodeljen istemu prejemniku oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati
200.000.	00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči
100.000.	00 EUR).
Skupna vrednost subvencije/pomoči, dodeljena enotnemu podjetju (to so vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
(a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
(b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
(c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
(d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
Višina sredstev, ki se dodeli posameznemu upravičencu, je odvisna od rezultatov ocenjevanja vseh prejetih popolnih vlog, višine zaprošenih sredstev s strani upravičenca ter višine razpoložljivih sredstev. Maksimalna višina sofinanciranja je opredeljena v okviru posameznih ukrepov.
V	kolikor sredstva na posameznem ukrepu ne bodo v celoti izkoriščena, se sredstva na podlagi sklepa komisije lahko prerazporedijo na drug ukrep.
3.	UPRAVIČENCI
(1)	Upravičenci po tem javnem razpisu
-	podjetja in samostojni podjetniki ki imajo sedež v občini Središče ob Dravi ali investirajo na območju občine Središče ob Dravi
-	fizične osebe, ki so pri pristojnem organu vložile zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje
dejavnosti oziroma na pristojnem sodišču vložili priglasitev za vpis v sodni register in priložili zahtevi vse predpisane dokumente za ustanovitev gospodarske družbe;
(2)	Za podjetja po tem pravilniku se štejejo mikro, majhna in srednja podjetja (MSP), ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah in drugih veljavnih predpisih s tega področja ali pa poslujejo kot samostojni podjetniki posamezniki (pri samostojnih podjetnikih posameznikih se vsi pogoji za mikro in majhna podjetja smiselno upoštevajo).
(3)	Za opredelitev velikosti podjetja se upoštevajo določila iz Priloge I Uredbe komisije (ES) št. 651/2014, z dne 17.6.2014
4.	SPLOŠNA DOLOČILA OZIROMA POGOJI UPRAVIČENOSTI
Splošna določila oziroma pogoji, ki veljajo ne glede na ukrep opredeljen v tem javnem razpisu so sledeča:
1.	do pomoči so upravičeni le udeleženci opredeljeni v okviru posameznega ukrepa
2.	upravičenec lahko kandidira samo za izvedbo naložbe, upravičene po tem javnem razpisu, katero lahko izvede v celoti in v skladu z veljavnimi predpisi
3.	pomoč se dodeli na podlagi vloge opredeljene v razpisni dokumentaciji
4.	naložba, za katero se dodeli pomoč, se mora uporabljati ali ostati v lasti upravičenca (na območju občine) vsaj 2 leti od dokončanja naložbe, če ni v okviru posameznega ukrepa določeno drugače
5.	naložba, za katero se dodeli pomoč, se ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodelitve sredstev
6.	prosilec mora ob prijavi na javni razpis
predložiti	izjavo, da	za isto
investicijo/naložbo oziroma prijavljene upravičene stroške ni pridobil ali je v postopku	pridobivanja	dodatnih
sredstev iz kateregakoli drugega
javnega vira (RS ali EU); v kolikor je prosilec že pridobil javna sredstva za isti namen, do sredstev ni upravičen
7.	upravičenec, ki pridobi pomoč na podlagi tega javnega razpisa, mora voditi predpisano dokumentacijo, določeno z javnim razpisom in sklenjeno pogodbo o dodelitvi sredstev ter jo hraniti vsaj še 3 leta po izvedenem zadnjem izplačilu
8.	upravičenec mora imeti sedež v občini Središče ob Dravi, pri naložbah pa mora biti lokacija naložbe v občini Središče ob Dravi. V kolikor je upravičenec fizična oseba, mora le-ta imeti prijavljeno stalno bivališče na območju občine Središče ob Dravi.
Do prejema pomoči po tem javnem razpisu
niso upravičena podjetja oziroma fizične
osebe:
1.	ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije
2.	ki so opredeljena kot podjetja v težavah in dobivajo pomoč po posebnem programu za reševanje in prestrukturiranje
3.	ki so že prejela državno pomoč po tem pravilniku in naložbe oziroma storitve niso izvedla v skladu s podpisano pogodbo
4.	ki so že koristila pomoč za posamezne namene do višine, ki jo omogočajo posamezna pravila državnih pomoči
5.	kiso za iste upravičene stroške že pridobila sredstva iz državnega ali lokalnega proračuna ali mednarodnih virov
6.	ki nimajo pravočasno in v celoti izpolnjenih pogodbenih obveznosti do Občine Središče ob Dravi iz predhodnih javnih razpisov, če so na njih sodelovali
7.	ki imajo neporavnane obveznosti iz naslova davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti, določenih s predpisi
8.	podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva po opredelitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000,
9.	podjetja s sektorja premogovništva po opredelitvi Uredbe (ES) št. 1407/2002
10.	podjetja, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti
11.	podjetja, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
■ če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki
so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
■ če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce
Državna pomoč ne sme biti:
1.	namenjena izvozu oz. z izvozom povezanim dejavnostim v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo
2.	pogojena s prednostjo rabe domačega blaga pred rabo uvoženega
3.	dodeljena podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, za namen nabave vozil za cestni prevoz tovora
5.	UKREPI
Ukrep 1: Spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj
Predmet pomoči: sofinanciranje začetnih investicij in investicij v razširjanje in razvoj
Vrsta finančne spodbude:
-	dotacije
Upravičenci:
-	samostojni podjetniki ter mikro, mala in srednja podjetja ali MSP.
Pogoji:
-	naložba se mora izvesti na območju Občine Središče ob Dravi in se ohraniti vsaj 2 leti po njenem zaključku
-	za naložbo se šteje investicija v opredmetena osnovna sredstva (stroji in oprema, nakup zemljišč, stroški komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč, stroški gradnje in/ali nakupa objekta)
-	naložba mora predstavljati začetno investicijo ali investicijo za razširitev oziroma razvoj obstoječega obrata v smislu bistvenih sprememb proizvoda ali proizvodnega procesa v predelovalni, storitveni ali raziskovalno-razvojni dejavnosti. Povečanje obsega proizvodnje ali storitev, ki jih prijavitelj že opravlja, se po tem ukrepu ne šteje za upravičeno.
Upravičeni stroški:
stroški materialnih investicij, ki pomenijo investicijo v opredmetena osnovna
sredstva ( strošek komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč stroške gradnje ali nakupa objekta strošek nakupa strojev ali opreme strošek izdelave projektne in investicijske dokumentacije
Višina sofinanciranja:
Pomoč se glede na posamezno obliko dodeljevanja pomoči omeji:
-	dotacije - do 30% upravičenih stroškov posamezne investicije
Sofinanciranje upravičenih stroškov ne sme presegati 30% upravičenih stroškov posamezne investicije oziroma lahko znaša največ 5.000,00 €. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).
Okvirna višina sredstev: 11.000,00 €
Realizacija projekta:
-	upravičeni so stroški, ki nastanejo v obdobju 1.1.2016 do 1.12.2016
Omejitve:
-	prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 1 vlogo
Dokazila:
-	dokumentacija, ki dokazuje posamezno investicijo (gradbeno dovoljenje, kupoprodajne pogodbe, specifikacije nabavljenih investicijskih sredstev,...)
-	računi in dokazila o plačilu računov
-	v primeru, da investicija še ni bila izvedena je potrebno predložiti veljaven predračun oziroma ustrezno pogodbo
Ukrep 2: Spodbujanje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlovanja
Predmet pomoči:
-	sofinanciranje samozaposlovanja
-	sofinanciranje zaposlovanja novih delavcev
Vrsta finančne spodbude:
-	dotacije
Upravičenci:
-	samostojni podjetniki ter mikro, mala in srednja podjetja ali MSP, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I.
-	potencialni podjetniki
Pogoji:
-	delovno mesto, za katerega se dodeli finančna pomoč se mora ohraniti vsaj 1 leto;
-	nova zaposlitev mora pomeniti povečanje skupnega števila zaposlenih v primerjavi s številom zaposlenih v zadnjih 12 mesecih;
realizacija samozaposlitve oziroma odpiranje novega delovnega mesta mora biti izvedeno na območju Občine Središče ob Dravi;
-	do finančne pomoči je upravičena oseba, ki se samozaposli in ima prijavljeno stalno bivališče na območju občine Središče ob Dravi. Oseba mora ostati samozaposlena vsaj 1 leto. Zaposlitev mora biti za polni delovni čas. Namera po samozaposlitvi se dokazuje s pripravljenim poslovnim načrtom, dokazilom o registraciji podjetja ter potrjenim obrazcem M1/M2;
-	za novo odprto delovno mesto je mogoče zaposliti osebo s stalnim bivališčem na območju občine Središče ob Dravi, ki še ni bila zaposlena oziroma je ostala brez zaposlitve. Zaposlitev se dokazuje s kopijo podpisane Pogodbe o zaposlitvi ter M1/M2 obrazcem;
-	V primeru, da novo zaposleni delavec postane brezposeln, iz kateregakoli razloga pred potekom 1 leta, mora prejemnik sredstev, v roku 30 dni od prenehanja zaposlitve, zaposliti novega delavca, ki ustreza v tem pravilniku opredeljenim pogojem. V nasprotnem primeru mora prejemnik dodeljenih sredstev le-ta vrniti;
-	za vsakega na novo zaposlenega je potrebno predložiti svojo vlogo.
Upravičeni stroški:
-	stroški za realizacijo samozaposlitve v višini do 3 minimalnih mesečnih plač
-	stroški za odpiranje novega delovnega mesta v višini do 3 minimalnih mesečnih plač
Višina sofinanciranja:
-	upravičeni stroški se sofinancirajo do 100%, vendar maksimalna višina sofinanciranja ne more presegati 2.370,00 € na vlogo.
Okvirna višina sredstev: 4.000,00 €
Realizacija projekta
-	upravičeni so stroški nastali v obdobju
1.1.2016	do 1.12.2016
Omejitve:
-	prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 2 vlogi
Dokazila:
-	Samozaposlitev: dokazilo o registraciji podjetja, kopija M1/M2 obrazca,
-	Odpiranje novega delovnega mesta: kopija Pogodbe o zaposlitvi, kopija obrazca M1/M2
Ukrep 3: Spodbujanje prijav podjetij na razpise
Predmet pomoči:
sofinanciranje prijave na mednarodni razpis ali razpis na državni ravni.
Vrsta finančne spodbude:
- dotacije
Upravičenci:
samostojni podjetniki ter mikro, mala in srednja podjetja ali MSP, ki izpolnjujejo pogoje iz Priloge I.
Pogoji:
prijava mora biti podana na razpis na državni ali mednarodni ravni prijavljeni projekt mora ustrezati razpisnim pogojem in biti administrativno ustrezen, kar se dokazuje s potrdilom razpisovalca.
Upravičeni stroški:
stroški zunanjih izvajalcev, ki morajo biti v skladu z običajnimi tržnimi cenami in običajnim poslovanjem podjetja stroški dela osebja, ki dela na pripravi projekta za prijavo na razpis. Kot upravičeni strošek dela bodo šteli tisti, ki bodo izkazani z izplačilom osebju in bodo razvidni iz posebne pogodbe o delu /zaposlitvi oziroma aneksa k pogodbi o delu/ zaposlitvi
v primeru skupne prijave na razpis z več partnerji, je prijavitelj upravičen do subvencioniranja sorazmernega deleža stroškov glede na njegov sorazmerni delež v razpisu.
Neupravičeni stroški:
vse kar ni upravičeno
Višina sofinanciranja:
sofinanciranje upravičenih stroškov do 30 %, pri čemer se maksimalna višina določi z javnim razpisom. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).
najvišja dodeljena višina sredstev na upravičenca znaša 500,00€.
Okvirna višina sredstev 1.000,00 €
Realizacija projekta
-	upravičeni so stroški nastali v obdobju
1.1.2016	do 1.12.2016
Omejitve:
-	prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 2 vlogi
Dokazila:
-	kopija prijavnice na razpis
-	računi o upravičenih stroških
Ukrep 4:	Spodbujanje izobraževanja,
usposabljanja in promocije na področju podjetništva
Predmet pomoči:
-	sofinanciranje stroškov izobraževanja
-	sofinanciranje stroškov usposabljanj
-	sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini
Vrsta finančne spodbude:
-	dotacije
Upravičenci:
-	samostojni podjetniki ter mikro, male in srednje velike gospodarske družbe registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1)
-	fizične osebe z registriranim osebnim dopolnilnim delom - za sofinanciranje stroškov udeležbe na sejmih ali razstavah doma in v tujini
Pogoji:
-	za vsakega zaposlenega/sodelujočega je potrebno predložiti svojo vlogo
-	predložitev ustreznih dokazil za izvedbo posamezne aktivnosti (prijavnice, potrdilo o udeležbi,...)
Upravičeni stroški:
-	stroški izobraževanja
-	stroški usposabljanja
-	stroški razstavljanja (najem in postavitev stojnice, pristopnina,...)
Neupravičeni stroški:
-	potni stroški
-	stroški dnevnic
-	stroški prenočevanja in prehrane
Višina sofinanciranja:
-	sofinanciranje upravičenih stroškov do 50%, pri čemer maksimalna višina ne more presegati 500,00 € na vlogo za spodbujanje izobraževanja in usposabljanja oz. 2.000,00 € na vlogo za spodbujanje promocije podjetništva. Pri dodelitvi sredstev se upoštevajo neto stroški (brez vključenega DDV).
Okvirna višina sredstev 1.000,00 €
Realizacija projekta
-	upravičeni so stroški nastali v obdobju
1.1.2016	do 1.12.2016
Omejitve:
-	prijavitelj lahko v okviru tega ukrepa predloži največ 5 vlog
Dokazila:
-	prijavnica na izobraževanje / usposabljanje
-	računi o upravičenih stroških izobraževanja oz. usposabljanja oz. razstavljavcev ter dokazila o plačilu stroškov (iz računa mora biti razvidno število sodelujočih na usposabljanju / izobraževanju)
-	dokazilo o zaposlenosti udeleženca izobraževanja/ usposabljanja/ sejma v podjetju (kopija Pogodbe o zaposlitvi ali kopija M1/M2 obrazca,...)
-	verificirano potrdilo za opravljeno izobraževanje oz. usposabljanje
6.	MERILA
Merila za vrednotenje vlog so sestavni del razpisne dokumentacije.
7.	POTREBNA DOKUMENTACIJA
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v obrazcu zahtevane podatke in priloge, ki so del razpisne dokumentacije. Vloga mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana.
Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa, obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa, izjave, merila za vrednotenje posameznih ukrepov, vzorce pogodb in pravilnik, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi ter na spletni strani Občine Središče ob Dravi http://www.sredisce-ob-dravi.si/
Dokazila, ki jih mora prosilec priložiti prijavnemu obrazcu so opredeljena v okviru vsakega ukrepa posebej.
Vsi prosilci morajo v okviru javnega razpisa priložiti izjavo o točnosti navedenih podatkov ter izjavo, da za iste upravičene stroške niso pridobili ali so v postopku pridobivanja dodatnih sredstev, iz kateregakoli drugega javnega vira.
Dokazila priložena v okviru prijave na javni razpis se predlagateljem vloge ne vračajo.
8.	ROK IN NAČIN DOSTAVE VLOG
Prosilci oddajo vloge na predpisanih razpisnih obrazcih skupaj s predpisano dokumentacijo v sprejemni pisarni Občine Središče ob Dravi ali pošljejo po pošti na naslov: Občina Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi.
Rok oddaje vlog za prvo odpiranje je 4.5.2016 (ta dan morajo biti najpozneje oddane na pošti s priporočeno pošiljko).
Rok oddaje vlog drugo odpiranje je 29.9.2016 oz v kolikor se sredstva porabijo na prvem odpiranju se objavi obvestilo o zaprtju razpisa.
Vloga za posamezni ukrep mora biti speta in oddana v zaprti ovojnici ter ustrezno označena. V kolikor oddajate več vlog v okviru enega ukrepa, so le-te lahko posredovane v 1 ovojnici, vendar morajo biti vloge spete. Če oddajate več vlog v okviru več ukrepov, morajo biti vloge predložene v različnih ovojnicah (1 ovojnica - 1 ukrep). Na sprednji strani posamezne ovojnice mora biti izpisano:
»NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS -
GOSPODARSTVO 2016 - __________ (številka
ukrepa)«.
Na hrbtni strani ovojnice (oz. v levem zgornjem kotu na prednji strani) morajo biti navedeni podatki o vlagatelju: ime in priimek ter naslov (če gre za fizično osebo) oz. naziv in naslov (če gre za pravno osebo).
Nepravilno oz. nepopolno označene ovojnice bodo s sklepom zavržene.
9.	OBRAVNAVA VLOG
Postopek javnega razpisa bo vodila Komisija za izvedbo postopka javnega razpisa za spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Središče ob Dravi v letu 2016 (v nadaljevanju Komisija), ki jo imenuje župan.
Komisija bo obravnavala le pravočasne in pravilno označene vloge za razpisne namene.
Odpiranje vlog bo izvedeno v roku petnajst dni od roka za oddajo vlog. Odpiranje vlog ni javno.
Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne (oddane po 29.9.2016), bodo s sklepom zavržene.
Komisija bo opravila pregled prispelih vlog in jih ocenila na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. Prijavitelji, katerih vloge na razpis ne bodo popolne, bodo s strani občine v roku petih delovnih dni od dneva odpiranja vlog pisno pozvani, naj vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od 8 dni. Nepopolne prijave, ki jih prosilci do naknadnega roka ne bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene, neustrezno dopolnjene pa zavrnjene.
Pred ocenjevanjem vlog bo Komisija preverila, če je prijava v skladu s splošnimi določili in pogoji tega javnega razpisa. V primeru, da prijava ne bo ustrezala splošnim pogojem in določilom, vloga ne bo dana v ocenjevanje in bo s sklepom zavrnjena.
Komisija bo pripravila predlog višine sofinanciranja, ki ga bo predložila pristojnemu organu občine - direktorju občinske uprave. Direktor občinske uprave bo po sprejeti odločitvi izdal sklepe/odločbe, s katerimi se določi razporeditev razpisanih sredstev, in sicer najpozneje v roku 30 dni od odpiranja vlog.
Pritožbo na sklep oziroma odločbo izdano v okviru tega razpisa lahko prejemnik sklepa/odločbe poda v roku 15 dni od prejema sklepa/odločbe na župana Občine Središče ob Dravi. Župan bo o pritožbi odločil v roku 30 dni.
Občina bo s prejemniki sredstev sklenila pogodbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Če se prejemnik pozitivne odločbe v roku 15 dni ne odzove na poziv za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa.
V kolikor bo za posamezen ukrep prispelo manjše število vlog, kot je razpisanih sredstev, se prosta sredstva lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa.
10.	DODATNE INFORMACIJE
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in vprašanja zainteresirani lahko dobijo občini Središče ob Dravi, Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi, kontaktna oseba; Jelka Zidarič Trstenjak, 02/74166-12, el. pošta: ielka.zidaric.trsteniak@sredisce-ob-dravi.si
Številka: 431-7/2016 Datum: 10.2.2016 ŽUPAN, JURIJ BORKO l.r.
Za izdajanje in tiskanje je odgovorna tajnica Občine Središče ob Dravi: Jelka Zidarič Trstenjak