Leto LXVL, ft. n Ljubljana, četrtek 26. Jamarja lf3J Din 1,- iznaja vsa* dan popoldna, izvzemal nedelje 10 praadke. — hnainti do M * 0111 * <*> 100 vrst Dto 2-50. od 100 do SO0 vrst 4 Din 1.—, vecjl tnseratt pettt vrsta Dtn 4.—. Popust po dogovoru, inaeratoi davek posebej. — >8toveneJd Narod« valja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UBBDNISTVO IN LJUBLJANA, Telefon tC »22, «128, •C i P«drvislew MARIBOR. Grajski trg *L 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351 ZA JUGOSLOVENSKO EDINSTVO Ljubljanski občinski svet proti separatističnim rovarjenjem — Manifestacija za kralja in nedeljivo Jugoslavijo — Adresa Slovencev Nj. Vel. kralju LJubljano, 26. januarja včerajšnja seja občinskega sveta predstavlja veliko manifestacijo zastopnikov prebivalstva Ljubljane za kralja in edinstvo Jugoslavije. Takoj po otvoritvi seje župan dr. Dinko Puc omenil znane punktacije dr. Korošca ter poudarjal med drugim: V punktaciiah dr. Korošca se nas primerja z narodnimi manjšinami v Italiji, Av-strji. Madžarski Ta očitek ie sramota, ki nas žge tem bolj, ker ga ie izrekel Slovenec, ki je to državo soustvarjal, upravljal in ki je sodeloval pri skoro vseh državnopravnih aktih. Mi se čutimo svobodne, cesar ne čutijo ne primorski, ne koroški, ne drugi po svetu raztreseni Slovence. Mi smo dosegli v svojom jeziku vse, cesar v Avstriji niti sanjati nismo upali. Naš jezik je državni jezik, kar prej nikdar ni bil in kar v nobeni drugi državi ne bi mogel biti. Če bi se izpolnilo to, kar predvideva dr. Korošec, bi v najboljšem primeru bila neizogibna posledica gospodarska propast Slovencev. Na tesnem ozemlju Slovenije ni mogoče samostojno gospodnrstvo. Mi ne ž'-vimo samo od kmetijstva, ampak v isti meri od obrti, trgovine in industrije. Te panoge bi postale tisti hip mrtve, ko bi bila proglašena samostojna Slovenija. In kam z našo inteligenco in delavstvom? Ze danes se nam nabira inteligenčni in delavski proletarijat in 50.000 Slovencev je raztresenih po drugih banovinah naSe države. Ce se nam "wnejo, kam z njimi? In koliko Č-a-sa bi ©k^stirala samosto;r>a Slovenija? Kdo bi jo priznal? Kdo bi jo ščitil? Ali ne vidimo grabežljivih oe\ ko ko se željno ozirajo na naše kraje, ki so bili od n-ekdoj cilj poželenja sosednih narodov, ker je Sloven;ra ključ do morja, prehod od y«hoda na vzhod, z juga na sever. Ako hočemo znova priti v suženjstvo, potem se U ravnajmo po punktacijah dr. Korošca!« Izvejanja župana dr. Puca so bila sprejeta z živahnim odobravanjem vseh občinskih svetnikov. Nato je župan dr. Puc sporočil, da Je imela Župjinr*ka zveza v začetku januarja svoj obeni zbor. na katerem je soglasno protestirala prot; punktacijam dr. Korošca hi da se tem protestom pridružujejo tudi vse občine v dravski banovini. Zato ie pred lagal, naj se tudi ljubljanski občinski svet pridruži resoluciji 2-upanske zveze. Predlog je bil sogtaisno m z novim odobrjva-njttn sprejet. Adresa Nj« Vel. kralju Nadalje je župan dr. Puc sporočil, da je narodni odbor, ki mu načeluje dr. Gustav Gregorin. poslal mestnemu načelstvu adreso, ki bo izirceena Nj. Vel. kralju. To adreso je sestavil narodni odbor, izbran n v to pooblaščen dne 13. t. m. na sestanku zastopnikov vseh kulturnih, prosvetnih, gospodarskih, stanovskih, strokovnih m drugih društev. Namen adrese je, poudorri voljo našega naroda, da hooe s Srbi ;n Hrvati živeti v narodnem in državnem edin-stvu. Obenem bo ta adresa zavrnila napačna nazinania deka inozemstva o razmerah v naši državi. Adtreso bodo podpisali župan vseh občin v Sloveniji, prosvetna, kulturna, stanovsko-strokovna, humanitarna, karitativna, oas;l6fca. gospodarsko, športna in druga društva, sokolska društva, zadruge združenja trgovcev m obrtnikov ter njihove zveze, skratka vsa društva, ženska in moška, vse korporacije in ustanove, ki dejansko predstavljajo duševno in fizrično življenje slovenskega naroda. Odbor naglasa tudi v svojem dopisu, da predstavlja ta adresa samo odločen in iskren izraz ter poudarek, da hoče slovensko ljudstvo do skra.mosti stat' na Hrr.n:ku za svojo svobodno, enotno in nedeljivo narodno državo Jugoslavijo in da brez skupnega življenja v tej državi z brati Hrvati in Srbi ni za nas Slovence ob stan ka. Besedilo adrese G. župan je nato prečifcal adreso, ki se glasi: Vaše Veličanstvo! Jugoslovensko narodno in državno edinstvo Je bilo že pred svetovno vojno ideal slovenskega naroda. To veliko misel so že od davnih dni gojili njegovi največji sinovi. Zato je v majniški deklaraciji ves slovenski narod eno-dušno zahteval to edinstvo ter so njegovi zakoniti zastopniki v soglasju z vsem narodom v proglasu Narodnega Veča z dne 24. novembra 1918. sklenili naprositi Vaše Veličanstvo, da proglasi zedinjenfe Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupno hi enotno narodno državo. Z državnim aktom dne 1. decembra 1918. je Vaše Veličanstvo z globokim razumevanjem naših nacionalnih ciljev, ko le proglasilo zedfnjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo, uresničilo naše zgodovinsko stremljenje ter te od takrat dosledno čuvalo naše narodno in državno edinstvo kot našo največjo svetinjo. Slovenci, kakor doslej tudi odslej neomajno stoječi na tako utrjenih temeljih našega narodnega in državnega edinstva, svečano izjavljamo, da smo vsekdar pripravljeni braniti našo enotno in nedeljivo Jugoslavijo proti vsakomur, tudi z največjimi žrtvami, ker se zavedamo, da je le v enotni in močni Jugoslaviji pod čezlom dinastije Ka-radjordjevh'ev jamstvo za naš narodni obstanek, za naš kulturni razvoj ter za naš gospodarski in socialni napredek. V tej veri izročamo Slovenci v zvesti vdanosti in hvaležnosti ta izraz svoje neomajne volje Vašemu Veličanstvu kot prvemu čuvarju našega narodnega in državnega edinstva. v prepričanju, da bodo neumorni napori Vašega Veličanstva za konsolidacijo države v duhu socialne pravičnosti in državljanske enakopravnosti, oprti na enotno voljo in sodelovanie vseh iskrenih Jugoslovenov. uresničili tudi vekov-ne ideale Slovencev. Živelo Vaše Veličanstvo, narodni kralj Jugoslavije! Živel kraljevski dom! Živela naša lepa, enotna In nedeljiva Jugoslavija! Adresa se bo podpisovala v mestni posvetovalnici v Ljubljani od 50. do vštetega 1. februarja 1933. od S. do 18. ure. Dopis narodnega odbora m o dre so je občinski svet pozdravil z dolgotrajnim in burnim odobravanjem Župan dr. Puc je nato orvoril dpbflto. v katerj se je prvi pr:javil k besedi občin-ski svetn'k Senator dr. Vladimir Ravraihar Izvajal je med drugim: Zahteve punktacij so danes — milo ie-čeno — anahronizem. O njih smo resno razpravljal med vojno, ko so se nam kazali obrisi naše državnosti, ko smo razmišljah, Kakšno državno obliko bi c=i izbrali, d>a bi nam najbolje zagotovila našo narodno bitnost in kako bi uredili svoj odnos do bratov Srbov m Hrvatov. Skrbno smo pretehta vali vse momente, zlasti še s stališča našv slovenske nacionalne varnosti, dokler ni prišlo naše prepričanje do enodušnega izraza: državno in narodno edinstvo pod žezlom dinastije Karadjordje-vičev; kakor je to tako pregnantno izrazil preroški um dr. Janeza Evangelista Kreka: ena država, en kralj, en parlament. In ni ga b:lo med Slovenci, tudi v vrstah SLS ne, ki bi bil mislil in čutil drugače, saj bi sicer ne našel take ^lobokejja odmeva v sredi vseh Slovencev. še danes mi nepozabni vzklik slovenskega duhovnika Franceta Finžgarja: »Jugoslavija ali smrt!« Tako je prišel znameniti dan, ko je mogel naš kralj, tedanji prestolonaslednik in regent dne 1 decembra l.ju, k\ je z največjo ljubeznijo spremljalo ta historični moment. Hvala rudi usodi, saj ni bilo pri gradnji nebotičnika nobene nesreče. Zahvala in priznanje v prvi vrsti tudi Ljubljanski gradbeni družbi in njenemu šefu Ivanu Briclju, ki je z ambicijo in ponosom dvignil stavbo pod nebo. Naj živi z nebotičnikom prestolica Slovenije Velika Ljubljana, naj živi nebotičnik — kras vse države, naj živi nebotičnik — ponos naše kulture! Mednarodne smuške tekme v Bohinju Nekaj besed o nekaterih odličnih tekmovalcih Ljutblja^ia, 26. januarja, i je v kombinaciji plasiral takoj za. Bra- Da dobimo podrobnejšo sliko moči posameznih reprezentanc, naj služijo naslednji podatki: Cehosiovak Bartou (Srn. ki. Visoke) je sijajen tekač na kratke in budi dolge proge in eden najboljših srednjeevropskih reprezentantov o kombinaciji. Bartou je državni prvak Poljske za leto 1931. Na olimpijadi se je plasiral v kombinaciji na 6. mesto in tako dobil olimpijsko medajlo. Za famoznim Groturnsbraatenorn je ostal samo 49 točk. V skokih se je na olimpijadi plasiral na 21. mesto, v teku na 18 km pa na 16. mesto. šimunek (Slavija) je naš državni prvak za leto 1930, ki ga dičijo enaike dobre lastnosti v teku kot v skokih. Na olimpijadi v Lace Placidu se je porinil v kombinaciji na zavidljivo 8. mesto za 20 točk slabši kot Bartou; v skokih je bil 23. C i f k a Jan je član smučarskega kluba na Vinohradih, ki je znam kot redni zmagovalec na štafetah. CSfka je velik talent in je prošlo nedeljo porazil v Novem svetu na 18 km ceio Bartoua za skoro 4 minute. Tudi Cifka je olimpijandst m se je plasiral v kombinaciji na 11. mesto, v skokih na 24. mesto in v teku na 18 km na 23. mesto. Zastopniki Poljske: Na Čehi naš stari znanec, simpatični Bronek Czech, ali kakor ga Krojani kratko naziva jo »naš Bronek«. On je najpopularnejši in najuspešnejši tekmovalec Poljske. On je sodeloval že na dveh olimpijadah, v St. Moritzu in v Lace Placidu V St. Moritzu je zadavil s svojimi 65 m skoki. Ozecn je bil že leta 1928 državni prvak Poljske. V Ameriki se touem na 7. mesto, v skokih pa celo na 12. mesto, v teku pa na 19. mestu. Maruszarz Stanislav je državni prvak Poljske za leto 1932; udeležil se je budi zadnje olimpijade in se plasiraj na 19. mesto. B e r y c h W. je lanski zmagovalec prt poljskem državnem prvenstvu v teku na 18 km in v teku na 50 km. Ravno tako predstavljajo tudi poljski udeleženci brata Maruszarza. Skupi en odličen STedngeevropski razred. Nemški udeleženci bohinjskih tekem so nam v splošnem že znani, od lanskih tekem v Kranjski gori. Po ranglisti za tek fungira Bogner oa drugem in Leupold na tretjem mestu. Bogher ima dobro norveško šolo, ker je prebival poslovno vec kot eno leto v Oslu. Simpatični Leupold je v teku na kratke proge gotovo najmarkant-nejša osebnost, saj je znano, da je bil na Pis-tekmah v Oberhofu najboljši Srednje-evrorpec. Marx je prvak Nemčije na 50 km v letih 1932 in 1933; je odličen tjeikmovaaec in sijajen taktik. Postava avstrijskega moštva nam mo-mentano še ni znana, ravno tako ne bolgarske delegacije. Prepričani pa smo, da bodo budi oni poslali svoje najodlicnejse reprezentance. Konono še ne smemo pozabiti našega milega Kongsberžana Gutormsena, ki nam bo s svojimi skoki kot tudi tekom pokazal svoje odlične zmožnosti. Ima prvenstvo čehoslovaške 1930 in prvenstvo Kong^ber-škega okrožia. Irske volitve DuMin, 26. januarja. De Valera je b*l zopet izvoljen na eelu svoje liste. Dobil je 6000 glasov ve* kakor pn zadnjih volitvah. Dublinski lordmajor. ki je hotel ustanoviti novo stranko proti De Valeri, je bil sicer zopet izvoljen, prišel pa je na drugo mesto na listi, dočim jo bil pri zadnjih volitvah na prvem mestu. Cosgrave je bil na eelu svoje liste v mestu Corku zopet izvoljen. Do 2.40 je bilo izvoljenih 17 članov stranke De Valere. 7 pristašev Cosgrava, 4 neodvisni kandidati in 1 kandidat delavsko stranke. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 3301.51 — 2312.87. Berlin 1360.41 _ 1371.21, Bruoeltf 7»5.24 — 799.18, Ourih 1108.35 — 1113.85, London 194.14 — 195.74, Newyork ček 5706.47 — 57.33.73. Pariz 223.52 — 224.64, Praga 16S.4S INOZEMSKE BORZE / Zurich, 2«. jan. Pariz 20.1675, London 17.546, Newyork 516, Bruselj 71.75, Milan 26.42, Madrid 42.35, A-nsterdam 207.65, Berlin 122.32.5, Dunaj 72.76, Sofija 3.75, Praga 15.29, Varšava 57.80, Bukarešta 3.08. ©tvo, naj se tej akciji pridruži po svojih močeh, da se beda vsaj deloma omeji in da bo mogel socialno - politični urad mestne občine obraniti vsa i najpotrebnejše pr»d mrazom in sladom. Sledila so nato poročila finančnega, gradbenega in personamo-pravnega odseka, rasprava o nekaterih samostojnih in nujnih predlogih občinskih svetnikov, nakar je bila seja zaključena. V nedetjo, 29. t m. vsi v Sokolski dom v Šiški na VELIKI SHOD vsedržavno stranke JRKD_ Izletniški in posebni vlak V nedeljo dne 29. januarja 1933 vozi na progi Ljubljana gl. kol. — Bistrica Bo-hknjsko jezero odnosno Rateče — Planica izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 5. uri 10 norm. in prihodom v Bistrico Bohinjsko jezero ob 8. uri 13 mm. odnosno v Rateče—Planico ob 8. uri 16 min. Pcjvratek iz Bistrice Boh jezera ob 19. uri 21 min., odnosno iz Rateč—Planice ob 19. uri 29 min., prihod v Ljubljano gl. kol. ob 22 uri 10 min. Za izletniški viak veljajo izletniške karte do in od vseh postaj. Poleg Izletniškega vlaka vozi na progi Ljubljana gl. kol — BtetrTca Bohinjsko jezero za udeležence mednarodnih tekem za prvenstvo Jugoslavije posebni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol ob 5. uri 50 mm. in prihodom v Bistrco Bohinjsko jezero ob 8. uri 45 min. Povratek iz Bistrice Boh. jezer© ob 18. url prihod v Ljubljano gJ. koL ob 20. uri 50 min. Potn ki. ki potujejo s posebnim vlakom, kupijo pri napotu celo vozno karto, ki velja za brezplačen povratek. ako se potnik izkaze s potrdilom Jugoslovenskega zimsko športnega saveza, da ie prisostvoval tekmnrn. Povirila brez tega potrdnla plačajo za povratno vožnjo celo vozno karto oziroma v vltaku doplačilo po 5 16 zel. saobr. uredbe. Posebni vlak bo odpel tal iz Ljubljane gl. kol. todno ob 5. uri 50 min., vsled cesar se izletniki opozarjajo na pravočasen pohod na postajo. »SLOVENSKI MA ROD«, đoe 26. januarja 3933 ILIRIJA ODKLONILA ZDRUŽITEV S PRIMORJEM Po odklonitvi predloga glede združitve je predsedstvo Ilirije z nekaterimi člani oprave odstopilo Lfr^rtlana, 2b. jraouar.ta. Ko smo Yč*xmi terazill iskreno željo, da bt mogli danes poBdravtol LJubljano z zgodovinskim đogoxfl£ora na soprtsncm polju, z združitvi o SK FrlTrjc w ASK Primorje. nJsmo pričakovali, da se bo zgodilo to. kar se je snoči zgodilo. Dodrm je Primorje mi-<*el združitve navduSeno pozdravilo, jo je članstvo Hiriie z ogromno većino odSkloni-to. To je prvo dejstvo, ki zaaiana in mora zanimat? ne samo našo športno, temveč ivdi ?ir§o javnost. I>rugo derstvo je. da ?e izredni občn* zbor Hi rije Žal pokazala da Pri nas sport ne deluje vedno ntz&oino, ne dvfca dima, kar je po!e*r krepke telesa Tijeaova slavna naloga. Tretje dejstvo je, da je 5ki Jl^Tsstvo Tlirfje. fesmsecnSi neznatno trezno nvslečo in fežkm posledic tega koraka zavedajočo se man sItto jrladfco preko javnega mnenja :*i stališča na^ih ci-viinSi :n vojaSkih oblast, ki so bile 'delo zdnižrrve obeli Muihov z največji vsse-^em pozdravne. Za danes na., zatiostuj-c :?aoK> ta krarka konstatao ja. 10Š glasov proti in za, to je razgretim duhovom zadoiUio gradivo za zmagoslavje. Nam je na napredki; našega spona toliko ležeče, da od vsoga srca že-Hmo, da bi ti zmaga ne bila Pirova. Uirija ie ostala brez vodstvo, kar ie baš v seoanjiem uremr.ku \se prej kot razveseljiv pojav. Prav nič ne dvomimo, da bodo nasprotnik. združitve lahko postavili z >*vojih vrst novo kkubovo vodstvo, zelo pa dvomimo, da bo naša široka javnost pozdravila kriiaak na&eca matičnega sport« liega kluba, pa naj bo do Krhanje zaenkrat še tako neznatno, bi moono tudi dvomafno, da bo v jasnosti s". n*pationo sprejet korak, loj je edinr kriv, da ne dobimo Slovenci močnega sportnes;. k>ruba. k.i bi ne bil samo matic:! našega sporta, temveč prav kimalii v vseh važnejših s*puiti';h paOOgall prvak rufioalovenskega sporta. Izredni občni zbor Ilirije Istočasno, kakor redna občni zbor ASK Primorja, se je vršil tudi izredni občni isbor SK Ilirije, da izreče končno besedo o izredno vaftiem vprašanju :oa slovenski sgK»rt. r/lnvžitvi obeh klubov. Otvoritev iBrodao dobro obiskano zborovanje je otvoril pr«isedrilk g. ing. Milan suklje, Ki je najprej toplo pozdrravdl zastopnika gro-.^xxla bana, načelnika banske uprave dr. Vomjčino. in zastopnika goapoda župana, g. dr. Grasselija. Uvodoma je poudarjal, da je n^^zotfnost obeh jroapodov dokaz, da gremo riapro:i časom, ko bodo tudi obla-aQ ,tafco kraljevska vlada kakor občina, posveCale sportu večjo pozornost. Pozdravi zastopnikov oblasti Dr Vaačina je pozdravil aborovalce v imenu g. bana, poudarjajoč, do kaže go-^>od ban veliko zanimanje at razvoj in napredek sporta, pravilno pojmujoč pomen, ki ga rma za telesno in dnoovuo ▼sgrojo. G. bsm je doslej ob vsaki priliki po-)caza3 svoj interes za delovanje športnih društev. Tako je fcudć interveniral v zadevi g-lede Petrinovlcevegra pokala. Zagotavljal je v imenu g. bana. da bo nudila, banska umrava našermi sportu vso moralno in po raapoložljivLh sredstvih tudi materijalno pomoč. Izraza! je SK Iliriji v banovem imenu toplo zahvaio in priznanje za dosedanje delovanje, predvsem pa zahvalo g", ing. Stanku Bloudkti (viharen aplavzi. G. na-cemik je nadalje poudarjal, da banska vjprava z vel i ki m i simpatijami spremlja akcijo, ki naj bi zdrtržla oba kluba, ker je mnenja, da bi združena khrba lacjvoju na-šega sporta mnogo koristila in se močnejše uveljavila. Sicer so nastale nekatere zapreke, ki ©e pa dajo premostiti ali pa odstraniti, če ne danes, pa morda v bodočnosti. 2elel je najlepšega uspeha v nadaljnjem raavojiu SK Ilirije. E>r. Grassei& je opravičil odsotnost g. župana, ki je bil zadržan na občinski seji m v njegovem imemi pozdravil načrt, ki je predmet današnje razprave, želel je, da raide do sklepov, ki bodo v korist sporta. Predlogi uprave Predsednik ing1. Suklje je nato omenjal kratek historijat nameravane združitve obeh klubov. Nagiašal je uvodoma, da ko je 16. decembra prevzel mesto predsednika kluba, ie prevzel tudi težavno nalogo. To je pa storil v zavesti, da bo pni spev ai na polju športnega delovanja. Videč neugoden položaj našega sporta in pa tudi kluba samega, se je odločil storiti nekaj, kar se je do sedaj zdelo kot fata morga-na. Zamislil s! je združitev obeh najveojHi slovenskih klubov v enoten klub z namenom, da koristi s tem SK Bdrijfi in slovenskemu sportu. Po kratkem poroči Ki o pogajanjih med predstavniki Ilirije in Primorja je prečital predloge, ki jih je upravni odbor na svoji izredni seji 24. januarja oklenil predlagati izrednemu obenem« zboru. Po kratka stvarni in z jasnimi argumenti podprti uteroerHrv* je dal predlog" uprave v debato. Za in proti združitvi Prvi se je oglasil g. Jerala, ki je načelno odklonil vsak sporazum, poudarjajoč, da iz lastne izfcuSnje ve, da od fuzije med obema edincama. ki sta vsaka zase dovolj močni in sposobni za življenje, slo. venski sport ne bo imel nobene koristi. To je videl, ko je ftmtoolral Sparto z Bi- rrjo, pa tudd Primorje ni pokazalo posebnega napredka, ko 9e je fuziontmlo z L.1SK om. Navajal je še druge raalog-e, ki govore proti fuziji. F*on>k cbr. Lapijoc je sprva, odločno zavrnil očitke, da rou gre pri tej akciji za osebne koristi in naglašal. da je fuzija obeh klubov kategorični imperativ in eksistenčne važnog 1 za klub. Pledčrai je za fuzijo. E>r. Stane Tavčar je kot bivše dobjo-letn: fgrač poiEdarjal. da je možnost razvoja in napredka samo v ostri Jtorrkurenci. Ni pzoti sporazumu. Pi^imorjaSeni so vedno odprta vrata — je pa odločno proti vsaki okrni Ivi Iririje in njenega imena. Dolžnost oblasti je. da v prvi vrsti podpirajo IHrijo. k-i je izra^to ljubljanski klub. Ker se je g. Betetto odrekel besedi, je govoril prvi podpredsednik dr. Dular, ki je poročal o gospodarskem stanju, nagla-žujoe, da fmaiičrji položaj Ilirije n! preveč rožnat. Klub je preeej zadolžen, proračun znatno prekaša dohodke. Fuzija z ASK Primorjem bi utegnila imeti samo dobre posledice, gotovo je pa, da bi se izboljšale tudi finance. G. Ivo K a v š e k je bil proti fuziji, češ, da se tradicija SK Ilirije ne sme omalovaževati in prav gotovo je. da si khjb v finančnem pogiedu s fuzijo ne bi prav nič opomogel. Kot zadnji se je oglasil burno aklami-ran ing. Stanko B I o u d e k, ki je uvodoma poudarjal, da je bil od vsega začetka proti fuziji, nato pa je prečltal o-bsirno izjavo tiatih. ki so že od začetka v principu nastopili prot: združitvi. Predlogi uprave odklonjeni Na vsa ta izvajanja je reagiral predsednik ing. šukije. ki je Se enkrat podčrtal dejstva, govoreča v prilog fuzije in apeliral na članstvo, naj bo v tem zgodovinsko važnem trenutku treano 5n razsodno, prouči naj koristi, ki bi jih imela Ilirija od fuzije Ln naj glasuje za sprejem predlogov, ki jih je stavil upravni odbor o tem vprašanju. Proti temu se je oglasil g. Je-rala in zahteva!, naj ^e glasuje glede deklaracije ing. Bloudka. Ker je predsednik zavrnil njegovo zahtevo, čee, da nima pravice stavljati takih predlogov, je nastal v dvorani precejšen hrup kakor je bila tako zvana opozicija precej glasna sploh ves čas. Po petminutnem odmoru se je vršilo prlasovanje o predlogih uprave. Glasovalno pravico je imelo samo aktivno članstvo, glasovalo se je Z listki. Predlogi uprave so bili s 108 proti *>0 -la**ovi odklonjeni. Predsedstvo odstopilo čim je bil znan izid glasovanja, je predsednik ing. M. Suklje z obema podpredsednikoma, dr. M. Dularjem in dr. S. Lapaj-uetom. odstopil, takoj je pa odstopilo tudi nekaj članov uprave. Na predlog glavnega tajnika g. Konstla je prevzel predsedstvo najstarejši odlbornik mig". Bloudek, Id je napovedal za 15. februarja izredni občni zbor, na katerem bo izvoljena nova uprava. Redni občni zbor Primorja V kieuri dvoran: hoiela Mi'klič ie imelo SOOČi svoj re>dni občn /.kor ASK Primorje. Začetek je bil sklican za 19.30. ker pa ob tej uri ni bilo zadostne udeležbe, ie predsednik g. Ivo Sancin otvoril zborovanje pol ure kasneje. Pozdravil >e navzoče in 0(0-mvi; sklepčnost. Za zapl.vmfcana je imenoval irs. Ltttna in Vrhovnika, nakar se ie takoj preivo na poročila posameznih sekcij. Lahka atletika Namesto odsotnega načelnika luliko-atletske sekcije dr. Prodana je podal porodilo Savo Sancin. SekcHa je dosegla v prepečenom letu lepe u&pene. V državnem prvenstvm za moštva je dosegla 3. mesto. Sekcria si ie. prvič v svojem ob^stojn, pri-i>orila državno prvenstvo v cro*s-oountry-jn. 5 atletov khiba je nastopno v državni reprezentanci v Atenah. r>vomatcii s KAC so Cel ovca ni z malo rarifik© odSočrli v svojo korist. Atlei Slamič si je pr3>ori4 v petoboju nasfov prvaka Slovenije. Člani sekcitje so postavili več nov3i jugosloven-^k* rekordov. Prav posebno se je uveljavi Vi^njegorčan K rev«, k.i je na 5 ic 10 ktn postavil dva nova državna rekorda. Prav tako sta štafeti 4X200 ni in oHrnpič.-*ka Štafeta aboljsali obstoječa državna rekorda. V tosti 10 na^bo*;ših atletov v driav? sta tudi sekcijska čiana Žorga in Skok. V fkianoiiern pogledu je biia sekcija navezana nase. zlasti pa na požrtvovalnost tehničnega referenta Danila Sancitia, zahvala pa gre tudi raznim dobrotrtfkom, predvsem banu dr. Marusiču in županu dr. Pucu, ki so sefccijo gmotno podprti. Sekcija le imela skupno izdatkov 32.541 Din dohodkov pa 12.859 Din in je primanjkljaj 9673 Din kril amaterski trener g. DamHo Sancin rz lastnega žejpa. Zaradi preblajenosti predsod»v4i-a :© prevzel predsedstvo dr. 'Birsa. # Plavalna sekclia O delovanja plavalne sefccrje je poročal Savo Sancin. Sekcija se le udeležila 6 tekmovanj. VVilfau si ie priboril 2 državni prvenstvi in je v Millstatrn matno pripomogel k zsnajri Jn^oslavrje. Odločil je zmago v mešani štafeti ter je z*maga1 »a 100 m hrbtno. JuniorU niso pri5M do veljave zaradi pomarulkania treoinffa. Trening pri Siona se je rnoraJ ustaviti, ker ni bflo de- nar;; t: sredstev. Seiceiia si je na4^C nri-boriia 4. masto v juniorskam. o. mesto v seniorskom prvenstvu, v tabel: za Petrino-viče v poka! pa jc bita šcMa. Finančna Mran seikorje je vse prej kot neugodna. Selccija ta4ca. kakor je sedaj, n: znvožna 2-vijenia. če ne bo onela v glavnem odboru zadostne pomoči. Od nogometne sekci-je si je ubrala najeti loU) Din posojila, vse druge suo-šjke pa je sekcija kr>ia 4 nabira-nj-ern prostovoijji'h prispevkov, donos članarine je znaSa! 3300 l>in in je sekcija za-btročila leto s (j*>~25 IVn def;cita. Vsen ve-rificJraTvi4i pkivačev je 107. Nogometna sekciia Za nogometno aefkcijo je parooaj Dnu lovita. L mu&Vvo m je priborijo jesensko podaavemo prvenstvo, v državni li^i pa je aa«edik> predzadnje me*to. dko4>no je jmeJa sekcija 03 nastopov in so končali uspešno 29, noodloeeno 11, 23 tekem pa je bilo izgixbljen-ih. Razmerje golov znaša 161:129. Prvo moštvo je igralo 39 tekem in >ia je 16 dobilo, 14 izgubilo, 9 pa je biio neodločenan- Score srnama 93:84. Moštvo je razen tega nastopilo oeetokrat v državnem prvenstvu, od gralo 3 pokalne, 13 pri-jatelj=s4db Jn 3 mednarodne tefleme. Reaer-va je nastopila 2S-krat in dosegala soore 67:45. Druga poročila Sledilo je poročilo kolesarske sekcije, ki ga. je podal g. Earič. Sekcija si je tekom leta nabaviia apamt za trening in je zaključila leto s 761 Din aiktive. Blagajniško poročilo je podai lavnatelj setina. Uprava igrišča ima ob koncu leta 330 Din aktive, d oči m izkaniije nogometna sekcija Dtn 20O.50 dobička. Na članarini je sekcija nabrala 5593 Din. Rla^rajoiik je apeliral na d-lanatvo. naj lapolnjuje svoje dolžnosti g-lede place^.-anja članarine. Skup. ni dolg kluba znaša 190.000 Din. aktiva pa 120.000 Din. Sledila je debata o posameznih poročilih. Slamič pogreša poročilo centralnega taj-r/Zku o delovanju celokupneg-a klut>a. Pred la^ra, da »e izreče odboru in blagajniku zahvala. Priinorie za združitev Pxeused\^joči je v dal istim govoru obrazložil delovanje kluba. S »edamjimi denarnimi viri klub ne bi mogel uspešno nastopiti v bodočern di*zavnem prvenerAm. Ljubljana je premajhna, da bi lahko vzdrževala dva velika klub^, 1'tfene m°či pre^ib^e. Zaradi tega se je rodila mieel o združitvi Ilirije m Primorja in 90 se že vodili med-sebo^ii razgo-voil, glavna težkoča je obstojala le v imenu novega kLuba. V glavnem je privedlo odbor do ideje združitve pomanjkanje delavcev in finančne težkoce. Zklruženi klub bi lahko računal na večjo f.narično podporo od đtrani banovine in občine. Predhodniki »so poroello glede »družitve obeh klubov je bilo sprejeto m velikim odobravanjem. Predeedujočri je odredil odmor, dokler se ne iarve izid občnega zbora DArije in bi se šele potem glasovalo. Po poldrugotkpnem odmoru se je zborovanje nadaljevalo ob 23., ko se je iasvedelo, da je članstvo Ilirije odklonilo združitev. Glasovanje o združitvi je odpadlo, odpadle pa so tudi volitve novega odbora, ker odbor ni bil na to pripravljen, da Ilirija ne bo glasovala za združitev. Sledili so govori dr. Buijevića in drugih, ki so pozivali članstvo, da s podvojenimi močrrm podpira Kiuh pri njegovem delovanju ter se je izrekla zahvala oblastvom, ki so delovala za združitev. Sklenjeno je bilo, da naj se občni zbor nadaljuje najkasneje v 14 dneh, do takrat pa naj vodi posle sedanji odbor. Maks žargi umrl Kamnik. *Jt>. januarja. Nenadna smnt 3. Maksa Žargi j a. |r ijovoa i« Ivairrnika. je globoko pretresla vse njegove številne prijatelje in znanec. Jutri, na dan pogreba, bo nprav 14 dni, ko je lege] za boleznijo, proti kateri ni bilo, kljub skrbni zdravniški negi. nobene pomoči. V ljubljansko bolnico so ga prepeljali v pone Ivi. bil je ir^ovee v Kamniku, kjer se je rodil in zanj v«a leta svojega kratkega živilu;a \'wstransko deloval. Oče, ki je pokojnemu umrl ps»d 3 leti v visoki staaosti, je bil spoštovan trg<>-voc in Makso je prt-vzel obe trgovini, in združil, renoviral poslopje in se z veliki .n ve€eljean vrgel »a delo, ne ve (loč, da ne bo užival plodov svojega dela. Kot iskren Kamničan je deloval povsod, kjer je le mogel v korist Kainoijni. pred leti je bil idealen ilelavee v takratnem Športnem klubu, ko se je klub oživo^ tvoril pred 4 leti, je bil zopet MaU»o oni. ki je stavil svoje moči na razpolago. Prav posebno mu je bilo pri srcu tu. sko-pronietno druitvo, veselil se j« uspehov, ki so bili spočetka komaj vidni, veroval v uspehe,, ki morajo priti. Kot odbornik Meščanske korporacij** mn Še zanimal za vse podrobnosti in kot tak je nđival nedeljeno priinanje. Poleg vsega svojega delovanja na ka-ri tati vnem polju in v društvu hišnih posestnikov ter vseh ostalih društvih Jfi bi] pa se predsednik kamniške podružui-oe oabalsMkes« društva. Temu društvu in 1 svojim čebei^iKu je posveča*« veo »vojo lju-bfsan in mnogoka>enemu čebelarju je bil za vzgled, kako js treba delovati. Mil > duša pokretu čebelarjev v vsem okraju m ga bod> vsi tetko poareHali. Poleg vsega velikega ^aposkmja je svoji drusinici. Ijttbet-i sor^ogi Miiuici. Zlatki. Maksu ki Majdiei. tem //..i.nm otročičkom. posvetil vss prošli čas z vso jubeini>o. Maksa largija prepeljejo danes v Kamnik, kjer fa pokjže v njegovi hiši na mrt-ve^ki oder. ju-tn* t pete^t 37. t. m. ob 4. ari pe se bo v-r^il pofrr>b H Maistrove ulice dt. 20 na Tx>kap«li^e as Žalah. Naj bo Maksu lahka kamnitka zejiljioa. rodbini pa iirekarao ob bridki izenihi nase grloboko sosalje. R. K. Večer mojstra fotoamaterjev Ljubljana. 20. januarja. VCeraj >rv-edcr je v {rr^portčevi fotoj>o-t*vetovaIniei predvajal svojr1 diapozitiva pr\ak in n»oiMer tiloveiuskih foloaniaterjes. narboljSi n»exl niinii in naiskromnejSi, prn fesor Ravnik. O« deluje na totn polju ie :' prenlvojnih Sasov, pa je pokazal svoiu Bts> repia in najnovejša de»ia, ki pa vsa navdušijo človeka za uprHlabljanje narave in dokazu jejo, da je prof- Kavnik na visku. Ti-heca in zaprtega vase in svojo umetnost ne po^na na§a javnost dovolj, vendar pa je vsakemu, ki ljubi prekrasne naravne posnetke, njegovo ime dobro znano in 6vet!n kot vzgled. Plastika njegovih slik >e veSual C-udt»-vita. Človeku se zdi. da « plike na platni pričarane žive. Razdalja med posameznim točkami slike ie tako moćno občutena, kakor se je doslej le redkim fotoai na terjam poveeilo. Vzgled prof. Ravnika nam najj»r-neie dokazuje, knko N'elik umetnik fi> lahko fotoamater s svojo kamero. Le žal. da nam svoje umetnosti ni podat še doslej v kaketn sanKititojnem delu. za katero bi bil on ua'|-boli poklican, naga K* obvaroval nkoro rsn le Kiee in svoj urnotniako >lo\Tšeni in i/kJr-sani okus. Delu tet^a !ia5e>ia najboljšega (otoanu. te irskega umetnika bi morati slediti vt*i osbiH, ker je šele ono prav za prav odkrilo vso veliko nvoe plastike v slikah, človeka pa osvaja že ludi njagova velika «krom noit, v kateri o samem t^ebi \e nerad govori v nasprotju z nekaterimi drugimi. Bilo bi greb dovoliti, da se vse k> javnosti izgubi, po bi bil ene. da se prione mislili o fotoanuderskem muzeju ali jk3 morda eal^riji najboljših fotoamaterskih del. ker bi oez par let lahko bilo že mno-20 izgubi^ne^a in zamuienega, Janezu štuparju v spomin Treonje, 3^. januarja Vč>ra.; zjutra; je po cfolgi in mn^ni bo-te«ni za vedno preminul ugledni poeestniH in kmetovalec g. Janez St/upar f Benečiji pri Trebnjem. Pokojnik, ki je bil man Sirom Dolenjsfce, je bil Kremen it zmačaj, pošten ro priljubljen pri vseh. Iti so ga po zna.I i. že v rani mladosti je odpetova.] kakor mnogi drugi, v Ameriko, kjer si s pridnostjo prihranil toliko, da si je ob povratku postavil v Benečiji pri Trebnjem trdno domačijo, ki j* bila po svojem do-Ivrem gospodarstvu znana daleč na ©kros Zato žaluje »a ojim no saano njegova rodbin*, temveč tudi Si-rSa okolica Bolezen ki je pokojnika priklenila dolgo na bolniško posteljo, ga je rešila trpljenja, ven. dar pa je njegova izguba /a vse vrzel, ki bo še dolgo kazala, kako občutno ga bomo pogrešali. Pogreb danes donolone j« pokazal, ka ko velik ugled je pokojnik užival doma in v okoliei. Spremili so ga na njegovi radnjj poti poleg domačih se mnogi prijatelji in znanci z želje, da bodi lahka zemljfca domača pokojniku in mir njegovemu spominu. Le žal, de danes, ko i>ogrešajo svojega očeta, starega očeta in vzornega družinskega skrbnika, ni aied njimi njegovega najljubšega otroka ing. g. štuparj« Janka ki se mudi točasno poslovno daleč t A me riki. Bridka izguba ga bo zadele tem bnj še kakor ostale, vendar pa mu bodi v tolažbo, da sočustvujejo z njim vsi, ki sc posnali njegovega pokojnega očeta. Mir pokojnikovemu prahu! Iz Novega mesta _ Zmrznil je. Včearej amo poročali, da je na poti iz Pristave zmrznil neki moški Naknadno se je zvedelo, da je nesrečnik doma \i Koroške vasi in mu pravijo po domače Pakar. Zapušča enajstčlansko rodbi no. ki Ji je bi! hranitelj. Usmiljena 5rca jih gotovo ne bodo pustila v bedi, da ne bo nesreča še hujša. Pomagajte! — Ponočnjaki so nedavno razruvali vrtno ograjo ui*>kojenega šolskega upravitelja Alojzija Lilije v šmihelu. Nejhuoe so prizadeta vrtna vrtita. — Izlet Jadranske straže po Sredozeon skem morju je prcdm>t mnogih pogovorov v Novem mestu. O njem je poročal tudi že naš list. Tukajšnji mestni odbor J. S daje nadaljna pojasnila in sprejema principijelne pornudbo. Natančno bo o tem poro čaj n« občnem zboru, ki bo v najkrajšem čanu. Vredno je in umestno bi bilo, da se tudi Dolenjci spravimo na tako pot. To liko čujemo m čitamo o lepotah našega Ln sosednega morja, zdaj pa jc edinstvena prilika, da si tudi oeledamo. č^uvaj-me našf morje! _ Nove obleke je potrebno mestno sejm sk*> znamenje. To je ščit % roko, ki drž meč ter od starodavnih časov z balkona mestne hiše napoveduje bližnji sejem. _ Pregrupacija občin. V tozadevnem načrtu je med drugim, kar smo že opeto vano poročali, tudi združitev male naše občine Orehovica z veliko kmečko občine žt. Jernej, ki naj bi potem pripadla novo meškemu srezu, dočim je sedaj v krškem sreTu. Dočim se en del občanov ogreva za priklopitev našemu srezu, je drugi del od ločno nasprotnega mnenja, ki poudarja, d« > sentjernejska občina ;ko eelotno vezana ua Krško dolino, tedaj k občinama Koa; vica in Sveti Križ, 3 katerim tvori isda tudi adravstvriui ,»beiuo Na ->rez bi im<-! občani sicer bliže, neprim.::) 1 dal?«- pa uv sodišče, ki igra v zivljeu.ii :ne*.i tako pomembno vlogo, Na uradaeji dnevu 19. t. m. v Kostanjoviei ><• o zml'm ni razpravljalo, ugotovilo se • tam le, d« ostanejo vasi katastrske občine OftCOf v dosedanji občini, prtbival'i \ asi Mali 1 Veliki Ban pa zele k občini s t J. r 1 mor so *e od nekdaj ufcraui. To v .-vstran s ko informacijo, vae nutaUnJt p: propulč*mo občanom in Masti, ćin' prime-rnej« in po voljne je ur 1: vnm^iin-wegrup«cije občin in *re?h^\. {K#?^***#f ca KOLEDAR. Danes: Četrtek, J6, ;a:, fcatOliĆI ni: Polikarp. Vsevlasr. pravoslavni 13. m nuarja. DANAsNlE PRIREDITVE Kino Matica: KontOSa pHjf Kirv> Ideal: Roman m;v'.- tnge, Kino Dvor: iBajmtaJatte duše Kmo Siaka: rfervestl Bos^barl ob KI Prirodoslovna sekcija MinsjaJcsga dru stva, predavanje inž. Sbnza.ia ob ju. v dvorani Delavske zbornice. .ljubljansko h« rje nekdaj in sedaj<. TKD Atena: r*r aj« <, lepem ved« nju ob 18.Lr» v Delav.vki Kborai Ljubljanski šahovski klub, redn, ob6ai ziK>r ob 20,, restavracija hotela Slon DEŽURNE LEKARNE Danes: Bohinee. Rimska eeata H, L>r. Kmet. Tviš^vti ot-Sla 11, Leustek. Rrs|>. v a cesta 1. Smučanje in sankanje po javnih potih ui nasadih. V zadnjem času >• o[»a-žati, da »o pričeli sankaškj in smučarski sport-niki brezobzirno izvajati ta sport la* sti v Tivolskem sozdu in p«rku. S« a^e-de na ogrožanje osebne varnosti nas^iutov je to ravnanje nedopuetno tudi k stališča poškodb javnih nasadov Mestno na-ceistvo opozarja, da bo v bodočv take bre/^ obzirnosti, to je smučanje in santtanje |.o javaih po*Jh. parkih m nasadih kar najstrožja kaznovalo. V omenjene sportu-svrhe jc dovoljeno uporabljati le tjavu kompleks nad veleeojmfikim prostorom in pa seveda oni svet na ponferij 1 mesta Ljubljane, kjer bi sicer promet no »pomnikih ne bil oviran. 3xpod sita m veseta Hudo Je zdaj na svetu in pravijo, u u <> ie hujše. Denar se menda kar v zemljo udira, saj ga je \*edno manj, ' ~- j* ~ 1 Nekaj kovačev človek /c bt+upaj, da zamaši glavne fuknfe. toda kaj pomaga, ko se pr\*ega komaj obr neš, pa je te zoped kača v žepu. Lepo hi bilo, ie hi si znah vsi pomagat i s koth kurzi in prisilnimi porn\*navami. todh legah. VREMENSKA POROOIEA SPD Legate« %A T. 193t«: Tomparatora —12-C, burja, snega na podlapri 42<> rm, snh i>r;jr smuka idealna. Preserje 24. I. 19H3: Temperatura —10-». C, veter sever, snega 20 i*m na podlagi «nih, prši?, smuka idealna. Vrhnika 25. I. 1938: Temperatura 7* C, veter vzhodnik (ponehuje), sne^a na podlagi 25 rm, suh pršič. itmuka idealna. Skofja Loka 24. I. 19*5: T.MnjHTatura —o*, malo burje, snega na podlagi 5 rra. suh prši?, smuka prav dobra Narodno gledališče Prihodnje dramske premijere. Prve dni meseca februara se uprizorita v reiiji g. Cirila Debevca Maeterlinekova dvodejan-ka Zadoščenje rn enodelanka simbolična drama Gospa Cathleena. Za tem ps ho premijera veaeloisrre Slava in njeni mese-tarji v reiiji g 8krbinaka. Veseloigra Dopust na Francoskem, ki je doživela v Pragi 150 večerov, se uprizori v ljubljanski drami prvič v petek dne 27. t. m Režijo vodi prof. Sest. Premijsra se vrsi »a red C vSLOVBrtSI! rt AROlVf, <*» 96. jamarja 19SS 9tfM n t Opereta veselega temperamenta, smeha, sabave! Opereta humorja, petja, razkošja tu lepih tlager- Jev! Ljubavni roman mladega kneza, ki nI hotel poročiti pricese. ki mu je bila določena! Predstave ob 4.. 94* in *410 zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 KONTCSfl PLEŠE Lien Deyer$ — Georg Aleksander — Trude Berliner — Tibor Halmay in Hans Junkermann Kot dopolnilo poleg najnovejsegra Ufinegra tednika — prekrasen film M- Badjure: ZIMSKI IZLET NA TRIGLAV! Prekrasno! Dnevne vesti — lipremenibe v državni slazbi. Imenovani *o za služitelje U. položajne skupin*-pri državni bolnici w duševne bolezni v Ljubljani Anton Karun, P*ter Plaukar, H-an Usnik, Markelj. Jožef Sobočan m Prani- i>etar. _ Iz banovinske sluibe, Imenovan je «i banovinskoga uradniškega pripravnica pri javni bolnici v Murski Soboti dr. Joža Pavlin: na laatno prošnjo je bil premeščen zdravt>tv*ni pomočnik in banovinski urad-d k pripravnik pri »reskom u^oeifctvu v I4tiii Franjo Sticrlic k sreakemu nafelsivu v Kranju; v vi^io skupino je pomaknjen primari i javne holniee v Brežicah dr. Josip Cboleua. _ Sov odvetnik v Ptuju. V imenik advokatske komore v Ljubljani e sedežem v Ptuin ie bil vpisan dr. Jurij Sluga. Natečaji za vseuciUske profesorje. Rdrtorat ujnverze v Beogradu razpisuje mesto Ezredne^a profesorja katedre teore-Hene elektrotehnike i oenovami e.e*tro-•ehnike, me>to inedM0i profesor;* spres-ae elektrotehnike in električnih ««J«J, «o i*redoega profesorja za 2**Z2S: stroie m naprave, mesto »MdMttE docenta /«i -/delovanje parnih motorjev, mesto docenta za električne na prs ve in mesto iarednega pro^aorja interne pro-Pedevtike. Prosnie jc treba vk>irti do 5. marca _ . £dr;.>niška v**t l* imenika »lrav-Bigke zbornice za dravsko banovino Je bi obrisan dr, Peter Lapa tov, ker je odšel kot upravnih vojne bolnice v Tuzlo- _ \atecaj ze geometre. Komanda Boko Kotorske potrebuje geometra za katastral-no merv nie na teranu o dobi treh meee-wv Prošnje Ie treba vložiti lo 15. feoruarfa. Promocija. V četrtek 19. t. m. je promovira! ia doktorja vsega zdravilstva na graski univerzi g. fcnmer Milan iz Cerknice, čestitamo! _ U »Službenega lista<. *SIuibeni kr banane uprave uravsae banovine« št 7 ■i dne 35. L m- objavlja uredbo o posTed^ valnem postopku, izpremembe in dopolnitve navodil za ooelovanje a Postno hranilnico, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v sedmih občinah ▼ letu in razne objave iz >Slu£benih novin«. — Triglavska podružnica SPD Dovje— Mojstrana sporoča, da je Koca na Zasipale! plenim v Spodnji Krmi urejena kot zavetišče /a smučarje ter ob sobotah m nedeljah oskrbovana (brez alkoholnih prjaC)-Ob dovoljnern Štcvrhi obiskovalcev bo o^rhova-ne tudi med tednom: v marcu, anrilu in ce bo še BDag tudi v maju bo oskrbovana vsak dan. Prenočišči na skupnem ležišču je 11; po potrebi pa jih lahko prenoči v koči tudi več. _ Mraz jje nekoliko popustil. Godovni-ke >8redozimce< Nežo, Vincenca in Pavla Kmo že odpravili. Po ljudski veri morajo biti sredozimci mrzli in letos bo Vli menda dovolj- Ce Je normalna zima, velja za Pavlov god, ki je bil včeraj, nekoliko skrpu-ean pregovor: Ob svetem Pav* vsaka baba 0 mrazu prav*. — Prepovedani pubUkaciji. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti v Zagrebu izhajajoči tedn;K »Glas« št 3 z dne 21. rega meseca in tiskovtoo »Student« St. 5 7. dne 1°. L m. _ Ustanove, bilance in l©tna poročila. Kraljevska banaka uprava razglaša: Vse ustanovno uprave ao po 51. 87 pravilnika za uporabljanje zakona o ustanovah (zadužbi- nah) z dne 12. aprila 1932 (Službeni list kos 75 od 21. septembra 19S2) dolžne, da predlože do konca meseca marca vsakega leta ustanovnemu oblastvu t. j. kraljevati banf»ki upravi (prosvetnemn oddelku) letno ; »o ročilo o svojem poslovanju v minulem letu obenem z bilanco za to leto, sestavljeno na lan ol. decembra — in to v ioogib kazen- ^k h posledic po § 23 zakona o ustanov ah. 1 stanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo poslati ustanovni oblasti letno porobio o svojem delu- — Kmet. radio-predavanja od l. do 15. februarja. Dne 2. februarja bo govoril zjutraj o trnvnisrvu (o oskrbovanju travnikov) g. inž. Turk Jakob, ravnatelj kmet poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Dne \ februarja bo predaval g. inž. Lukman Franjo, banov, kmetijski referent o napravi novh sadovnjakov, popoldne* istega a najbrž ne ne mogel ifflmigifr' — Prepoved sahajanja t krčme. Okraj- tk> sodišče v Murski Soboti je prepovedalo po>»osbi!$kemu sinu v Soboti Jan zu Blieo-ku zahajanje v krčme za poldrugo lelo. — Vreme. Vremenska napoved pravi* da bo pretežno oblačno in nekoliko topleje. Včeraj ie v večini krajev naše države snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 6. v Liubliani —2.0, v Zasrebu in Skopi ju —4, v Mariboru —4.2, v Beogradu —6. v Sarajevu —7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 775, temperatura ie znašala ^6.5. — Smrt v vodnjaku. V vaši Domašinec blizu Pn-.loca je padel v neihdjo v vodnjak 241etni Anton Tkalec. Priletel je tako nesrečno, da Je udaril z glavo ob kamen in se najbrž onesvestil. Našli so ga, ko Je bi; rnrTev. — Razpis. Jugoslovanska gasilka zveza »Ljubljana, razpisuje za dve najboljši koračnici nagradi po 1000 in 800 Din. Prva skladba t naslovom: ;Vrlim gasilcem« bodi melodijozna, da so ji bo moglo tcaaneje dodat: primerno besedilo. V drugo koračnico [e vnesti gasilske signale. K vsaki skladbi za orkester dodaj avtor po e.jio koračnico za rog trobentaSklm zborom. Skladbe je depoalati predsedstvu do konca maja L L — Zvezno pred^dshe — Doliave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 1. februarja ponudbe glede dobave 8000 kg pisane bombaževine za čiščenje; do 3. februarja pa glede dobave 1000 kg svinca. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. Dne 1& februarja *e bo vršila pri dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 20 m8 hrastovega leea. Oglas je na v|>ogled v p sami Zbornice za TOI v Ljubljani. |>ogoii pa pri isti delavnici. — Ostala vest. »Slovencu«, ki bi mrkra! biti po svojih duhovnih očetih ogledalo resnice, poštenja in dostojnosti, moramo riaavetovati, naj si kupi ooala, da bo znal brati. Kadar se bo to /godilo, bo morda celo to patentirano ogledalo zavijanj prignalo, da smo 6viniar'je točno citirnli iz njegovih predalov. Ce na '>Sloveneckov, predlaudkiui pa 112- Rešilo se je 100 obravnav. Zaporov t»* bilo izrečenih nikakih. Sresko sodišče ja obravnavalo 4329 prestopkov (1931 2678), c*i teh je b le novih 3897, starih pa 432. Rešenih Je bilo 3923 razprav, od teh brez raz prave 809. pred glavno razpravo pa je bilo izročenih okrožnemu sodišču 65 slučajev, drugim sodiščem 69, drugim oblastvora pa 413. Pravno pomoč je sresko sodišče nudilo v 917 primerih. Lan' je to sodišče obravnavalo nadalje 48 prestopkov mlajših mladoletnikov. —Ij r»j*«uiU> rleoe trtah eea. Veeraj smo v poročilu s trga omenili, da stane prvovrstno goveje meso 14 Din, kar pa ni res- Pomota ie je agodiia oa ta način, da je neki mesar pritrdil tablico s ceno na lepo volovako meso. pritrjena bi pa morala biti na teletino Toliko, da ne bo nepo-treboega razburjenja. —Ij Jutrišnji ZKD rBm*k§ »pored »Kongres plefe*. Lilian HarveT je sicer ie ixl-potovala čez široko >ln£o« kljub temu pe bomo dražesdno, nepozabno umetnico videli jutri v Elitnem kinu Matici ▼ enem najlepših njenih filmov >Kongres pleše«. Ta ulmeka opereta, v kateri nastopa poleg Harvevjeve 5e cel Štab na {odličnejših re-prezentantov nemškega filma Willv Friteeh. Conrad Veidt Panl Horbiger, Lil Dagover, Adele Sandrock in drugi* bo zaradi •vore mične veebine. lepe muzike ra popularnih šlagerjev ponosne razgibala vse prijatelje filma. Predstava jutri in v «00040 ob čotrt na 3. pop«, v nedeljo ob 11- dop, _lj Predavanj* [n kulturni filmi v Društvu za zgradbo sokoI*kega doma v šiski Jutri se bo vršilo drugo predavanje v letošnjem letu pod okriljem ZKD v Sokol-skem domu v Slški. Zadnje predavanje o crospodaraki in socijalni kriri je vzbudilo veliko zanimanje m uspeh. I>rugo predavanje bo imel g. prof. Stepisnik Drago o >Po* vojni Evropi in njenih političnih razmerah«. Drugi del večera pa je namenjen kulturnim filmom - Nevidni oblaki«. >Dež in grmenje«, >Tajinstveni brod< in ^Sveto brdo Athos^. Predla vanj £• se bo vršilo ob 20. v Sokolekem domu. Vstopnina je 2 do 4 Din. Danes popoldan koncert PETRIČEK, ALEKSANDROVA 6 —lj Krajevna organtzaeij& JRKD za Bežigrajski okraj poziva evoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži javnega zborovanja, ki se bo vršilo v nedeljo 29. t. m- ob pol 11. dop, v Siski v Sokolskem domu in na katerem bo med drugim poročal minister dr. Kramer o političnem položaju. — Odbor. _lj Za smeh in raivedrilo ▼prizori Šentjakobsko gledališče v soboto in nedeljo humorja polno veseloigro v treb d«\*annii >Drzni plavac«. Naslovno vlogo bo igral g. Milan Košak, njemu bosta pa asistirala S?. Lavrič v vlogi profesorja Vernika in Mo-ser v vlogi stavbenika Korena. Trojica najboljših šentjakobskih komikov bo zabavala posetnike, da se bodo do solz nasmejali. — i Poleg imenovanih bodo sodelovale dame Ba-ranova, Bučarjeva, Pirčeva, WrischfTjeva in Zaletlova Ur tig. Hanžič, Koman, Lom-bar, PetrovČic in Škerlj. — Vstopnice bodo od petka dalje na razpolago od 10.—12. in od 15. —17. pri dnevni blagajni v veliki dvorani Mestnega doma- Vabljeni —lj Učiteljski zbor |UU v L.jubijaai. Pevci, pevke! Z ozirom na odpadle semestralne počitnice se peveki tečaj ue vrši kakor je bilo prvotno določeno, ampak Šele 2M 3., 4. in 5. februarja iKrka* pri M kliču eden najzanimivejših družabnih večerov v tej sezoni. Polfg izvrstnega poznavalca Ldtaipeja pesnika dr. Gradnika, ki je izdal pred leti krasno zb>ko >Kitajska lirika*, bosta govorila o Litaipeju še pesnik Miran Jare in publicist Mirko Javornik. Po teh govorih, ki bodo trajali kvečjemu eno uro. godba jazz Odeon! Brez vstopnne! —lj Prodavanje o \*V*m vedenju v četrtek 26. L m ob 18.15, v dvorani Delavske zbornice Prispevek za kurjavo 3 Din. Vstop prost. TKD Atena. 48-n —lj Vpisovanje v gospodinjski in kuhar ski tečaj za železni carske žene in dekleta se vrši jutri v petek 27. t m. in izjemoma še v soboto 2S. t m. ob 19. w železnica rs ki menzi v Ljubljanskem dvoru. Pogoji in podrobne informacije se dobe istotam. —lj Putnikove izletnike na Dunaj opozarjamo, da je odbod iz Ljubljane v soboto 28. t. m. z glavnega ko loti vera z brze-vlakom ob 20 Zbirališče izletnikov je v kolodvorski lesta vrači ji (dohod z Masa ry k ove ceste) ob 19., da se medsebojno seznani^ prejmejo znak*', vozne rede in še zadnja navodila za potovanje. ij— Sporme srajce, bele in modne, uu toverje in zimsko Benger perilo, ima naj ceneje tvrdka Miloš Karničnik. Stari trg številka 8. IS/L Tragična smrt Jesenice, 2.". januarja. V sredo okrog pol dveh popoldne našli v Savskih rakah nad prvo turbino mrtvo 181etno Marijo Sajovic, hčerko to. varniškfga deiavea g- Antona Sajovica, hišnega posestnika na Jesenieah. Marija, ki je bila brhko dekle, je služila pri carinskem i>osr**duiku g. Ante š te kar j u na Je tk-nk-ah kot služkinja. Bila jc vedno pridna in so jo imeli nji j*tekarj»vih zelo radi Kaj vjrok njene smrti, se uvnotno nc more dogmati. Po izjavi njenega očeta g Antona Sajovica je tpga dne okrog poldjie va prala perilo na periseu ▼ bližini vik g. ravnatelja MajeT.ia. V rakah pa je bilo ni.n-Ia premalo vode, zato ac je mladenki preveč nagnila, izgubila ravnot«»žj«> in pa dla z glavo naprej v vodo. Voda jo je ne sla kakih 300 metrov naprej, kjer je obti. čala za grabljami nad prvo turbino. Delavci so nesrečnega dekleta tako. prenesli na tovarniško r**5e\ialDO poetajo ter telefonično pozvali zdravnika gg. dr Schwaba in mestna občina vpeljala bone. ki se jih pa nase prebivatatvo pri dajanju miloščin« se vedno premalo po. skjiuje. Ker aa občini pri pomožni akciji dobe reveži za bone po većini le nakazila za hrano, samo dobro znani in zanesljivi si. romaki pa izjemno tudi denar za stanovanj«, »e postopači hoje bonov. Z boni se potepuhi m tatovi seveda niti ne upajo v socijalni urad. sato pa niso vedeli, kam z njimi. Postopači in pijanci so zato ustanovili berasko borzo, ki se peča z najrazličnejšimi transakcijami, predvsem pa seveda z nakupovanjem in vnovčevanjem bonov. Senzali be-raške borze prihajajo k znanim lastnikom besnk-, marsikateri funk-cijonar postopaSke bonu- se j*t pa zaletel tudi 3e k po&teaemu trgovcu in ponudil veliko moiožino bonov _ kakopak, po priložnostni, sila ugodni ceni. Ker ta borza uredništvu se ne pošilja tečajev, vemo le posredno, da se cene bonov prav naglo menjajo. Pred mrazom je bila ponudba s 50-odstotnim popustom nominalne vrednosti, v ponedeljek, ko je pritisnil mraz, so pa boni mestae občino 'Jubljanske že naglo padli, da so vredni le še 35 odstotkov no oiinale. Splošno je tendenca na baisse. Ta privatna borsa. ki -je Pa prav za prav kakor n. pr. zastavljalnica tndi socijalna ustanova, pa še drugače deluje in pomaga tudi t informacijami in direktivami, kar se tiče podpor. Tako je borza organizirala tudi brezposelne, ki imajo delo pri mestu. Ti reveži namreč delajo po teden dni v mesecu in dobe za dek> plačo, nate pa za ostale tri tedne meseca še hrano ali drugo podpore. Preden pa nada- ljujemo i opisovanjem, moramo poudariti, da je socijalni urad silno natančen pri izbiri delavcev in so zato le redki med njimi, ki dobro voVJo pomožne akcije izrabljajo. Te izjeme torej šest dni za silo migaio, da ao preskrbljeni sa ves .mesec e hrano, ostale tri tedne pa beračijo, da zbero denar za pijačo. Ker prav ti »občinski ko-ritarju, kakor jih imenujejo ustanovitelji borze, najbolj kvarijo cene bonov, ker jim ni sile jih drago prodajati, ker to poskrbljeni s jedjo, seveds med tovariši niso prav nič priljubljeni. Ogorčenje nad takimi koritarji, korupcionisti in ainekunsfr •e izraza z kaznimi po sploh j vsljavnih usancah, poašijveč pa s bojko cwa pri enop su in s klofutami. Prebivalstvo preizkusa resničnost v prošnjah navedenih podatkov o brezposelnosti s starimi preizkušenimi metodami. Najhitreje odženete postopača, če mu ponudite delo. Tako je zadnjič šel postaven fant cepit drva v klet. ko so pa pridnemu siromaku nesli malico, so v kleti našli le še toporišče — sekira je pa izginila z de lavcem. NTa šentjakobskem trgu je to učinkovito metodo hotela preizkusiti dobrosrčna vdova. Hudo se ji je smilil revež, ker je bil tako neznansko lačen. Tako slaboten vendar delati ne more! In mu je dala čaja z rumom, ocvrta Jajčka in kruha. Ginjen je siti ubožec šel cepit drva.. Ko so ga 5ti iskat h kosilu. Je sredi kleti duhtel velik kup. Za gradom je oni dan pozvonil 6§4M oblečen fantič in prav vljudno Bjporočii, da Je prišel po gospodovo črno suknjo Z njegovim moj s trom-kroj are m se je namreč gospod mimogrede zgovoril. da mu Je očisti in zlika za popoldanski pogreb Ker je bil pogreb zgodaj popoldne, > gospa seveda hitela in stisnila krojaškemu m\ n-t~u 3 Din sa tramvaj — ali gospod je bi J P»ri pogrebu v svojem starem sivem trenft-kotu prav slabo razpoložen. Suknja še vedno ni zlikana. Smrt zaradi težke telesne poškodbe Užaljeni posestnik smrtno udaril delavca Janeza Kodra Pisateljevo perilo. Perica: Kako to, da imate oa vsakem kosu perila drugačen m o no gram ? Pisatelj: Ker imam celo vrsto psevdonimov. Kranj, 23. januarja Y*o zgornjo kokriško dolino je zadujt dni zelo razburila veat o smrti delavca Janeza Kodra iz Spodnje Kokre. Koder je bil v nedeljo 15. t. m. v družbi v posestnikom Janezom Povšnarjem, vulgo Roblekoiu v gostilni Julije Povšnarjeve v Spodnji Kokri. Zaradi malenkosti sta se začela prepirati. Koder je od Povšnarja zahteval, oa., mu plača Četrt vina, česar pa mu Povstutr ni hotel uetreči. Koder ga je začel zato sbadati in mu je med drugim tudi rekel: >Tak veleposestnik, kot si ti. ki z mano vred nič nimaš!c Vnel se je prepir, ki se je krvavo končal zunaj gostilne. Okrog devetih je odšel Povšnar iz gostilne, kmalu za njim pa Koder, k. ga j? posestnik počakal pri vrtni ograji blizu gostilne. Povšnar je bil še \edno ves jesen oa Kodra, ki ie užalil njegovo posestniško čast Pristop'1 je b Kodru ter ga udaril s kolom, ki pa \? odtrgal od vrtne ograje, po £lavi s tako silo, da je Koder takoj omahnil, padel na tla in začel krvaveti Povšnar ga je potem še parkrat udaril, na to pa hitro odšel domov. Prav tisti trenutek je stopil namreč iz gostilne hlapec France Kremsar; za vpil je nad Povšnar j e ni: Robkk, tako pa ne bo šlo k Nato pa se je sklonil k ležečemu Kodru ter ga krvavečega in nezavestnega spravil v gostilno-Poseetnik Povšnar pa je bil med tem že doma- Kodra nikakor niso mogli prebuditi >c nezavest' in ao ga k vozom odpeljali h>-mov. Šele naslednjega dne se >e malo zvedel, vendar je bil Še vedno vee omoti».-u. Orožnikom, ki so spraševali o dogodku, ni znal povedati nič točnega in HUMfiJivega o napadu in prepiru. Odgovarjal jim na vprašanje, ki mu jih sploh niso stavili. Povšnar je orožnikom priznal, da ga je uda* ril. Prvotno je pravil, da ga Koder sploh ni udaril. Pozneje pa se je začel izgOfgrjaU, da ga je Koder sam napadel in da je lato on samo enkrat udaril. Ni *e se dalo uuo-toviti, ali je Povšnar odtrgal kol od oea sodišča. Spet** Hockey na ledu VILLACHER S V. : IU RIJ A Stanovitno vreme omogoča tako zelo pričakovano otvoritev serije tekem v ho-ckeyu na ledu. Jug je preprečil gostovanje Rumunov, upamo pa, da nam bo vreme v bodoče tem bolj naklonjeno. Prva tekma bo odigrana v nedeljo 29 t. m. ob 10.30 na športnem drsališču Ilirije pod Cekino-vim gradom Kot prvega nasprotnika si je izbrala Ilirija moštvo Villacher S. V., ki je gostovalo že lani ter po napeti ter prilično izenačeni igri zmagalo s tesnim rezultatom 4 : 2. Pripomniti pa moramo, da ao gostje letos neprimerno jačji, kar izpričuje njihova zmaga nad KAC. ki je odpravil Ilirijo z rezultatom 14 : 0. Ker pa ima moštvo Ilirije letos za seboj sistematičen tehnični ter kondicijski trening in je opremljeno neprimerno boljše, lahko pričakujemo, da bo pokazalo po izkustvih « lanskih tekem daleko So-jšo igro. Obeta se nam zelo napeta, živahna ter prilično uravnovešena igra. ki bo nudila vsem ljubiteljem »kralja v^eh borbenih MportOW* prvovrstni športni užitek. Opozarjamo tem potom naše športno občinstvo, da ne zamudi izredne prilike, kajti termini asa odigranje teh tokem so nam spričo slabih klimatičnih razmer le pičlo odmerjeni. Ilirija utira pot tej trenotno najbolj popularni panogi »porta tudi v našo državo. Kljub gospodarski depresiji se ni bala za to potrebnih ogromnih materi- jclnih žrtev. Izpopolnila je igrišče tako, da odgovaTja vsem mednarodnim predpisom. Igrišče je obdano krog »n krog a odbojno steno, kar preprečuje sicer številne oute; zato bo potekala igra brez eestega prekinjanja. — M. K. >Mirija<, Ljubljana. Moto-skl- joring se razpisuje za Svetnico dne 2. februarja t. 1. Proga običajna, in sicer na Tržaški cesti a atartom v Podamreki (gostilna Kane) in s ciljem pri restavraciji Kniar (Dolgi most). Začetek tekmovanja točno ob 14. uri Prijave »e končno zaključijo v ponedeljek dne SO. t m. oh 6 uri zvečer. Prijave s prijavnino Din 20 za vozilo sprejema glavno tajništvo, istotam prejmejo pHJ«avlJenci podrobni razpie tekme. Upravni odbor M. K. »Hiriie«. — Smuški tečaj. Za začetnike se vrsi rva Blokah že od 24 januarja tečaj, ki ca vodi priznan! smučar Remiqaj Zucoatto. ^4uuka je idealna, na staro podlago je napadlo 20 cm prš'Ća ki je sedaj sne^ noj metra. SK Bloka vabi vse ljubitelje im-»kego sporta, da se pr* a vi jo za tečaj, ki traja do 4. februarja. Teren je idealen z« začetnike, pa rudi za izve/bone j-mučarje. Priskrbljeno j*, tudi za akijoring. Priiava za tečaj zon?« 10 Din. Dohod iz Vel Lašč oskrbi trgovec Leopold ^ega v Vel. Laščah v primeru, di avtobus ne vozi direktno na Bloke. Za dohod z Rakeka >e treba sporočiti SK Bloke, da priskrbi ean1. — Medklubska smučarska tekma SK Bloke. SK Bloke priredi 2. februarja med* fclubsko smučarsko tekmo na progi 12 km. Prvi trije prejmejo klubekc priznanice, Start bo ob 14 30 pred Volčjansko cesto, cilj istotam. Prijave sprejema SKI Bloke do 1. februarja. Prijavnina z« tekmovalce 10 Dm. Vabljeni vsi v JZSS vcanjeaM klubi in sokolska društva. Za zn'žano pre-nočn no in prehrano je preskrbljeno. V primeru neugodnih *ne?nih n/mer ho tekm« pravočasno preložena, kar bo objavljeno« Iz Cetia —c Sresk] oeatnU odbor v Celju je sestavi! osnutek proračuna za !. lP33/34. Ta osnutek izkazuje 2.704416 Din dohodkov n 3..1&0.416 Dl navdušena za svojo državno loterijo, ki se imenuje »banco lotto«. To je popularna italijanska loterija in vsak teden izžrebajo po glavnih mestih iz žar, katerih je po 90 številk, številke, ki zadenejo. Italijani so pri tem zelo praznoverni in poznajo celo vrsto znamenj, ki so baje v zvezi s srečnimi Številkami državne loterije. Če vidi Italijan na ulici tramvajsko nesrečo, če tramvaj koga povozi, hiti ta-koi v najbližjo loterijsko pisarno in stavi na številke 3. 15 in 42. 3 je številka za tramvaj, 15 za pešca* ^ pa za smrt. Za vsak važnetfšM dogodek trna lahkoverni Italijan posebno številko, na katero takoj stavi, čim se kaj zgodi. Poseben primer lahkovernosti so pa imeli nedavno v tirolski vasici Paura. Tu je živela delavka AngeJa Asciner v skupnem gospodmistvu z delavcem Stuolnerjem. Povila je nezakonskega otroka, ki pa sta se ga hotela odfkri-žati. Studner ga je zadavil, truipelce je zavrl v ruto in vrgel v reko. To se je zgodilo lani 12. avgusta. Po zločinu je odšel morilec v mesto in je stavil 100 lw na številke 12, 8, 19 in 32. To so številke iz datuma, ko je storil zločin. In čudno, mož je v loteriji zadel na vse štiri številke prav čedno vsoto. Toda denar ga je tako omamil, da se ni hotel oženiti s svojo priležnico. Videč, da poroko nalašč zavlačuje in sluteč, da jo kani zapustiti, ga je prilež-nica končno ovadila in tako ie prišel zločin na dan. Japonski novinski kralj umrl Iz Japonske poročajo, da je umrl v mestu Hamadera blizu Osake izdajatelj znanega japonskega lista »Osatka MainičU Motojama. Pokojnikovo ime je bilo znano ne samo na Japonskem, temveč tudi v širokih evropskih in ameriških političnih krogih, ki z zanimanjem črtajo zelo razširjeno izdajo japonskega Usta »Osaka Mamici« v angleščini. Motojama je bil ustanovitelj političnega tiska na Japonskem. Pred njim so izhajali samo manjši listi, večinoma literarni zborniki, brezpomembni kar se tiče mtormacij. Motojama je bil rojen v mestu Mra-rnamoto in absoiviral je matematično fakulteto univerze v Kejo. Svojo kariero je pričel kot srednješolski profesor v Kobe. Toda pedagoško delovanje ni ustrezalo mlademu možu, hrepeneČemu po večjih uspehih in višjem poletu. Zato je odložil profesuro in se posveti novinarstvu. Po 20 letih vztrajnega dela je postal urednik lista »Osaka MainičU, pozneje pa tudi njega izdajatelj. Pridobil si je mnogo zaslug za razširjenje tista, ki izhaja sedaj v milijonski nakladi. Pod negovnm vodstvom je postal list na Japonskem zelo popularen, toda Motojama s tem še ni bil zadovoljen in sklenil je organizirati tudi angleško izdajo svojega lista. Tako je odprl japonskemu tisku vrata v Evropo in Ameriko. Pozneje je ustanovil se frst »Tokio Niči-Niči«, ki se je km aha razširil rn postal tudi važno javno glasilo. Tako je imel Motojama v rokah dva velika lista, enega v Tokiu, drugega pa v Osaki in je bU japonski novinski kralj v pravem pomenu besede. Radio ga je izdal Lani v novembru je poslušala šivilja Faaselova v Berlinu radio. Oddajali so koncert iz berlinskega študija. Fasselo-va je poslušala s tem večjim zanimanjem, ker je naenkrat zaslišala v radiu znan glas. Pevec je pel neko romanco, šivilje romanca ni ogrela tako, kakor pevčev glas. Saj je v njem spoznala glas svojega bivšega moža. Otto Fassel, ki je zapustil svojo ženo pred 10 leti v veliki bedi z nepreskrbljenim otročič-kom, se je tako naenkrat nevede in nehote izdal. Zakonca Fassel sta živela le nekaj let skupaj, potem se je pa mož žene naveličal in hotel je postati pevec. 2ena je ustanovila v skrajni sili modni atelje, da se je za silo preživljala, na moža so ji pa ostali le grenki spomini, saj ji je obetal nebesa, pa jo je pahnil v bedo. Glas v radiu ji je povedal, da je mož zopet v Berlinu. Ime je bil sicer izpreme-nil, toda izdal ga je glas. 2ena je takoj pisala radiopostaji, proseč jo, naj ji sporoči njegov naslov. Potem je pa vložila tožbo glede ločitve zakona in plačevanja alimentov. Predno je pa prišla zadeva pred sodišče, je mož izginil. Žena, je zvedela, da jo je popihal v Južno Ameriko. Ni izključeno, da bo njegov glas še kdaj slišala v radiu, toda pomagalo ji to ne bo. več bi bili vredni za njo alimenti, ki jih pa ne bo dobila. Previdnost je mati modrosti Ljubljaca. 26. januarja. Snega imamo sedaj dovolj in z njim m jc pričela prava radost za zimske športnike. Najrec Je seveda smučarjev, ne manjka pa tndi eankaoev, in to mladih >n starin. Povsod jih je polno, posebno ca Golovcu in na otroško m aankaliftca v Tivoliju. Sankači in smučarji se vsi vpT**k »puščajo po hribu navzdol ter se zaletavajo drug v drugega. Vcasi se taka zadeva dobro irtece, mnogokrat pa imajo tS karamboli reroejee posledice, ki bi pa prav lahko izostale. Golovec in Tivoli obiskujejo največ začetniki mlajših let. Smučk in sank ne obvladajo, ne znajo se umakniti ne na levo, ne na desno, ustavijo se šele, ko je strmine konec Pred dnevi smo imeli na Golovcu primer, ki jasno priča, kako lahkomiselni so nekateri starši. Tu je veselo rajalo najmanj par sto smučarjev, vmes pa so se sankali otroci, stari komaj 5 let. Po ne preveč hudi strmini so ee večkrat spustili in srečno pristali. Razsodne j ši so jih večkrat opomnili, naj se tu ne vozijo, ker jih lahko zacese po strmem pobočju, ki j« ob vnožju gosto poraščeno z drevjem in grmovjem. Opomini niso zalegli, dokler se ni pripetila nesreča. Dva nebogljiva malčka sta se s sankami zaletela v krtino in te so sanke savije navzdol po strmini. OtroČička sta glasno zavpiVa. nekateri ia-vežbanejši smučarji so ae naglo spustili sa njima, toda bilo je ie prepozao. Sanke so z vso silo treščile v grmovje, od ostre ga bičevja pa sta oba otroka imela popolnoma krvava obraza. Smučarji so ju pri-nesU jokajoč*, prestrašeni mamici. Otroci Ca sta krvavela is nosa, tudi lici sta bili močno opraskani in je pripisati zgolj srečnemu naključju, da ni bila nesreča hujša. Svetujemo staršem, naj ne vodijo otrok sankat na neprimerne kraje, če niso v sankanju dobro irvežbani, saj je dovolj prostorov, ki so primerni za otroke in se ta lahko zabavajo brez veaks nevarnosti. Prav tako je s smučarji. Vsak začetnik hoče pokazati svojo smelost m se bres skrbi spusti po najhujši strmini, ne pomisli pa, da pripravi s tem največjo nevarnost drugim in sebi. Tako početje ne zasluži imena kora j za, to je neprevidnost, v večini primerov celo neumnost. Previdnost nikdar ne škoduje, v življenju je večkrat tako. da je boljše biti strahopetec, kakor pa mrtev ali pohabljen junak. Postani In ostani Slan Vodnikove dražbe! Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava ^leverskeg-a Naroda Gojzerlc in smučarske cevlle PRVOVRSTEN IZDELEK IZ DELAVNICE čevljarske gospodarske zadruge žiri, DOBITE EDINOLE PRI TVRDKI Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petr* cesta št. 6 StUZBE Restavracijsko KUHARICO z znanjem dunajske kuhinje in prirejanja morskih rib, z letnimi spričevali, iSče hotel >Central«, Osijek. Ponudbam je priložiti tudi spričevala. 856 IfPMMftH TRGOVINO s stanovanjem na Jesenicah oddam s 1. aprilom v najem. Pojasnila daje Sablatnik, Jeseni-ce-Fužlne, Cankarjeva cesta 9. 861 KUPIM KOtE DIVJAČINE vsakovrstne po najvišji dnevni ceni kupuje Fischer, Zagreb, Gunduličeva 3 m 4. 859 KOŽE VSAKOVRSTNE DIVJAČINE po najvišji dnevni ceni kupuje Fischer, Zagreb, Gunduličeva 3 in 4. 835 t PRODAM PISALNA MIZA Mizico za pisalni stroj in plinsko peč zelo ugodno proda Založnik, Livarska 5. IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radi o-a pa rate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c 4. (prehod »Viktoria« paJače) SMUČARJI POZOR! V Visnj gori v gostilni pri kolodvoru so vam na razpolago udobna prenočišča, kakor tudi vsa prehrana po prav nizki ceni. 860 OBLEKE in SUKNJE kupite najbolje pri A. Presker, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. li/r Anton Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska c. 16 »PRI LEVU\ izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih najsolidneje in po zmernih cenah. 119T Zvočni kino Ideal Premiera! Pozor! Senzacija! Trgovci z belim blagom na poslu Oglejte si njih podlo delo v filmu Roman male Inge Maria Solveg, Oskar Marion Oskar H o molka, K u rt Gerroo Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer I Urejuje: Josip Zupnfin, 9m\ »Narodno — Za uncmvo in m m*i UUm unnatoL — Vat v LjunganL