Štajerske vesti. —š— Okrajna učkeljska konierenca za okraja Gornji grad in Vransko se je _yršila dne 26. julija t. .1. v, Mozirju. Navzočih je l^ilo razen gospoda predsednika 61 učnih oseb. Po prav presrčnem pozdravu in ožigosanjiu tistega dopisuna, ki je nasvetoval v novinah. naj referenti gledajo, da konferenca ne bo trajala predolgo, otvori konferenco s pozivom, da zakličejo navzočntki naj\išjemu in najboljšemu zaščitniku naših šolskih postav prav krepki trikratro: Živio! Navzočniki so se odzvali temu z vsem navdušenjem, Na to čita predsednik svoj referat o nadzorovanju šol v obeh okrajih ter daje prav primerne migljaje glede uspešnega napredovanja v šolskem pouku iz raznih predmetov, ppominjaje navzočnike, naj niikdar pri pouku ne spuščajo nravstvene vzgoje. Splošno je bil prav zadovoljen s šolskimi uspehi. — O temi: »Pomen in ustroj kmetijskih nadaljevalnih tečajev za šoli odraslo mladino« poročal je tov. Lorber iz Braslovč jako temeljito. V debato je poseglo več na ta predmet posebno pripravljenih učiteljev. Da bi le vsi za povizdigo kmeitijstva stavljeni predlogi ne ostali glas vpijočega v puščavi, kakor je to pri nas navada! — »Kako se naj v ljudski šoli obravnava ustavoznanstvo?« Poročal je tovariš Pavel Flere iz Letuša. Prav vrlo mu je pomagal pri tem tov. Pulko iz Gorice. Vsa predavanja so bila spreieta pohvalno in z odobravanjem. Drugih navadnih šablonskih zadev ni vredno omenjatL posebno ker se z njimi navadno le trati pri takšnih uradnih konferencah zlati čas. "V stalne konferenčne zbore so izvoljeni za Vransko: Kramar in Jakše; za Gornji grad: Kocbek in Kelc. Velik dokaz simpatije do šolstva od višjih oblasti. Prav živahno debatiranje je nastalo pri točki: predloigi in želje udov. Tov. Kocbek je stavil predlog za izboljšanje učiteljskih plač, ki je bil soglasno brez vse debate sprejet. Hujši spor Je nastal med predlogi tov. Flereta, ki je priporočal sprejetje šolske kniige »Moja prva čitanka« od Krulca, kar je tudi g. nadzornik prav toplo priporočal, in tov. Kelca, ki je priporočal »Moje prvo berilo«, sestavJjeno od tov. K. Widra. Po mnogih pro in kontra je bil z veliko. večino sprejet predlog Kelčev, a vladni predlog odklonjen, — Gospod nadzornik se zahvali končno vsem za njihov trud, vztrajnost in požtvovalnost, želeč vsem prav prijetne počitnice! Njegov; namestnik Kocbek se mu pa v imenu navzočih zahvali za nepristransko vodstvo konference in mu želi, da bi naše konference vodil še tako objektivno *n ljubeznivo mnogo let! S tera je bila od 9. ure dopoldne do 2. en četrt ure popoldne trajajoča konferenca zaključena. —š— Uradna učiteljska konferenca za slovenske in utrakvistične šole okrajev Slovenji Gradec, Marenberg in Soštanj se je vršila dne 19.^ julija 1913 v slovenjgraški okoliški šoli. Navzočih ie bifo 68 učiteljev, ozir. učiteJjic, pa tudi nekatere učiteljice ženskih ročnih del so bile prisotne. Konierenco je vodil c. kr. okrajni šol. nadzornik Alojzij Schechel, ki je prijazno pozdravil navzoče, se spominjal jubileja pragmatične sankcije ter presvetlemu vladarju in vsej hiši Habsburški zaklical trikratni »Slava!«, v čemer je učiteljstvo navdušeno soglašalo. Za svojega namestnika je imenoval šol. ravnatelja Vrečka. G. nadzornik se je spomnil tudi dveh pred kratkim1 umrlih tovarišev, namreč ravnatelja Jožefa Barleta in nadučitelja Martina Matekoviča, ki sta bila vestna in marljiva učitelja. Navzoči so njiju spomin dostojno počastili. Enako se je spomnil dveh v tekočem preminulih članov okrajnih šol. svetov, ki sta bila vedno prijatelja šole in učiteljstva, in sicer g. nadpoštarja E. Golla v Šlovenjem Gradcu ter R. Sonsa, veleposestnika v Breznetti1, marenberškega okraja. 'Spomin teh rajnikoV; je učiteljski zbor tudi primerno počastil. — Kot zapisnikarja sta fungirala tov. Golob Josip in gč. Vidmar Ivanka, oba iz Vuzenice. — Poročilo g. nadzornika o stanju šolstva, o posameznih učnih predmetih, o administrativnih zadevah itd. je bilo jako obširno, temeljito in zanimivo. O temi: Kako neguj učitelj ugled svojega stanu in katerih prestopkov se posebno varui?« je referiral vodja tov. Martin Judnič od Sv. Primoža na Pohorfu. V svojem dobro premišljenem referatu je navedel dokaj stvari, ki jih je treba uvaževati in katerih pa se treba varovati, da se dcseže potrebni ugled. — Uvaževal je posebno rek: »Denar izgubljen — nič izgubljenega; kredit izgubljen — mnogo lzgnbljenega, a čast izgubljena — vse izgut>ljeno«. — Med drugim je zato tudi poudarjal, naj bi vsi v to polclicani činitelji varovali in branili ugled učReljstva ter- skrbeli, da se dovede učiteljstvo na tako materialno stališče, da se z vsem more posvetiti pouku in vzgoji ter ga, ne bo v tem oviraio njiegovo slabo gmotno stanje, ki niu nikakor ne daje potrebnega ugleda. Po re[e/atu se je razvila glede sestave dotienih tez precej zanimiva debata. — O temi: »Kako se naj navajajo učenci k vsestranskemu razumevanju zemlje^idov?« je refenral tov. učitelj Mlinšek Franc iz Slovenjega Gradca. Tudi 0 tem vprašanjm se je živahno debatiralo in so se sledTiSič sprejele teze tov. Košutnika iz Topoišice. — Na to so še prišla poročila od strani dotičnih načelnikov 0 stanju toi uporabi okrajnih učiteljskih knjižnic ter poročila o staniu in oskrbovanju šofekih vrtov. — V stalni konferenčni odbor so bili izvoIjeni za Slovenji Gradec: tov. Trobej Janko, Vrečko Franc in Šalamun Šitnen kot namestnik. — Za Marenberg: Sitter Gottfried, Viher Šimon in Robič Ivan namestnikom. — Za Šoštanj: Koropec Iv., Trobei Alojzij iln Lukman Ivan kot natnestnik. •— V knjižnični odbor so bili izvoljeni za Marenberg in Šoštanj isti tovariši kot v staini konferenčni odbor; za Slov. Gradec c# tov. Trobej Jariko, Runovc Martiri in Šalamun Šimon. — Na to so prišli samostojni predlogi. — Od vseh treh okrajev je bil soglasno sprejet predlog v zadevi nujne regulaciie učiteljskih plač, kateri predlog je gospod nadzornik obljubil takoj doposlati c. kr. deželnemu šolskemu svetu. — Predlog, zadevajoč uvedbo nove začetnice, ni bil sprejet, marveč se ie sklenilo, da se o tem šele prihodnje leto sklepa, to pa zato, ker so tovariši iz marenberškega okraja omenjali da ne moreio zanj glasovati, ker še ne poznajo do dobra obeh na novo izišlih začetnlc, a dotlej pa se bo vsakdo natančno seznanil z obema kinjigama, Widrovo in Krulčevo. — Ob polu 3. uri zaključi go^ spod nadzornik konferenco, zalivalivši se udom na rijihovi vztrajnosti ter želeč vsem veseile počitnice. Tovariš Vrečko se zahvali gospodu nadzorniku v imenu vseh udov za neprfetransko vodstvo konference. za podane. res uvaževanja vredne miffljaje, za njegovo priiateljsko nosto: Danje napram učitelistvu in mu čestita na nfeigovem zopetnem imenovanju za ta po- • litiški okraj. —š— Od Sv. Jurja ob Ščavnici. Dne 1- t. 1. je praznoval 40ietnico svojega službovanja priljubljeni naš nadučiteli Josio Mihelič. Svoje službovanje je pričel v Soštanju. Od tam je bil prestavljen h Kapeli in leta 1879. je bil imenovan za  nadučitelja pri Sv. Jurju ob Ščavnioi. Če-  ravno je že osivel, je še vedno zdrav in  čvrst. Velezaslužnemu možu, ki je toiiko deloval v prid slovenski mladini kličemo: Se na mtioga leta! —š— 701etnico Svojega rojstva Je praznoval 31. julija t. 1. znani nemški štajerski pe^nik Peter Ro.segger. Mož je znan tudi našemu občinstvu po svojiih zrnatih pripovestih iz življenia preprostega lj-udstva na Zgorniem Štajerskem. V svoji wladosti |e bil Rosegger krojač in, šele kot  201eten mladenič se je začel šolati in izo-.  braževati. Pisati pa ie začel že prej. Nje-  Kov talent je spoznal takratm graški ured-  "nik Svoboda, ki se mu itnajo Nemci prav zaprav zahva'liti>, da je odkril sedaj tako  slavnega pisatelja. Še bolj kot pisateljstvo 3e pa raznesel Rosegerjevo ime znani, po nkm imenovani čez trimiljonski fond za nemško sclsko društvo »Schulverei»n«. Kosegger je bil tisti, ki je storil prvi korak, češ, on da 2000 K in vsak iniovit Nemec n&j stori enako. Tako so nabrali za > Schulveirein« tri milSoTie. ki jih bodo Nemci ^»rabili za narodni boj proti nam. To dej*JVo je Roseggerja pri Nemcih bolj profjavilo kat pa njegove knjjge. Od vseh strani ga časte, mesta tekmujeio, katero « bo prej imenovalo za častoega občana^ uiicam dajeio ntegovo ime in vse mogoče °*ti kopičiio na pisateljevo glavo. Ali ^1 ne bilo dobro, da bi pri nas tudi časih ^snemali svoje sosede, ki znajo cenki ^oje može in priznajo zaslugi plačilp?!