Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // NaroCnina znaša mescčno po pošti 5 din, v Cclju z dostavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Ufedništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritliCje, desno; uprava: levo //' Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovneni zavodu v Ljubljani štev. 10.666 Leto XXL CeSse, petek 6. oktobra 1939 Štev. 41. Kai pomeniio notranie meiet Beograjski list »Napred«, ki ga iz- daja univ. prof. dr. Mihailo Ilič, objav- lja v svoji najnovejši številki naslednji zanimivi članek o pomerm notranje raz- mejitve naše države: Kadar govorimo o teritorialni razme- jitvi banovin — nikoli ni dovolj, da to poudarjamo —, ne smemo niti trenutek pozabiü, da ne gre za zunanje meje, marveč za meje v okviru skupne drža- ve. Ta država predstavlja s tem, da je skupna, napram inozemstvu nerazdruž- ljivo celoto, ki jo brani skupna vojska in katerc interese zastopa skupna zu- nanja politika. V njeni notranjosti pa se določajo meje, da bi se ustvarilo čim ugodnejšo skupno življcnje. Cetudi bi morda na prvi pogled izgledalo druga- če, nas te meje ne smejo razdvajati, marveč nas morajo nasprotno čim krepkejše družiti. Usodno bi bilo za nas vse, če bi Srbi sledili samo tcmu zunanjemu videzu in si ustvarili pre- pričanjc, da je vse ono, kar je ostalo v drugi banovini, odpadlo od njih in da je za nje izgubljeno„ Slično naziranje, samo v nasprotnem smislu, je vladalo med nami dvajset let. To je cenralizem, ki je povzročil, da so mnogi verovali v uresničenje in- tegralnega edinstva, če se zbrišejo vse notranje meje in če se vsa oblast osre- dotoči v enem središču. Kakor vidimo, so tudi tu pripisovali notranjim mejam poseben pomen in so vezali obstoj edin- stva na njihov neobstoj. Notranje raz- like so bile sicer zbrisane, a edinstva vendarle ni bilo. Lahko celo rečemo: čim dalje smo šli v tem pogledu, tem manj smo bili zedinjeni. Po zunanjem videzu pa je bilo edinstvo takrat na vrhuncu. Ta izkušnja nas mora naučiti, da zu- nanjemu videzu ne pripisujemo preti- ranega pomena in da ne osnujemo svo- jega mišljenja samo na njem. Ce se bomo ravnali po tem nauku, nam ne bo težko uvideti, da, kakor nas je črtanje notranjih mej privedlo do razedinjeva- nja, nas lahko določitev takih mej pri- vede do zedinjevanja. Vsekakor nas morajo izkušnje, ki smo jih imeli s cen- tralizmom, vsaj očuvati naglih zaključ- kov, da notranje meje samo s tem, da obstojijo, pomenijo razedinjenje in da je zaradi tega izredno važno, ali bo kdo ostal na tej ali oni strani teh mej. V ostalem je treba vedeti, da živi v okviru teh notranjih mej to, kar ima svoje posebnosti, dočim gre preko njih ono, kar je splošno in skupno. Vzemi- mo na primer vojsko. Ona predstavlja skupno državno službo, ki ima za pod- lago svoje organizaeije tudi razdelitev državc na manjše teritorialne edinice. Tako imamo arrnijske oblasti s točno določenimi mejami, toda te meje se ni- so nikoli skladale in se tudi sedaj ne skladajo z mejami banovin, marveč gredo preko njih. Isto je s prometom, pošto itd. Upravna organizaeija glav- nih državnih služb, ki so za življenje in razvoj skupnosti neobhodno potrebne, torej ni izvedena v okviru banovinskih mej, marveč neodvisno od njih v svo- jih posebnih mejah, ki gredo preko ba- novinskih. Poleg tega je treba pouda- riti ne samo, da vodi državne in tudi banovinske posle skupen kralj, marveč da država izvršilna oblast ni omejena samo na središče države, ampak ima svoje organe na vsem njenem ozem- lju. Končno imamo tudi skupno narod- no predstavništvo, v katerega ne bodo prišli predstavniki posameznih bano- vin, rearvec predstavniki naroda, ki jih voli narod neposredno. Ce vse to upoštevamo — namreč dej- stvo, da gre zgolj za notranje in ne za zunanje meje, da so te notranje meje presekane z drugimi mejami posamez- nih državnih služb, da so in poslujejo na vsem državnem teritoriju državni izvršilni organi, da imamo skupno na- rodno predstavništvo in da imamo končno enega kralja v državi in v ba- novini — nam ne bo težko uvideti, da nas te notranje meje ne ločijo tako, ka- kor morda na prvi pogled izgleda, mar- več da smo jih zares dobili zato, da nam olašajo življenje v skupnosti. Ce so bile pri njihovi doloeitvi storjene po mnenju Srbov napake tukaj in po mne- nju Hrvatov napake tarn, morajo eni in drugi vedeti, da ta zaplet, ki ga pred- stavlja naša notranja razmejitev, sploh ni mogel biti rešen na način, s katerim bi ne bil nihče nezadovoljen — a da je moral biti zaradi obstoja države ven- darle rešen — in da morajo biti enim in drugim, kjer koli so, zagotovljene nji- hova svoboda in pravice. Predvsem pa morajo imeti pred očmi, da je njihova skupna rešitev v širini razgledanosti in pojmovanja. Kajti po vsem tem, kar se je odigralo pred njihovimi očmi, jih menda ni treba prepričevati o uteme- ljenosti onega znanega izreka: Kdor ne mara brata za brata, bo imel tujca za gospodarja. Petletnica marseiske tragedüe V ponedeljek 9. t. m. bo poteklo že pet let, od kar se je odigVala v Marseil- lu strahovita tragedija, katere žrtev je postal prvi sin in vodnik našega naro- da, N.j. Vel. kralj Aleksander I., viteški vladar in naš zedinitclj. Dne 9. okto- bra 1934 je onemel naš narod v neiz- merni bolesti, ko je prispela iz Franci- je vest, da je postal naš veliki kralj žrtev brezvestnega morilca. Ta bolest ni bila samo trenutna, marveč sc v nas obnavlja vsako leto 9. oktobra, saj je postal 9. oktober 1934 eden najtežjih dni z večstoletnim trpljenjem posveče- ne jugoslovenske zgodovine. Lik najveejega sinu našega naroda blesti ob petletnici njegove mučeniške smrtl v nesmrtnosti zgodovine v vsej svoji veličini. V njeni luei gledamo na- rodnega velikana, heroja in državnika, ustvaritelja zedinjene Jugoslavije, ple- menitega in iskrenega pobornika miru, ljubceega in skrbnega vodjo in učitelja nasega naroda v dneh najhujšega trp- Ijenja in v dneh radosti — kralja, ki je /rtvoval svoje dragoceno, z nevenljivi- mi uspehi obdarjeno življenje za svoj narod. Globoka ljubezen našega naroda do nepozabnega kralja je prešla tudi na njegovega prvorojenega sina, Nj. Vel. kralja Petra II., ki je naša nada in nas ponos in ki bo čez 23 mesecev prevzel vodstvo države v svoje roke. V ponedeljek bomo obnovili trdno zaobljubo, da bomo tudi v bodoče zve- sto izpolnjcvali kraljevo oporoko v bla- gor našega naroda in naše države. Ta zaobljuba nam je v sedanjili resnih in težkih časih še svetlejša nego kdaj koli prej. Vecna slava Viteškemu kralju Alcksandru I. Zctdinitelju ! Živel IYJ. Vel. kralj Peler II. 1 ZI vel naš vzvišeni kraljevsRI dom! Vo/na se nadaiiuie Akcija za mir — Baltske države pod ruskim profefctoratorn — Rogajanja za ureditev odnošajev med Rusijo in Balka- nom — Movi predsednlk poljske republike in nova poljska vlada — Vojna na kopnem in na morju fra/a dafje Italijanski zunanji minister gr°f Cia- no je bil pred dnevi po\abljen v Berlin k posvetovanju o akclji za sklenitev mi- ru z Anglijo in Francijo. Kmalu, ko sc je grot Ciano vrnil v Kim, je bilo iz Ri- rna sporočeno, da ne namerava Musso- lini začeti nobene akeije za mir. Nem- čija bi bila pripravljcna skleniti mir v j tem smislu, da bi ustano\'ila malo polj- sko državo, ki bi bila pod vplivom Nem- čije in Rusije. Anglija in Francija od- klanjata tak mir in navajata kot mi- rovni pogoj m. dr. tudi vzpostavitev suverene Ceškoslovaške in Poljske. Na zahtevo Kusije je morala Leton- ska pristati na enake ruske pogoje, ka- kor Estonska, vrh tej»a pa še na ruska artilerijska oporišča na letonskem o/emlju. Slične predloge je stavila Ru- sija sedaj tudi Litvi. Izgleda, da bodo prišle vse tri baltske države pod nekak ruski protektorat. Pogajanja turškega zunanjega mini- stra Saradzogla v Moskvi še niso za- ključena. Ta pogajanja se nanašajo na ureditev odnošajev med Rusijo in bal- kanskimi državanii. Predsednik poljske republike Ignac Moscicki je podal 30. septembra ostav- ko. V smislu poljske ustavo je postal predsednik poljskefta senata Vladislav Rackiewicz avtomatično j)rexlsednik poljske republike in je položil prisego na poljskem poslaništvu v Parizu. Novi predsetlnik poljske republik«^ je imeno- val j)oljsko viado v emigraeiji pod ]>red- sedstvom s<'nt'raia Vladislava Sikorske- ga, poveljnika poljskih čet v Franciji. Anglija, Francija, Združenc države in Turčija so že priznale novega predsed- nika poljske republike in novo poljsko vlado. Kancelar Hitler je prispel v četrtek z letalom v Varšavo, kjcr je prisostvoval paradi nemških čet. Zvečer se je vrnil v Berlin. Bivši češkoslovaški general Prchala, ki jti organiziral na Poljskem češke in slovaške legije, je prispel iz Rumunije v Pariz, kjer bo prevzel vodstvo čeških in slovaških legij v Franciji. Na zapadni ironti še vedno ni prišlo do akcij v večjem obsegu. Francoske čett; so dosegle v Posarju nove uspche. Gospmlarska vojna se nadaljuje z vso srditostjo. Zaradi zaščitnih ukrepov Anglijo se je število angleških latlij, ki so jih nemške podmornice torpedi- rale ali pa zaplenile, v zadnjem času /manjšalo. V zadnjih dneh so nemške podmornice torpedirale odnosno zaple- nile več nevtralnih ladij. Ruska vlada je zaprosila švedske in norveske pomor- ske družbe, da bi prevzele prevoz ru- skega blaga iz Rusije v Anglijo. Slično kakor angleške tovorne ladje, bodo od- slej tudi švtnlske trgovske ladje plule v spremstvu vojnih ladij. Politika Proti tetorju in nasilju Po :>Sokolskem glasnikiu posnema- mo: Izgleda, da teror, ki ga izvajajo isvestni neodgovorni elementi v Zagre- bu in nekaterih drugih krajih Hrvatske, presega že vse meje. Sam »Zagrebački list«, organ poslanca Sola, piše, da so »razni neodgovorni elementi, defetisti in njim slični s svojim postopanjem izzvali ukrepc, ki jih je moral podvzeti hrvatski ban. Oni s temi akcijami tako zelo vplivajo na hrvatsko javnost, da lahlco vsakdo reče, da na Hrvatskem ni reda«. Ti elementi so začeli podtikati svoja nasilja Gradjanski zaščiti v Za- grebu. Voditelj te zaščite, narodni po- slanec Kemfelja, pa je izjavil, da se Gradjanska zaščita ne bavi z nikakšnim terorjem in da ne bo nasedla govoricam, ki jih širijo sovražniki napredka na Hrvatskem. Sov jet ski komisar za zasedeno poljsko ozemlje »Daily Express« poroca, da je bil poljski komunist Kovalski obenem s člani vodstva poljskih komunistov po- zvan, da pride v Moskvo. Kovalski je bil doslej v zaporu, a so ga pred kratkim izpustili. Sedaj bi naj prevzel vodstvo komisariata za poljsko ozemlje, ki so ^ri zasedli Rusi. V vseh večjih poljskih Irajih v zasedenem ozemlju ustanavlja- jo komunistične propagandne krožke, moskovski list »Pravda« pa je uvedel posebno poljsko izdajo v 250.000 izvo- dih. Stran 2 »NOVA DOBA« 6. X. 1939 Stev. 41. Vinko Kukovec Na svojem domu na Lavi pri Celju je umrl v četrtek ob 14. po kratkem trp- ljenju v 69. letu starosti splošno znani in priljubljeni stavbni podjetnik, tesar- ski mojster in hišni posestnik g. Vinko Kukovec, član mestnega sveta ter žu- pan in podžupan bivše celjske okoliške občine. Vinko Kukovec se je rodil 23. decem- bra 1870 pri Sv. Tomažu v Slov. gori- cah kot sin kmečkih staršev. Do svoje- ga 19. leta je pomagal doma staršem na posestvu, nato pa je odšel k voja- kom. Po odsluženem triletnem voja- škem roku je obiskoval štiri leta obrtno šolo v Gradcu, nato pa je bil v praksi v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu in Sarajevu. Leta 1903. se je naselil v Celju in se 1. 1906. osamosvo- jil kot tesarski mojster in stavbenik. Takoj po svojem prihodu v Celje je vstopil v takratne slovenske narodne vrste in se začel aktivno udeleževati vsega nacionalnega življenja. L. 1910. se je poroeil s hčerko takratnega oko- liškega župana g. Fazarinca na Ostrož- nem. V srečnem zakonu se mu je rodilo pet otrok, od katerih živijo trije: sin Slavko, ki bo sedaj prevzel vodstvo očetovega podjetja, ter hčerki Marica in Zlatka. Leta 1923. sta ga zadela dva težka udarca usode: umrla sta mu ljub- ljena žena in starejši sin. Pokojni je ustvaril s svojo žilavostjo in marljivo- stjo v teku let stavbno in tesarsko pod- jetje, ki slovi širom domovine. Kljub veliki poklicni zaposlitvi se je pokojni neumorno udejstvoval tudi na gospodarskem, političnem in društve- nem področju. V dokaz, kako vsestran- j sko je bilo njegovo javno delovanje, naj navedemo samo nekaj njegovih funkcij. Od 1. 1922. do 1931. je bil podžupan, od 31. novembra 1931. do 6. septembra 1935 pa župan bivše celjske okoliške občine, za katero si je pridobil trajne J zasluge. Več let je bil clan n(ekdan'jega okrajnega zastopa in podpredsednik sreskega cestnega odbora. Kot odlicen pobornik obrtniških pravic je do svo- je smrti predsedoval Slovenskemu obrt- nemu društvu v Celju, ki ga je pred ne- kaj leti izvolilo za svojega častnega člana. Bil je tudi odbornik Zveze obrt- nih društev dravske banovine in raznih drugih korporacij. Kot odloeno nacio- nalen mož je pripadal Jugoslovenski nac. stranki in je skoraj do združitve celjske mestne in okoliške občme pred- sedoval okoliški krajevni organizaciji JNS. Bil je tudi zvest clan Sokola, Družbe sv. Cirila in Metoda in številnih drugih društev. Za svoje neutrudljivo javno udejstvovanje je bil prcd leti od- likovan z redom sv. Save V. stopnje. Odvetnik in minister v p. g. dr. Veko- slav Kukovec v Mariboru je pokojnikov brat. Vinko Kukovec je bil odloeno na- cionalen, značajen in srčno dober mož ter je povsod užival iskreno spoštova- nje in veliko priljubljenost. Pogreb bo v soboto ob 15.30 iz hiše žalosti, Lava 7, na okoliško pokopali- šče. Vinku Kukovcu bodi ohranjen ea- sten spomin, svojeem naše iskreno so- žal je! Društvo Celhki kulturni teden ustanovlieno Cefje |'e dobiio važno kulturno organizacijo Celje, 6. oktobra. Celjski kulturni dclavci, ki so sode- lovali pri prireditvah I. in II. celjskega kulturnega tedna, so v četrtek zvečer na ustanovnem občnem zboru v celj- skem Narodnem domu osnovali svoje kulturno društvo Celjski kulturni te- den. Ustanovitvi tega važnega društva je prisostvovalo okrog 30 kulturnih de- lavcev in delavk. Ustanovni obeni zbor je otvoril g. Fran Roš kot eden izmed treh predla- gateljev pravil. Pozdravil je vse udele- žence in se iskreno zahvalil ecljskim zastopnikom našega tiska za podporo in naklonjenost, ki so jo doslej izkazali obema celjskima kulturnima tednoma. Prvi temelj za ustanovitev društva je bil položen že 1. 1937., ko so se začele priprave za I. celjski kulturni teden. Pokazala se je potreba organizacije vseh celjskih kulturnih delavcev. V zä- četku letošnjega leta je bilo ustanov- ljeno celjsko kulturno društvo, takrat pa so najaktivnejšim in najagilnejšim celjskim kulturnim delavcem vseh sme- ri izvestni ljudje zaprli vrata. Letošnji II. celjski kulturni teden je bil prirejen pod okriljem Umetniškega kluba v Ma- riboru, ki mu. gre za podporo vsa za-. hvala. Društvo Celjski kulturni teden je pravni dedič imovine obeh doseda- ri'jih celjskih kulturnih tednov. Gosp. prof. dr. Pavel Strmsek, ki je vodil delo za oba celjska kulturna ted- na, je poroeal o obeh prireditvah, ki sta dosegli velik moralen in gmoten uspeh, in orisal priprave za ustanovitev dru- štva Celjski kulturni teden. Občni zbor je soglasno odobril pravi- la. Namen društva je, da društvo s predavanji, razstavami, koncerti in dru- gimi prireditvami ter s tiskom širi kul- turna stremljenja posameznikov in sku- pin v Celju in celjskem okrožju ter pri- reja ali posreduje na lasten ali tuj ra* čun kakšna gostovanja v Celju ali dru» god. Na predlog g. dr. Doboviška je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: pred- sednik g. prof. dr. Pavel Strmsek,* pod- predsednik g. Fran Roš, tajnik g. Bo- gomil Gerlanc, blagajnik g. Ciro Sa- dar, načelnik glasbenega odseka g. rav- natelj Karlo Sancin, načelnik literar- nega odseka g. Jožko Jurač, načelnik likovnega odseka akad. slikar g. Albert Sirk, načelnik gledališkega odseka g. mag. pharm. Fedor Gradišnik, koopti- rani člani gg. prof. dr. Franjo Sijanec, Avgust Cerer, Pec Segula in inž. arh. Drago Umek ter ga. Vera Pristovško- va. Za preglednika računov sta bila iz- voljena gg. dr. Rudolf Dobovišek in akad. slikar Miro Modic. Predsednik g. prof. dr. Pavel Strm- šek se je zahvalil za izkazano zaupanje in podal nekaj smernic za društveno delovanje. Letna članarina znaša 10 din. Clani sodelujejo pri drustvu v na- čelu brezplačno. Od svoje imovine bo vložilo društvo 10.000 din v rezervni fond, presežek pa bo na predlog odbora po sklepu obenega zbora lahko uporab- ljalo za pouene izlete, za podpiranje umetniškega udejstvovanja ali za kritje primanjkljaja umetniško zaželenih pri- reditev, ki bi same ne mogle kriti svo- jih stroškov. Društvo bo skušalo pri- tegniti v svoj krog vse kulturne delav- ce v celjskem okrožju. Društvo Celjski kulturni teden je izrazito kulturno dru- štvo in bo varuh kulturnega dela v Ce- lju ter bo sodelovalo, kjerkoli bo nje- gova pomoč potrebna ali zaželena, tako v vprašanjih gledališča, postavitve spo- menikov in pri raznih kulturnih prire- ditvah. Na predlog g. Roša je občni zbor u- Dolžnost cerkve »Delavska pravica«, glasilo krščan- skega deiovnega ljudstva, citira nasled- nje besede kardinala Gasparrija: Cer- kev ima dolžnost, da se brani pred strankami, ki se hočejo »opirati na ka- toličane za dobro Cerkev« — kakor ta- ki politiki pravijo — pa se v resnici opi- rajo zato na Cerkev, da pripomorcjo svoji stranki do zmage. x Volitve v narodno skupsčino bodo, kakor porocajo iz Beograda, najbrž že v decembru in1 sicer na podlagi novega zakona, ki bo predpisoval splošno, ne- posredno in tajno glasovanje po listah in proporčnem sistemu. gotovil, da je društvo Celjski kulturni., teden pravni naslednik I. in II. celjske- ¦ ga kulturnega tedna, ki mu pripada tu- ' di vsa imovina, ki jc nastala kot prebi- tek obeh prireditev. Pismeni predlogi pesnika g. Frana Kozarja glede dru- štvenega delovanja so bili izročeni od- boru. Ti predlogi predvidevajo m. dr. izdajanje nekdanjega Uustrovanega na- rodnega koledarja v Celju, prirejanje literarnih večerov izven Celja in usta- novitev leposlovne revije za celjsko kulturno področje. Celjski kulturni delavci so dobili svojo organizacijo, ki bo pobornica čim uspešnejšega kulturnega udejstvovanja v širokem celjskem okrožju: Domaie vests Dva poifčna izleta v kozianski „pragozd" Dne 25. junija 1939 je bilo usta- novljeno Tujskoprometno društvo za Smarsko - rogaški - kozjanski okraj v Šmarju pri JelŠah z namenom, da zbira in ohranjuje zanimivosti okraja, da opozarja na lepote in posebnosti tega okraja ter tako posredno, pa tudi neposredno skrbi za tujski promet in za gospodarski dvig okraja in njegovih prebivalcev. In res je društvo priredilo že dva poučna izleta po okraju, in sicer dne 25. junija in 24. septembra. Oba izleta sta imela isto pot, pričela in končala sta se v Celju, vendar je bila smer drugega obratna prvemu. Medtem ko je v juniju vodil izlet preko Šmarja, Št. Petra, Podsrede, Kozjega, Planine in Jurkloštra, se je v septembru smer spremenila, da je vo- di! izlet preko Jurkloštra, Planine, Kozjega, Podsrede itd. Obakrat je bil av- tobus celjskega avtobusnega podjetja popolnoma zaseden, ker se je izleta udeležilo po 30 oseb, pri čemer pa je treba omeniti, da zaradi ozkih cest, ostrih ovinkov in železniških podvozov večji avtobusi ne morejo po ten cestah. Še 30-osebni komaj zmaguje težave. Junijskemu izletu so dali obeležje predvsem kulturni delavci Celjskega kulturnega tedna, ki so se skupno po- dali na to poučno ekskurzijo, septem- brskem izletu pa sta vtisnila svoj pe- čat odlična znanstvenika, ki sta se tega izleta udeležila iz Ljubljane, gg. ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. J. Mai in konservator spomeniškegaurada dr. F. Mesesnel. Oba gospoda (in z njima vsa družba) sta se zanimala v prvi vrsti za krajevne, umetniSke in stavbne posebnosti teh krajev. Tako se je izlet izkazal kot prava poučna ekskurzija, ki je izpolnila želje in pri- čakovanje vseh udeležencev, koristila bo pa tudi krajem samim, ker se bosta oba gospoda na svojih odločujočih mestih sedaj, ko kraje poznata, še z večjo vnerno zav^ela za to, da se tudi tern krajem pomaga pri restavriranju in ohranjevanju umetnin, ki jih čuvajo. POSTNE POLOZNICE smo danes priložili vsem naroonikom, ki prejemajo list po pošti. One, ki so z na- ročnino v zaostanku, prosimo, da bi jo takoj poravnali. Kdor pa ima na- ročnino poravnaJio, naj shi*ani polož- nico za drugo priliko. Z današnjim dnem smo tudi u s t a v i 1 i naš list vsem onim, ki nam doslej sploh še niso nakazali naročnine, čeprav so list redno prejemali. Uprava »NOVE DOBE«. — Uredbo o podpori rodbinam voja- skih obveznikov, ki so bili poklicani na vojaško dolžnost, je izdal mimstrski svet. Podpora znaša 8 din dnevno v krajih, ki spadajo v prvi draginjski razred ali imajo več kot 20.000 prebi- j valcev, v vseh ostalih krajih pa 5 din. Dodatek za vsakega otroka pod 16 leti, ki ga je vzdrževala oseba, poklicana na vojaško dolžnost, znaša dnevno 3 din v vseh krajih. Ce tvori družino samo en potomec, nima ta pravice na do- datek povrh podpore. — Dvajsetletnica ljubijanske univer- ze. Letos je poteklo 20 let, odkar je bila ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani, ki si je v teku let priborila z odličnim izvrševanjem svojega poslan- stva ugled v državi in v inozemstvu. Dne 31. avgusta 1919 so bili imenovani prvi redni profesorji, inskripoija za Kino ME7ROPOL Celie 6. 7. 8. oktobra SILVINA NüjboljSa vloga in najboljSi film Elisabethc Bergner! — To je splošno mnenje sve- tovnega tiska o tem odličnem delu. Borba dveh sester raz- iičnih značajcv za naklonje- nost moža. V dvojni vlogi obeh sester: Elisabeth Bergner, ki je nastopala v nepozabnem filmu »Zasanjane ustne«. 9- 10. li. oktobra Štiri hcerke profesoria Lempa zimski semester 1919-20 pa je bila od 15. novembra do 1. decembra 1919. —Cin Višje gostinske sole v Beogra- du. Minister za prosveto je po zaslisa- nju mnenja prosvetnega sveta odločil, da ustreza Višja gostinska sola v Beo- gradu z završnim izpitom in predhodno opravljenim nižjim tečajnim izpitom na srednji soli ali završnim izpitom na mešč. šoli izobrazbi dovršenih šestih razredov sole in daje šolsko kvalifika- cijo za uradniška zvanja po § 45. odst. 1. zakona o uradnikih. Absolventi te sole imajo prednost pri namestitvah v gostinskih obratih državnih in samo- upravnih zdravilišč in letovišč. Nada- lje imajo pravico do dijaškega roka v vojski po čl. 49 pod a) toe. 2. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. — Lincenciranje bikov in merjascev bo v celjskem srezu od 23. do 25. t. m. po naslednjem redu: v ponedeljek 23. t. m. ob 9. na sejmišču v St. Juriju ob j. žel., ob 13. na sejmišču v Slivnici pri Celju in ob 15. na sejmišču na Teharju, v torek 24. t. m. ob 9. na sejmišču v Vojniku in ob 14. na sejmišču v Zalcu, v sredu 25. t. m. pa ob 8. pred gostilno Sadnik v Groblji, ob 9.30 pred gostilno Hočevar na Gomilskem, ob 11. na sej- mišču v St. Juriju ob Taboru, ob 13. na sejmišču na Vranskem in ob 15. na sej- mišču v Braslovčah. Celie in okolica c Sokolska komemoracija za kraljcm Aleksandrom I. Ob petletnici mučeni- ške smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bosta priredili sokolski društvi Celje-matica in Celje I. v pone- deljek 9. t. m. ob 18.30 skupno kome- moracijo v telovadnici v mestni narod- ni soli. Komemoracije naj se udeležijo vsi sokolski pripadniki. c Celjska gledališka sc^zona bo otvor- jena s Shavvovim »Pygmalionom«. Na- rodno gledališče v Mariboru bo otvorilo novo gledališko sezono v Celju v sredo II. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču s Shawovo slovito komedijo »Pygmalion«. Predstava je za abonma. Priglaševanje abonentov bo zaključeno v soboto 7. t. m. Neabonentom bodo vstopnice za to predstavo od ponedeljka 9. t. m. daije ha razpolagc v Slomškovi knj?r;arni. Občinstvo naj se še do sobote prijavi za abenma, ker so cene v abonmaju mno- go nižjo in je še nekaj sedežev na raz- polago. POZOR! Zelite res prvovrsino vinsko kapljico ? Po«kusite in prepričajte se! To Vam nudi ffostilni čarka „PRI ANGELU" Celje, IPreSernova 20 Vedno topla in m r x 1 a jedila! c Zatemnitev Celja. Krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka v Celju je odredil za preteklo soboto zatemni- tev Celja. Ob 20. so bili dani znaki za pričetek nočne vaje. Z Miklavškega hri- ha so zagrmeli trije streli, v cerkvah so zazvonili zvonovi, v cinkarni in West- novi tovarni pa so se oglasile sirene. j'^iuci v mestu so ugasnile, okna prosto- rov, kjer je gorela luč dalje, pa so pri- merno zakrili. Motorna in druga vozila so vozila z zmanjšano brzino in z zastr- to razsvetljavo. Zatemnitev je trajala do 23. in je dobro uspela. c Dve javni zaklonišci bo zgradila mestna občina in sicer pri mestnem po- glavarstvu in' pri Mestnem gledališču. Štev. 41t »NOVA DOB A« 6. X. 1939 Stran 3 Zadevni načrti bodo kmalu gotovi. Za- klonišča bodo morali urediti tudi hišni posestniki. c Na celjski porodiiišnici so začeli pred nekaj leti graditi drugo nad3trop- je in so ga v surovem stanju skoraj že dogotovili, ko so morali delo ukiniti, ker je bilo zmanjkalo kreditov. Poslopje je v takem stanju povzročalo številne upravičene javne kritike, zadeva pa se ni premaknila z mrtvc točke. Pred dne- vi pa so se dela končno zopet pričela in se bodo menda nadaljevala do konca. Zadeva je zelo važna, ker je celjska po- rodišnica, ki je bila pred leti otvorjena in je moderno urejena, že dolgo po- trebna primernega razširjenja. c Ueiteljsko zborovanje. Sresko dru- dtvo .1VU v Celju bo imelo svoj redni letni občui zbor v soboto 7. t. m. s pri- četkom ob pol 9. dopoldne v mostni na- rodm šoli v Celju. Društvo je stopilo letos v 70. leto svojega obstoja. c Netoenost v zapisniku o scji mest- nega sveta. V začetku seje mestnega Hveta, ki je bila pretekli petek zvečer, je m. s. Roš opozoril na netoenost v zadnjem sejnem zapisniku in siccr v po- ročilu o njegovsm predlogu za podporo Celjskemu kulturnemu tednu. V za,pis- niku je namreč navedena izjava župana, da je ugolqvitev m. s. Roša, da zadevni apis ni bil v mapi odbora in da je župan letos 21. aprila na seji mestnega sveta izjavil, da bo zadevo obravnaval mestni p.vct na prihodnji seji, netočna. M. s. Roš je ugotovil, da o kaki mapi sploh ni govoril, marveč je izjavil, da zadeva ni bila predložena finančnemu in gospo- darskemu odboru. Prav tako ni m. s. Iloš nikoli trdil, da bi bil župan na seji kaj obljubil v tej zadevi. Zato je m. a. Roš predlagal črtanje omenjenega pa- susa v sejnem zapisniku, ker ta pasus ne odgovarja dejstvom, kar je tudi raz- vidno iz prejsnjega sejnega zapisnika. Kljub vsemu pa je žuipan to odklonil in vztrajal, da ie treba zadevo proučiti in jo nato obravnavati na prihodnji seji. M. s. Roš je nato v znak protesta zapu- stil sejno dvorano. c Podaljšanje knnalizacije. Mestna občina bo podaljšala kanalizacijo do his gg. Naprudnika in Prajleta na Lavi, Franja Cuša, inž. Komela v Stritarjevi ulici, Ivana Pogorevška v Novi vasi in Leopolda Pelicona na Dečkovi cesti. Do- bava materiala za kanalizacijo Vodni- kove ulice je oddana stavbeniku g. Kar- lu Jezerniku za 25.614 din. c Prodaja stavbnih parcel. Mestna občina bo prodala več stavbnih parcel pri Sp. Lanovžu Frančiški Znidarjevi, Alojzu Emeršiču, Mariji Plahutarjevi in Ivanu Stantetu. c Cesto v podaljšani Komenskega uli- ci, ki vodi čez Koprivnico, bo občina otvorila za vozovni promet in razširila most čez Kaprivnico. Zadevna tesarska in ključavničarska dela so že oddana. c Za prospekt za mesto Cclje ter gor- r;jo Savinjsko in Logarsko dolino, ki je letos izšel, je prispcvala mestna občina celjska 9632 din. c Pokojninski zavod v Ljubljana je znižal mestni občini celjski obrestno mero za njena posojila pri Pokojnin- skem zavodu od 9 na 8 odstotkov. c Pazniško hišico v mestnem gozdu v Liscah bo dala mestna občina porušiti. c Javno razsvetljavo na železniškem prelazu v Kersnikovi ulici bo mestna elektrarna ojačila. c Regulacija mesta Celja. Mestni svet je sklenil na seji pretekli petek osno- vati poseben regulacijski odsek za izde- lavo podrobnih načrtov za regulacijo mesta Celja. V tern odseku bodo dva inženjerja-arhitekta in 1 tehnik odnos- no geometer ali tehnični risar. Občina bo dodelila temu odseku tudi inž. arh. Brodnika. Za nadzorstvo nad deli in za zvezo z mestnim svetom je bil osnovan še poseben regulacijski odbor, ki bo tu- di sklenil dogovor z dvema inženjerje- ma-arhitektoma za izdelavo podrobnih regulacijskih načrtov. c Parcdacije. Mestni svet je odobril parcelacijo zemljišč Franca Beline na Zg. Hudinji, Antona Resnika' na Sp. Hudinji, Franca Sloserja na Zg. Hudinji in Franca Fazarinca na O3trožncm ter dclno parcelacijo zc.mljišča Marijo Gro- binove pod hribom sv. Jožcfa. c Enotnc liisne tablicc. Ko bo gene- ralni regulacijski naert za mesto Cclje odobren, bo obcina izmenjala h.'sne ta- bli^e. v območju bivšo okoliške občine z istimi tablicami, kakršne so v mestu. c Združitcv dveh tovarn. Mestni svet je odobril proti reverzu združitev tovarn gg. Urabiča in Jellenza v Ipavčevi ulici. c Novi prostor za nogometne trenin- ge za hribom sv. Jožefa, ki ga je letos uredila mestna občina, je stal 80.581.50 din. c Preložitev clržavne ceste v Celju. Mestni svet je odobril tehnične podat- ke, ki jih je dala mestna občina za pro- jektirano preložitev državne ceste v celjskem območju. c Nova mostna tehtnica. Namesto se- danje mostne tehtnice na Krekovi cesti bo zgradila občina novo. Posebna ko- misija bo izbrala prostor za novo mest- no tehtnico. c Na bivšom Zan^gcrjevcm zemtjišeu med Krekovo cesto in potokom Ložnico bo uredila občina zasilen dovoz k novim hižam. Za to dolo je odobren kredit do 10.000 din. c Nova gostilniška koncesija. Mestni svet je potrdil krajevno potrebo za no- vo gostilniško koncesijo Marjete Mi- klavžine na Cesti na Dobrovo, zanikal pa jc krajevno potrebo za koncesiji za nova bifeja Fortunata Zagoričnika na hribu sv. Jožefa in Antonije Koširjeve v Zavodni. Mestni svet je dovolil inva- lidu Matevšu Cafuti prodajo čipk na Glavnem trgu, dolrler ne bo začel Cafu- ta prejemati invalidnine. c Namestniki referentov mestnefta čvcta. Zaradi odsotnostt nekaterih re- ferentov je mestni svet izvolil m. a. Konrada Gologranca za namestnika per- sonalnega referenta, m. s. Aritona Fa- zarinca za namestnika finančnega iet.'.- renta in m. s. Josipa Jagodiča za na- mesiniki, socialnega referenta. c Iz mestne službe. Mestni svet je de- finitivno nir.Yicstil msstnega tajnika g. Draga Znidariča ter mestnega oskrbni- ka in kmetijskega referenta g. Martina Cimtrmana. c Slovonsko obrtno društvo v C^lju vabi obrtniStvo iz Celja in okolice, da se udeleži pogreba društvenega pred- sednika in častnega člana ter velikega pobornika za dobrobit obrtništva g. Ku- kovea Vinka, stavbncga podjetnika in tesarskega rr.ojstra na Lavi št. 7 pri Celju. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 7. oktobra t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. c Ljudslio vsfiučuišče v Celju bo ime- lo redni občni zbor v ponedeljek 9. t. m. ob 20. uri v risalnici deške meščanske šole po običajnem dnevnem redu. Od- bor vabi člane k obilni udeležbi. c Redni občni zbor Francoskega kro- žka v Celju bo v četrtek 12. t. m. ob 13.30 v sejni dvorani Celjske posojilni- ce v I. nadstropju Narodnega doma. c Občiii zbor Slarešinslt« or*;aiii.'.iicrjo »Sloge« v Celju bo 3. novembra ob 20. v klubski sobi Celjskega doma. c Plesne vaje Sokola I se bodo pri- čele v ncdsljo 8. t. m. ob 16. v Sokol- ske?n dornu v Gaberju. c Po/Jv rezervnim oficirjem hi voja- škim obveznikom. Mestno poglavarstvo V Celju opozarja vse v celjski občini bivajoče rezervne oficirje in vojaške ob- veznike, da javijo vsakokratno spre- membo bivališča vojaškemu oddelku mestnega poglavarstva. c Soferski izpiti za kandidate iz ob- močja pi'edstojnistva mestne policije v Celju in1 iz laškega sreza bodo v četrtek 19. t. m. ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju. c Iz celjske statist ike. V s^ i lembru je obiskalo Celje 1047 tujcev (988 Ju- goslovenov in 59 inozemcev) nasproti 1299 (1062 Jugoslovenom in 237 ino- zemccm) v letošnjem avgustu in 11sestnice na Vran- skem, da se je pogrešani deček zatckel k njej. Deček je bil krenil iz Creta v Celje, odšcl na postajo, vstopil v sa- vinjski vlak, se peljal do Zalca, nato pa izstopil in jo inahnil po državni ce- sti peš na Vransko. Ponoči je prispel k omenjeni posestnici, ki ga je vzola pod streho in skrbsla zanj, dokler niso prišli njeg;;vi svojci ponj. c V spemin unirlemu stavbeniku g. Vinku Kukovcu so darovale odbornice ženske podružnice CMD v Celju 220 din Družbi sv. Cirila in' Metoda. c IzguWjs-no jo bilo temnornodro vol- neno blago. Najditelj naj ga odda pro- ti odškodnini v upravi lista. c Zdravitsško dožurao službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 8. t. m. zdrav- nik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ul. Turistiino propa- gandas prospekt metta Celja, gornje lavinjtfre ^ Losatrtke doffrie so izdali letos mestna občina Celje, Tuj- skoprometna zvexa »Putnik« v Maribo- ru in »Putnik« v Beogradu. Silno lepo izdajo v bakrotisku in z večbarvno na- slovno stranjo na 24 straneh z vložkom glede prometnih zvez in gostišč je oskr- bela Mariborska tiskarna. Pros.pekt je izšel v srbohrvatskem, nemškem in francoskem jeziku v 15.000 izvodih. K stroškom prospekta, ki so znašali pre- cejšnjo vsoto, je mestna občina celjska prispevala manj ko četrtino po zadnji /Novi dobi« in 9632 din po poročilu s seje mestnega sveta. Prospekt ima 12 celjskih slik in' 16 letovišcnih in izletnih iz okolice v tako lepi izvršbi, da je lah- ko v ponos tiskarni, ki ga je napravila. . Tako je Ct;lje — »jedan izmedju naj- | ubavijih jugoslovenskih gradova«, kjer -pogoduje kupanje u prozirnoj i mla- koj Savinji«« in kjer se nahaja po tra- diciji »jedna vrlo oštečena lubanja od poslednjeg" grofa Ulrika II., koji jo u jednoj svadji umoren« — dobilo vse hvale vreden prospekt, več, knjižico, o kateri nam je žal, da je prav za prav namenjena le efemerni uporabi. Da še ponovimo: Vse priznanje tistim, ki so izdajo oskrbeli in plačali, žal, da ne mo- remo istega izreči tistim, ki so izdajo pripravljali. V zadnji »Novi dobi« smo izvedeli, da se je bilo treba za izdajo tega pro- spekta boriti s silnimi težavami, pri comer jc bilo treba toliko nesebičncga dela, da je toil prospekt sestavljen in izdan. Tudi to je zelo verjetno in tudi temu ncsebičnemu delu vsa cast! Ker pa je — po zgornjih trditvah — delo enkratno in tako drago, je treba, da se izvrši brez napak in pomanjklji- vosti. Zadnjič — gctovo prehitro in preliudo — označena pomanjkljivost v seznarnu vlakovnih zvez, bo imela vsaj to dobro 3tran, da se bo celisko občin- stvo lepega prospekta zavedlo. Neodpustljivo pa je, in tega tudi g. —c ne bo mogel niti zanikati niti po pomenu zmanjšati, da je priložena pro- metna kaT'ta Slovenijc zastarela, v ko- likor ni sploh napačna. Take karte so re3nu;no dragc in ta karta je stala baje 20.000 din. Kdaj bo pač izšla no- va? In v tej karti, ki je delo g. Selana iz Körnende in ki je izšla torej ravno- kar, ::iso vmane niti avtobusne ceste, kakor jih imamo vrisane že v Dimni- kovih kartah iz leta 1926! In kar je äe prav posebno neprijetno: med izdajate- lji je na prvem mestu mestna občina celjska, na karti pa ni niti ceste, po kateri vozi že več let celjski mestni avtobus v Kozje, kajti cesta St. Jurij— Lesično sploh ni vprisana. Proga celjsk. avtobusa je vrisana kar iz Sedlarjevega preko Buč na Kozje. Tudi proga v Št. Peter pod Sv. gorami ne vodi skozi Vole jo jamo in Loko v Podčetrtek, mar- več skozi Smarje in Mestinje. — Tako je karta, ki bi lahko najbolje in najda- lje služila svojemu namenu, že ob izdaji zastarela in nerabna. In če k temu pri- denemo še izjavo g. —c, da je tako sil- no draga, potem moremo le obžalovati, da ni vrcdnost karte v nikakem raz- merju z njenimi stroški. Verjamemo pa, da je to neprijetno za celjsko obči- no, ker pač ne bo podjetnika, ki bi sebi v reklamo izdajal prospekte, ki so nje- govemu lastnemu podjetju v škodo. Ta- ko je potrebno postaviti hvalo in grajo na pravo mesto, da bi ne izgledalo, ka- kor da je kdo prikrajšan za priznanje. —k Goipodarifvo Slovenüa izgublia jndusfrjjska potisetia Ali ne bo nobene pomoii proti begu incfusfri/e ? »Trgovski list« je objavil naslednji vseskozi aktualni članek: V prvem letošnjem eetrtletju je sa- mo Ljubljana izgubila šest industrij- skih podjetij. Od takrat so se nova in- dustrijska podjetja preselila iz Slove- uije na jug, eno celo v Egipt. Sedaj p'.i- haja zopet iz Maribora vest, da sta v likvidaciji dve industrijski podjetji večjega obsega, in sicer »Tovarna pohi- štva« in »Mariborska kemična tovar- na«. V istem ča3u, ko čitamo o likvida- ciji industrijskih podjetij v Sloveniji oz. njlh prenosu v druga mesta, pa be- remo tudi, da je bilo izdanih v Beogra- du samo letos 36 dovoljenj za ustano- vitev novih industrijskih podjetij. V Sloveniji je induslrijskih podjetij vedno manj, v drugih krajih vedno več, vedno bolj se slabša na ta način raz- merje za Slovenijo. Ljudje izgubljajo zaradi likvidacije ali prenosa podjetij delo, v trgovini pada zaradi tega pro- met, prav tako se niža zaslužek obrtni- kov, hkrati pa izgubljajo zaradi tega tudi naše samouprave mnogo na do- hodkih. Beg industrijskih podjetij iz Slovenije pomeni resno obubožanje de- žele. Ce se kažejo slabe posledice selitve industrije iz Slovenije v vseh panogah narodnega gospodarstva in vrhu vsega še v samoupravnih financah, bi vendar pričakovali, da bodo odlocujoči činitelji v Sloveniji nekaj ukrenili, da se ta beg ustavi. A kljub vsem opominom ne mo- remo nič takega doživeti. Kakor da se ne bi nič zgodilo, tako se mirno gloda, kako se manjša industrijska sila Slo- venije. Ne razumemo in ne moremo razume- ti te brezbrižnosti, ker je vendar v in>- teresu vseh nas in vse dežele, da indu- strializacija Slovenije napreduje, ne pa nazaduje. Kako pa bomo živeli, če ne bo industrializacija naše dežele vsak dan večja? Kmetijska proizvodja nam ne more dati dovolj zaslužka, ker mo- ramo živila celo uvažati. Trgovina tudi nazaduje, kakor nazorno kaže statisti- ka Zbornice za TOI. Tudi obrt nikakor no more več doseči svojega nekdanje- ga razmaha. Tudi naše denarništvo si zaman prizadeva, da bi doseglo stanje 1. 1931. Vse naše glavne gospodarske panoge so v zastoju in v nevarnosti smo, da bo tudi tujski promet nazado- val. Od če3a naj potem Slovenija živi in krije svoje velike potrebe? Ni pretirana trditev, da je naravnost eksistenca Slovenije odvisna od tega, kako se razviia njena industrija. Od tega je odvisna zaposlitev letnega pri- raslka, od industrializacije dežele pa pribaja tudi podnet za oživijenje vseh drugih gospodarskih panog. Z vsemi silami bi morali zato dclati za napre- dek industrializacije. Namesto tega pa vidimo, da se brczbrižno gleda, da že cbstoječa podjetja ustavljajo svoj obrat. Ta brczbrižnost je tern bolj nerazum- ljiva, ker je vendar znano, zakaj se se- Stran 4 »NOVA DOBA« 6. X. 1989 Stev. 41. lijo industrijska podjetja iz Slovenije \ v druge kraje. Glavni vzrok je v dačni preobremenitvi Slovenije, kateri pa no sokrive tudi naše samouprave. Kljub temu pa nič ne slišimo, da bi te naše samouprave pripravljale ukrepe za olaj- šanje davčnega bremena industrij. Ne občinske trošarine, ne občinske u- voznine se ne znižajo in še naprej se trpi, da Knašajo ponekod ob činske doklade tudi nad sto odst.otkov. Pri tern pa morajo plačevati industrije v Sloveniji še tako visoke banovinske davščine kakor nikjcr v državi. Tudi sicer se mnogo premalo stori za našo industrijo. Tako n. pr. bi se moral po- gonski tok -ae znatno poceniti. Tudi druge stvari bi se mogle storiti, da bi se olajšalo stališče .industrije v Slove- niji. Toda nič se ne 3tori! Vse pritožbe industrije se preslišijo, vss njene za- hteve prezrejo, da 3e ni čuditi, ce se vedno nova podjetja odločijo za prese- litev. Nova ureditev države more prinesti naši industriji nove težkoče. Ali ne bi bil že sedaj čas, da se o tern razprav- lja in da se že sedaj nekaj ukrene v varstvo naše industrije? To je tern bolj potrebno, ker ni izključeno, da bo zara- di nove državne ureditve marsikateri naš človek izgubil v drugih krajih za- služek. Kje bomo zaposlili te ljudi, če ne v industriji in v gospodarstvu? Ste- vila javnih nameščencev vendar ne mo- remo venomer stopnjevati! Saj imamo že danes birokratizma mnogo preveč. Vsa ta vprašanja so za življenje lju- di, za njih eksistenco stokrat važnejša nego razna politična vprašanja, ki ima- jo zlasti v sedanjih časih samo teore- tično važnost. In' vendar je za ta poli- tična vprašanja vedno zadosti razume- vanja, za življenjska gospodarska vpra- šanja pa ne. Na vse se misli, samo na najvažnejše ne, da bi se ustvarjale ved- no nove možnosti za zaposlitev ljudi. Samo od tega pa zavisi blagostanje de- žele, samo od tega tudi njen kulturni napredek. Popolnoma se mora spremeniti na- ziranje naših odločujočih ljudi o gospo- darstvu in zlasti ^e o industriji, Tej jc treba najprej omogočiti, da more de- lati in zaslužiti, in ko se to doseže, se J sme šele misliti na njeno obdavčevanje. ' Ne pa narobe! Napredek Slovenije zavisi od njene mdustrializacije in zato dela proti na- predku Slovenije vsak, kdor ne podpira njene industriafeacije. To edino pra- vilno naziranje mora prodreti tudi v proračune naših samouprav! Sport Ferdo Skok: Vfoga eel§skih atfefov v iugoslovenski lahkoatleilkl (Dalje.) Primorje in Ljubljana sploh je s Skokom pridobila sprinterja, ki ga je trener g. Sancin še isto leto postavil na čelo 200-metrašev v državi. Bil je po 10 letih po Matzu, Perparju, Valtrieu itd. prvi, ki mu je uspel na 200 m čas i/-.pod 20 sekund. Se istega leta je tudi uspesnc zastopal našo državo na bal- käniadi v Atenah. Bil je v ten letih — ko je Ljubljani občutno primanjkovalo dobrih sprinterjev — njeno najmočivsj- šc orožje; leta 1929. ji je n. pr. na drž. prvenstvu v Zagrebu priboril edino zmago. Urbančiča je ves čas aktivnega udej- stvovanja spremljala neverjetna srno- la. Poškodba na kolenu, lahkoatletski »meniskus« ga vedno znova izdaja, če- prav je zelo veliko obetal. Kot junior je bil v Celju vedno najhitrejši in tudi danes ie na listi najboljših atletov, v teku čez zapreke na četrtcm mestu. Medtem pa sc je v Celju in poznejc v Gradcu razvil v odličnega atleta Marti- ni. Tudi simpatični in1 izred.no brzi Za- dravec je energično posegel v to družbo iskrenih in idealnih sportnih tovarisev. vZoli«, ki se sedaj z velikim uspehom uveljavlja na deskah sokolskega odra v Laškem, je že tcdaj redno skrbel za j smeh in dobro voljo ter nam preganjal tremo in temne mi3li, ki so se kopičile zlasti pred tekmovanjem. Martini, s ka- terim sva se sprehajala po marsikateri lahkoatletski stezi izven meja naše do- movine, je še danes naš najboljši ska- frač v višino in rekorder. Kljub velikim 1.' ;ohom je vedno ostal skromen, tako ; da ga je lahko marsikateremu izmed poznejših »asov«, ki so vse proveč sa- mozavestni, postavljam za ::gled. Navedeni četvorici se je v počitnicah pridružil tudi Marek, Celjan, ki je sieer študiral v Brnu in se tudi udejstvoval v tamkajanjern . visokošolskemu spor- tu. Z njim je celjska skupina pridobila cdličnega metalca in je tako — vse- stransko izpopolnjena — tvorila precej- ten del ljubljanske lahkoatletake elite. Vellka škoda res, da ii niso voditelji celjskih klubov posvetiH voeje pozor- nosti. Resnici na liubo priznam, da so celjski atleti v Ljubljani uživali vso moralno in deloma tudi materialno podporo. Toda ki'.r za časa Mocana še ni bilo mogoče, je bilo mogocie, ko sp se pojavili Marek, Martini itd. Zlasti na- vedena sta — teoretično in praktično šolana v inozomstvu — bila pripravlje- na po svojih bskusnjah vplivati tudi na celjski narasčaj. S tern bi nekako re- M\i vprašanje tehničnega vodstva. Do- hodki lahkoatletskih -prireditev pa bi v Celju prav nič ne zaostajali, o tern sem propričan, za onimi v Ljubljani. Saj je nemalokrat /prisostvovalo ljubljanskim prireditvain le 50 do 100 gledalcev. In tudi ostali viri dohodkov (država, ba- r.ovina, savez itd,) bi se morali soraz- merno kriti. Toda o tern pozneje. Naj fsamo opozorim, da bi žc zgoraj imeno- vana skupin'a zadostovala za e-istno re- prezentanco proti kateremu koli klubu v državi. Toda moč celjske atletike se je dvigala in se dviga še danes. (Dalje) * Spopazuni v ju^oslovenslrcm nogo- metu. Na izrednem občnem zboru Jago- sloven3kega nogometnega saveza je bil v nedeljo doseze'n sporazum, ki predvi- deva ustanovitev srbskega, hrvatskega in slovenskega nogometnega saveza s sedeži v Beogradu, Zagrebu odnosno v Ljubljani ter ustanovitviio Vrhovnega nogometnega saveza kraljevino Jugo- flavijc. Na ustar;ovnem občncm zboru vrhovnega saveza, ki je bil v nedeljo popoldne v Beogradu, je bil isvoljen za predsednika fjastopnik srbskega saveza dr. Andre§*5Vi*&V'f2fa ^Öprö«SR)3niftä pa zastopnik hrvatskega saveza dr. Kra- ljevič in zastopnik srbskega saveaa dr. Milutin Stanojlovič. Kot zastopnik slo- venskega saveza je v odboru Buljevič in kot njegov namestnik dr. Köstl, v nadzornem odbor\i pa Jugovsc. * Nedeljski nogomet v Celju. Na Olimpovem igrišču v Gaberju se bo pri- čela v nedeljo 8. t. m. ob 13. prven- stvena tekma mladin SK Olimpa in SK Jugoslavije, ob 14.10 prvenstvena tek- ma mladin SK Celja in Atletikov, ob 15.15 pa drugorazredna prvenstvena tekma med SK Storami in SK Laškim. * V 6. kplu hrvatsko-vslovenske no- ^o.rietne lige so bili v nedeljo doseücni naslednji rczultati: v Ljubljana Ljub- ljana—Baeka 5:3 (3:1), v Zagreou Gradjanski—Sašk 3:1 (0:0), v Splitu Hajduk—Concordia 2:1 (2:1), v Osije- J:u Slavija (O)—Split 1:0 (1:0) in v Varaadinu Hašk—Slavija (V) 1:0 (0:0) V tej ligi vodi zagrebški Gradjanski z 11 točkami pred Haškom, Saškom in Hajdukom. .Ljubljana je z zmago nad Bačko napredovala z 10. na 7. mesto. V srbski ligi so bili doseženi naslednji rezultati: v Beogradu Jugoslavia— BSK 1:0 in Bask—Jedinstvo 0:0, v Bo- rovu Bata—Zemun 6:0 in v Skoplju Gradjanski (S)—2AK 4:2. * V tekmovanju za prvcnstvo LNF so bili v nedeljo dosežcni naslednji rezul- tati: v Hrastniku Hrastnik—Atletiki ?:0 (1:0), v Mariboru Maribor—Rapid 2:1, v Cakovcu Gradjanski—Mura 1:1, v Ljubljani Mars—Disk 3:2, Hermes— Svoboda. 3:1 in Kranj—Reka 2:2, na Jesenicah pa Brätst vo—Jadran 5:2 (2:1). * V celjykcm IL ra/i'c:1n je Jugosia- vjja v nedeljo v prvenstveni tokmi v Celju premagala enajstorico SK Boruta iz Gotovelj z 8:3 (4:1). Mladina SK Ce- lja ie v prveustveni tekmi premagala mladino SK Jugoslavij? z 2:0 (0:0). * Po\rerjenlštvo Sodniškega mlbora v Celju (Službeno). Strogo obvpaca s> stanek sodnikov bo drevi ob osinili v posebni sobi kolodvorske restavracjje. * Alietska sekcija SK Celja poziva vse člane lahkoatlete na sestanek, ki bo drevi ob pol 7. v garderobi na Glaziji. Udeležba za vse v Celju bivajoče strogo obvezna. — Nacelnik. Brasfovce K^sreB Mar&ii — TS-Statnik Braslovče, 6. oktobra. V nedeljo 8. t. m. bo dopolnil g. Karel Maršič, upokojeni Šolski uprav.telj v Braslovčah, 75. let.svojegazivljenja.Mo2 kremenitega značaja si je z marljivim in požrtvovalnim delom pri vzgoji naše mladine pridobil vsestransko spoštova- nje. Dosleden v svejern značaju je po svoji moči vedno rad pomagal vsem, ki so se kdaj koli zatekii k njemu za podporo. Gosp. Maršič se je rodM 8. oktobra 1864. v Št. Pavlu pri Preboldu. V svoji mladosti se je odločil, du postane uči- telj. Tako vidimo naSega jubilanta pri vztrajnem vzKojnem delu kot uCitelja v Vojniku, Št. Pavlu pri Preboldu, Braslovčah, Juršiiicih pri Ptuju in končno kot šolskega upravitelja v LetuŠu. Povsod, kjer je služboval, si je prido- bil s svojim delom polno priznanje. V Letušu, kjer je dolga leta služboval kot šolski upravitelj, se je rnnogo udej- stvoval tudi izven so'.e. Tu je ustano- vil gasilsko četo in imel v tem kraju tudi orkester. Ko je g. MarSič stopil v pokoj in se za stalno preselil v Bra- slovče, se niegovo delovanje ni kon- čalo. V Braslovčah se je pričelo novo kulturno in nacionalno delo. Stopil je na čelo domačega Sokola in postal nje- gov starosh'. Opravljal je tudi mnogo let tajniške posle v občinskem uradu v Braslovčah in v posojilr.ici. Tudi danes vidimo g. Maršiča še vedno krepko pri nacionalnem delu. Ves čas je clan in odbornik Sokola v Braslovčah, Rdečega križa in Jadranske straže. Kljub visokim letom je g. Maršič čil in krepak. Uglednemu nacionalnemu možu iskre- no čestitamo k 75-letnici in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja in zadovolj- stva ! b Velika sokolska tombola v Bra slovčah. Sokolsko društvo v Braslov- čah bo priredilo v nedeljo 15. t. m. veliko kolesarsko tombolo. Kar 15 krasnih koles in 500 drugih lepih do- bitkov bo osrečilo obiskovalce, ki bodo posetili to tombolo. Znana in tradicio- nalna tombola naj privabi v naS lepi trg mnogo naših prijateljev. b Nesreča na poti iz Žalca v Bra- slovče. Ko sta se naša znana hmeljska nakupovalca gg. Papež in Kralj vozila pred dnevi z motornim kolesorn iz Žalca domov v Braslovče, se je na glavni cesti dogodila nesreča. Med vožnjo je zadel neki motociklist v njuno motorno kolo. Papež je ostal k sreči nepoškodovan, g. Kralj pa se je precej poSkodoval in se sedaj zdravi doma- Želimo mu, da bi kmalu okreval! Žafec ž Otvoritev Zyocna^a, kina Zalec bo v soboto 7. t. m. ob 20.30. Novi kino, ki ima najmodernejšo zvočno aparaturo, bo predvajal v soboto 7. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 8. t. m. ob 14.30, 18.30 in 20.30 velefilm »Mali admiral«. Krasne slike z našega Jadrana. Naslednjc pred- stave bodo ob sobotah, nedeljah in praznikih ob istem času. Kino prevze- ma naročila za dia-i*eklamo. Laško GostilniZaatska piwowama Laško, 6. oktobra. V živem spominu je še borba med našim stanovskim podjetjem Gostilni- čarsko pivovarno v Laskem in pivovar- niškim kartelom oziroma njegovim predstavnikom Zidom dr. Mayerjem. Konkurenci, ki je cela desetletja izko- riščala potrpežljivost slovenskih gostil- ničarjev in uživala sadove svojih slabih izdelkov, kar ni šlo v glavo, da bi se srnel in mogel slovenski gostilničar osa- nioevojiti ter se postaviti tudi v pogle- v.u piva na lastne noge. Zato -'e, kakor je naši javnosti znano, uporabljala kon- kurenea vsa sredstva in doprinesla tež- ke žrtve, da bi v kali uničila naše za- početje in preprečila ußtanovitev pivo- varne gostilničarjev ter si na ta način zavarovala svoje mastne dohodke tudi za bodočnost. Zadnji občni zbor je po- kazal, da se slovenski gostilničarji ne ! ustrasijo nikogar in da hočejo doseči zastavljeni si cilj. Proti vod3tvo GPL 30 .znašali ir.-i- sprotniki raane klevete in dokazovali, da je ideja domače pivovarne ponesre- cena in> neizvedljiva. GPL je zaradi ! toga viožila proti dr. Mayerju in njego- I vsmu zastopniku kazenske ovadbe. Ka- r:enslco postopanje je ieklo do najno- vejšega časa. NasproiiJki so račuiiali z nmnestijo, ,pa je niso mogli dočakati. Pretekli, teden bi bila morala biti raz- prava in takrat so, ko ni bilo v©5 dru- gosp. izhoda, ponuaili po svojem za- stopuiku dr. Fettichu poravnavo s po- ! pojio kapilulacijo. Dr. inž. Gvido Ma- I yer se je obvezal, »da se v bodoče v I Mobenem oziru ne bo veL vmcäaval v { (iclovanje Gostilnifiarske pivovarne v Laškem in ne bo več nakupoval oziro- i:ia skusal nakupovati njonih dclnic, to ixiti oscbno, • riCti po svojih dosedanjih :1a krava, ki se je pasla ob progi. Stojevodja je moral ustaviti vlak. Ta- koj nato se je krava hladnokrvno u- maknila s proge, nakar je vlak nada- ljeval vožnjo. Med potniki je vzbudil ta dogodek obilo smeha. 1 Nozgoda na postaji v Rimskih to- pHcah. Dne 30. septembra se je pri ve- černem osebnem vlaku, ki vozi iz Ljub- Ijanc proti Mariboru, na postaji v Rim- skih toplicah odtrgala spenjača, zaradi česar so morali železniški organi pustiti v Rimskih toplicah dva vagona. Nezgo- do je baje kriva prevelika obremeni- tev, ki se pojavlja z velikim številom potnikov. 1 Opozorilo davkoplačevalcem. Davč- na uprava v Laškem razglaša, da se naj laški davkoplačevalci zglasijo pri upravi in vložijo eventualne pritožbe proti odmeri odnosno predpisu pridob- nine in poslovnega davka ter davka na poslovni promet. Rok je od 2. do 10. oktobra. 1 Pot v park. Kopališko upravo pro- simo, da bi glavno kopališko pot skozi park posula z gramozom, najmanj de- set cm visoko nad travnatimi rušami na, obeh straneh, da bi voda imela pra- vilen odtok. Pot v sedanjem stanju je ob najmanjšem deževju podobna male- mu potoku. V interesu tujskega pro- meta je, da uprava ta nedostatek takoj odpravi. 1 Kino La.ško bo predvajal v soboto 7. t. m. ob 20.30 velefilm razburljivih borb gusarjev za pravico in ljubezen naroda: »CRNI PIRAT«. V njem na- stopajo najprominentnejši igralci sve- ta in olimpijski aampijoni v mečevanju. Tednik. Oglejtc si! Celjskaposojilnicad d u Celju JE NAJSTAREJŠI NARODNI DENARNI ZAV0D V CELJÜ Vse hranilne vloge. vložene pri CELJSKI POSOJILMCI D. D. V CELJÜ so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar9 naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačema narodnemu gospodarstvu Celjski pOSOJilnici d.d. V Celju-Narodni dorn CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, SOSTANJ NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V TELEFON ST. 22 POST. CEK. RäC. 10-591 Krško k Muzejsko društvo za politična okra- ja Krško in Brežice s sedežem v Krškem je bilo ustanovljeno preteklo soboto. Zanimanje za obeni zbor je bilo prav zadovoljivo, kar je iapričala udeležba j članov iz obeh srezov. Zastopani pa so bili tudi vsi predstavniki muzejskih dru- štev v dravski banovini. Zelje in na- sveti strokovnjakov in posameznih čla- nov glede bodočega društvenega dela zaslužijo vse priznanje. Predvsem pa moramo podčrtati obširen referat g. dr. Mušiča, zdravnika iz Celja, ki je govo- ril o važnosti in programu muzejskega društva. V odbor so bili izvoljeni člani iz brežiškega in krškega sreza s pred- sednikom g. dr. Tomšičem, sreskim na- čelnikom iz Krškega, na čelu. Hrastnik Za izbolišanie pof oiaia rudarskega defavsfira V nedeljo 1. t. m. je bila v Trbovljah konferenca zastopnikov rudarskega de- lavstva, na kateri so skiepali o zahtevi glede plačanih dopustov za rudarje, spre- membi nekaterih toČk pravil bratovske skladnice in tolmačenju l\. 221. obrt- nega zakona v zadevi odtegljaja po 10 din dnevno za čas orožnih vaj. Glede dopustov je bilo sklenjeno, da se plačani dopusti v državnih rudnikih urede z zakonsko močjo tudi za vse ostalo rudarsko delavstvo. Glede spre- membe pravil so bili osvojeni le pred- logi, ki so bili sprejeti že na skupSčini glavne bratovske skladnice. Končno je bilo sklenjeno, da se stavi predlog, da se tolmačenje čl. 221.obrtnega zakona v zadevi odtegljaja po 10 din za čas orožnih vaj prepusti sodišču, ki naj izreče svojo končno sodbo. Franjo Dolžan - Celje kleparjtVO, VOdOVOdne JnStalacije Prevzema na v zgoraj navedene stroke jpadajoča dela in ¦treiovodne naprave popravila — Cene zmerne — Pojtrežba toüna In solidna Za kresijo 4 Telefon 245 Za začetek šolskega leta šolske knjige — nove in antikvarične — in vse druge šolske potrebščine pri tvrdki Karl Goričar vdv. - Celje KUPUJEMO TUDI ANTIKVARIČNE KNjIQET Kralja Petran c. 7 Slovensko obrtno društvo v Celju javlja tužno vest, da je preminul dolgoletni društveni pred- sednik in častni član, gospod VINKO KUKOVEC stavbni podjetnik in tesarski mojster Vztrajnemu borcu za obrtniške pravice hvala in slava ! CELJE, 5. oktobra 1939. Slovensko obrtno društvo v Celju Stran 6 »NOVA DOB A« 6. X. 1939 Stev. 41. Glede obravnavanih zadev so bile sprejete spomenice, ki bodo poslane pristojnirn ministrstvom. Sklenjeno je bilo tudi, da pojde posebna deputacija zastopnikov vseh treh strokovnih orga- nizacij v Beograd in tam osebno podpre upravičene zahteve in želje rudarskega delavstva. Opremljeno sobo s posebnim vliodom, čisto.z oskrbo atf brez oddam. Celje, Cankarjeva 4/II. Nogavlce vseh vrst, oblačila damska, moška, otroška, tudi po nieri dobite najcenejšc v trqovini - pletilnici »Alar a« Po.ngračič, C e 1 j eT Slomškov trg 1. Mladega psa bcrnardinca kupim. Naslov v upravi lista. Vzgojiteljica za dva. fanta v Novem Sadu, ki sta stara dve in pol odnosno Stiri in pol leta, se išče. Vprašati: Celje, Vodnikova 2/111 _ Najcenejši zajtrk mlečne izdelke, raznovrstna živila, sveže čajno maslo v mlekarni M. Sadar Celje, Mariborska 28. 75-letna vdova išče meblirano sobo po možnosti z razgledom na ulico in z vso oskrbo v hiši. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Nove dobe«. Enodružinska vlla komfortna s 3 sobanii in pritiklinami, sc s 15. oktobrom odda v najem. Mesečna na- jemnina din 7001-. Poizve se v trgovini na Dečkovi cesti 27. SÖFER trezen, ki bi opravljal ludi druga hišna dela, se sprejme. Samo reflektanti z voljo na daljšo službeno dobo ! Dr. Drago Hočcvar, Celje. Sfanovanje išče višji uradnik brcz otrok. Naslov v upravi lista. Veliko kad 7000 I. mecesen, in več raanjših kadi, kakor tudi stroj za mletje sadja p r o d a Jos. KirbiS, Celje. PREMOG - DRVA IVAN BELCER - Celje - Narodni dom Telefon 26 BARVE m LAKI W FIRNEŽ COP f ČI S. HOLOBAR- CELJE SLIKAKSTVO IN TRGOVINA BARV ELEKTRIČNE ŽARNICE dobite p r i tv. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 TELEFON 120 Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga up, xlata, spcbrnine, optika ltd. Celje, Glavni trg lzkuSen optik na razpolago! Oloboko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj'em in znancem Žalostno vest, da nas je naš nad vse ljubljeni oče, brat, svak in stric, gospod 1 Vinko Kukovcc stavbni podjetnik in tesarski mcjster danes ob 2. popoldne po kratki bolezni za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 7. oktobra ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Lava 7, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 9. oktobra ob pol 7. zjutraj v farni cerkvi v Celju. CELJE, 5. oktobra 1939. Globoko žaluioči otroci: Slavko, Marica in Zlatka Sporočamo žalostno vest, da je preminul gospod Vinko Kukovec clan upravnega sveta Celjske posojiinice d. d. v Celju, stavbni podjetnik in posestnik na Lavi pri Celju Preminulemu bomo ohranili za njegovo vestno sodelovanje vedno hvaležen spomin. CELJE, 5. oktobra 1939. Upravni svet Celjske posojiinice d. d. v Celju Mestna občina celjska javlja tužno vest, da je umrl danes gospod Vinko Kukovcc član mestnega svcta, bivši župan občine Celje-okolica itd. ltd., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje Marljivemu javnemu delavcu Bog plačaj! Celje, 5. oktobra 1939. Mestna občina Celje Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pecnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju