>#..rvc mesto Videm-Krsko, 16. oktobra 1954 Štev. 41 Leto VII Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor, Socialistične zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Vid em-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, poV.etna 200 din. četrtletna 100 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru CENA 10 DIN glasilo socialistične zveze delovnih LJUDI OKRAJA ii»0 Dobiček podjetij bi moral rasti vzporedno z dviganjem proizvodnje . „ ... ...... , _ PRIPRAVA DRUŽBENEGA Ugotovitve 18. redne seje 0L0 — Ustanovljen je sklad za obnovo podeželja — Družbeni plan za 1955 naj razširi pristojnosti občin in s tem pripravlja pogoje za ustanovitev komun V sredo je bila v Krškem celodnevna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, katere se je poleg odbornikov in domačih poslancev udeležil tudi zvezni poslanec Janez Hribar in predsednik SZDL krškega okraja Franc Kolar. Zaradi zamude, pa tudi zaradi nediscipliniranosti posameznih odbornikov, ki se niso pripravili na že prej objavljeni dnevni red seje ali pa so njen hitrejši potek zavirali s stranskimi vprašanji, obsežen dnevni red ni bil v celoti obdelan. Tudi udeležba bi bila lahko boljša. Osnovno vprašanje seje je bilo predvsem poročilo bi razpravljanje o uresničevanju družbenega plana v okraju. Prvotni načrt, da bi OLO razpravljal o celotni spremembi družbenega plana, je bil s poročilom podpredsednika sP^e-men,jen tako, da so odborniki pregledali izpolnjevanje posameznih postavk družbenega plana ter razpravljčili samo o delnih spremembah porabe dohodkov, ki bodo za približno 8 do 12 odstotkov večji od postavk, kj so bile predvidene v planu. Že svoj čas smo poročali, da se proizvodnja v okraju rahlo dviga nad prvotno zamišljenimi količinami. Z 31. avgustom je proizvodnja dosegla v okraju približno 70"/o letnega plana. Dotok družbenih sredstev je ugoden, ne moremo pa biti zadovoljni z razmerjem med proizvodnjo, dobičkom in plačami 7 dni po svetu iz dobička. Ustvarjeni dobiček in izplačane plače iz dobička so v mnogih podjetjih mnogo večje od dosežene proizvodnje. Z drugimi besedami: vprašanje lova za dobičkom na račun dviganja cen proizvodom je v mnogih kolektivih važnejše od vprašanja zniževanja cen. Tako je n. pr. dosegel Jugotanin v Sevnici do 30. junija 1954 od letnega plana 56”/« obračunskega plačnega fonda, 73”/« letnega dobička in 118*/» plač iz dobička. Lesno industrijski obrat v Sevnici je s 30. junijem imel že 191°/« dobička letnega piana. "1" r.n go/. Kopitarna v Sevnici je dosegla »kraju *£oriscemh 50 3 /.zvez 120»/» dobička in 197”/» plač iz nih in 53’2 /o okrajnin prora dobička, Gozdno gospodarstvo v Brežicah pa 89”/» obrač. plač. fonda, 257”/. dobička in 196»/. plač iz dobička. Z 31. avgustom 1954 pa so posamezna podjetja uresničila že veliko več dobičkov, kakor pa jih je predvideval letni plan. Tako n. pr. rudnik Senovo 128”/», rudnik Krmelj 154”/», l . , - Lesni obrat Sevnica 300”/», Ko- ka*> Primemo, precej slabše pa Pitama 156”/«, Pohištvo Brežice1 ie z investicijami v zdravstvu 146”/., Prevoz Brežice 1470”/. in Posveti. Nekaterim podiet- tudi v mnogih naših industrijskih podjetjih. V razpravljanju so odborniki sprejeli sklep, da bo posebna komisija pregledala v posameznih podjetjih sestavo cen. Dobičke, pridobljene z neutemeljenim zviševanjem cen pa bo treba odvesti v družbene namene. Izhod iz tega nezdravega stanja je samo v večji storilnosti dela. ALI BODO URESNIČENE VSE INVESTICIJE V OKRAJU? Do 30. septembra je bilo PRIPRAVA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1955 Na seji je predsednik SZDL Franc Kolar govoril o komunah in osnovnih pogojih za njihovo formiranje v krškem okraju. Prav zato, ker pri nas se niso dani taki pogoji za komune kakor v nekaterih drugih okrajih, je naša dolžnost, da pohitimo z vsemi deli, ki bodo pomagala pripraviti ustanavljanje komun. Medtem ko _ je letošnji družbeni plan zdruze-val vsa sredstva na OLO in jih od tu delil občinam, naj bo značilnost plana za 1955 v tem. da bodo občine čimbolj samostojno reševale kar največ pristojnosti. Družbeni plan naj se odločno usmeri na podporo tiste gospodarske dejavnosti, Id neposredno vpliva na življenj- I111I 111 / v “ iiciJvaicuuu »K««« -------. čunskih investicij. Skupno je j sk0 raven človeka (na razvoj m.,1- j. oonLemhra in V P- „w-*i in uslužnostne dejavno (Nadaljevanje na 2. strani) bilo do konca septembra investiranih v okraju 1 milijardo in 447 milijonov din investicij. Od zadnje seje OLO do danes pa posebnega napredka v investicijah ni ozir. je potek teh del prepočasen z ozirom na letni čas in dosežene uspehe. Komunalne investicije poter obrti sti) Kdor je trgal v tem tednu ali pa je trgatev odložil se za kakšen dan, bo s pridelkom letos lahko zadovoljen — čeprav bo letina zaradi posledic lanske pozebe se vedno manjša, kakor bi bila sicer jem bo nujno treba pomagati z ssM mmm šem okraju z 31. avgustom do- “»gla blti Grabljena, bo presežen že z 92”/» letnega plana, nesel v u?tT™™ ! t okrajni delež na dobičku pod- Posebno skrb bo treba posve-jetij pa s 85«/». Višji dobički *iti vprašanju strokovne pa podjetij vplivajo sicer na družbene dohodke, hkrati z njimi Vprašanje razorožitve, v katero je te dni zagrizel politični odbor Generalne skupščine v New Yorku, je močno pritegnilo zanimanje svetovne javnost: Mirneje kakor sicer so diplomatski in politični krogi sprejeli ostale dogodke, ki so z njimi več ali manj povezani. Vendar ne gre za kakršno koli naključje, temveč za veliko, za miroljubne ljudi sveta tako razveseljivo resnico: nasprotja med zahodnimi velesilami na eni in SZ na drugi stran; so se glede razorožitve omilila. Lahko hi celo d"1’3'!, da so se do neke mere zbližala. Že dolga leta predstavlja pospešeno oboroževanje, ki ga skušajo velesile prikriti z nevarnostjo pred agresijo, veliko nevarnost za mir. V času ko so nesoglasja med njim; ustvarila prosluli vzhodni in zahodni blok ter zunanji obraz take razdelitve — »haldno vojno«, so bila vsa prizadevanja pred Qenera--no skupščino, ki naj bi zaustavila oboroževalno dirko m i»-nančna sredstva v te namene usmerila na druga za člo\ koristna področja, zaman, pogrešali smo dva, za uspeh pogajanj tako pomembna, pravzaprav odločilna činitelja: medsebojno zaupanje in pa dobro V°Kaže da je to leto Prine^° spremembo. Že ženevska konferenca je pokazala, da se tucu Vzhod vse boli oklepa metode medsebojnih pogajanj in da se je odpovedal izsiljevanju in propagandnemu besedičenju. Sporazum o premirju v Indokini se je rodil proti pričakovanju razmeroma zelo hitro. Toda sledili so še drugi dokazi, da ne gre morda samo za propagandno potezo, temveč za resnejše hotenje. Moskovska diplomacija se je hipoma pokazala voljno razpravljati o vseh perečih mednarodnih vprašanjih, od nemškega vprašanja do vseevropske obrambne organizacije, v kateri naj bi sodelovale vse države ne glede na družbeno ureditev. Resnica je, da so zahodni krogi take in nodobne predloge prikazovali spričo dosedanjih izkušenj cr.,rlrt+c;Ve> din1OTm3C: i«1 ko4 (Nadaljevanje na 2. strani) pa zaradi višjih cen na trgu pada življenjska raven naših ljudi. S takim načinom gospodarjenja seveda ne moremo biti zadovoljni, saj delovnemu človeku ne prinaša boljšega življenja. Krivde za višje cene ne smemo iskati samo v trgovini — ugotovljeno je. da poslujejo trgovska podjetja v okraju s sorazmerno malimi pribitki na nabavne cene, ki ne ustvarjajo dobičkov, pri čemer so seveda izjema vsa odkupna podjetja, ki s prekupčevalci vred dvigujejo cene! —, ampak tudi nestrokvne delovne sile. Po živahnem razpravljanju so Karel Sterban na Senovem svoj 50-letnj življenjski jubilej. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Rodil se je 14. 10. 1904 pri Jederti nad Laškim kot sin malega kmeta. Že v zgodnji mla- j dosti je okusil trdo kmečko delo, ki ga je terjal vsakdanji boj za obstanek številne družine. S 16 leti je zgubil očeta, nato pa še - - , mater in je moral še nedorasel sklenili, da se poleg skupaj z ostalimi otroki v svet za kruhom. V tistih dneh je bila edina možnost zaposlitve v težkem garanju v rudnikih Zasavja, pa tudi želja za »knapovskim življenjem« ga je privabila, da je prijel za kramp. Kot rudar je delal v Hrastniku od leta 1921 vse do leta 1939, ko je bil ob pomembni stavk; slovenskih rudarjev kot ki ga je poznajo in spoštovalo. Leta 1940 se je ponovno zaposlil v rudniku Senovo. Takoj je pričel tudi z aktivnim politič- odborniki sklada za investicije, za komunalne gradnje in za urejanje voda ustanovi še sklad za obnovo podeželja, v katerega bo OLO prenesel čim več razpoložljivih sredstev, ki jih bo sprostil družbeni plan za 1954. V ta fond, iz katerega bodo dobivali pomoč v vojni prizadeti državljani predvsem na ob- UlZittVljailJ p A cm v OtJAH lil SIUUKJ OlUUCiLonm t U.V11U1 I K. v »t L* • moč.iu občin levega brega Save vodja in glavni zaupnik rudarjev v okrain se bodo olačevala obrata Oistro reduciran. Navzlic v okraju, se bodo plačevala tudi sredstva iz vrnjenih Pred Posavskim tednom in občinskim praznikom Brežic Brez kakšne posebne reklame vinskih dejstev, s katerimi je ali hvaljenja so se v Brežicah NOB skovala samostojno Jugo-zadnie tedne odborniki občine, , slavijo. oraanizacij in društev zagrizeno i Vse to bodo občani Brežic ob vrni; v obsežne priprave na prvi , svojem prvem prazniku proslavv Pnsavsk; teden, ki bo letos zdru- i H. Uspehi m izkušnje zadnjih žen s prvim praznovanjem občin- ! let jim bodo s prireditvami m skega praznika Brežic. Dnevi hi- gospodarsko razstavo v Posav-tijo in prihodnjo soboto bodo v skem tednu nova izpodbuda, da Brežicah začeli vrsto proslav, kulturnih in športnih prireditev ter razstav. 28. oktobra praznujejo občani Brežic svoj prvi občinski praznik. Spomnili se bodo množične selitve prebivalcev Brežic in žalostnega leta 1941, ko je nacistični okupator hotel pregaziti naše narode in enkrat za vselej izbrisati Slovence z zemlje. Toda že isti dan, ko je množično preseljevanje pognalo od doma na tisoče Slovencev iz Posavja, se je pod vodstvom Komunistične partije zbrala in ustanovila nad Sromljami prva oborožena skupina v Posavju — Breži- se Brežice z okolico vred še bolj ŽivliensM jubilej zaslužnega borca za socializem §«5^,;*=» BE posebno rad pa se spominja one v letu 1934, ko so v obratih Ojstro in Hrastnik pričeli zgodovinsko važno gladovno stavko, ki se je uspešno prenesla na vse zasavske revirje. Vedno zavzet z delom v delavskem gibanju je aktivno sodeloval v sindikalnih organizacijah in kulturnih delav-! skih društvih od Iskre, Vesne, j Vzajemnosti pa do današnje Svcr | bode. Že s 17 leti je postal član j SKOJ, od leta 1928 pa je član | Zveze komunistov. j Kot je bil dosleden v boju in ! stavkah delovnega ljudstva v I predvojnih dneh, tako je tudi v i povojnem času, v letih obnove j in graditve socialistične Jugo-! slavij e tovariš Sterban znan kot | neumoren delavec pri graditvi naše socialistične demokracije. V javnem in političnem_ življenju zavzema danes važni mesti zveznega poslanca v zboru proizvajalcev in predsednika občin-- . ! skega LO Senovo. Na teh mestih organizacija in tov. Sterban ie , 9 seda/- potrdil za- StE&šrSaS! st-trr- organizirali v letu 1941 začetek : splošne vstaje ljudstva proti okupatorju. V slavnih dneh boja slovenskeaa ljudstva za osvoboditev v letih 1941—1945 je dokazal z aktivnim političnim delom svojo neomejeno pripadnostUud- leju^ 'jV”^ zdrav;a, moštvu in borbi za njegovo svob .. ^ fear največ zadovoljstva pri I i Samo z gradnjo novih stanovanj bodo v Brežicah odpravili stanovanjsko stisko obrata Ojstro reduciran. Navzlic po- : brezposelnosti, zaporu in prega-sojil za obnovo in nabavo živi- njanju je še naprej vneto in ne iz prejšnjih let. aktivno politično deloval nc: svo- nim delovanjem med delavstvom revirja. V tem času je tudi na Senovem pričela delati partijska vklučijo v napore naše družbe, ki navzlic vsem težavam čedalje uspešneje gradi socializem. Delavnost organizacij, kolektivov, občine in društev naj se ob praznovanju prvega občinskega praznika še poveča. Z novimi uspehi bodo Brežice potrdile, da v prizadevanjih za našo lepšo bodočnost ne stojijo med zadnjimi. se za izvršitev vseh nalog, ki mu jih postavlja socialistična skupnost. Ob 50-let-nem jubileju je še vedno čil m zato lahko upamo, da bo tudi v bodoče nadaljeval neumorno in vsestransko delo. Ob lepem /ubi* mu želimo vsi tovarišu Kaj pripravljajo Brežičani? V soboto 23. oktobra bodo odprli ob 8. uri v veliki dvorani doma JLA industrijsko, trgovsko in obrtno razstavo. Podjetja se vneto pripravljajo, da bodo razstavljala seznanjeni z uspehi in načrti delovnih kolektivov. Hkrati bo v prostorih podjetja »Vino« Brežice odprta razstava vin s pokušnjo, na kateri sodelujejo »Vino« Brežice ter vinarske zadruge iz Brežine, Kostanjevice in Bizeljskega. V mali dvorani doma JLA bodo odprli razstavo novejših slovenskih slikarjev. Zve- na sKupma v —* i vejsm j-... - ška četa. Začeto delo je obrodilo j čeT b0 v mestu promenadni K»n-stoteren sad. V krvavi štiriletni j Cert godbe na pihala iz Kapel, borbi v kateri so žrtvovali sto- 0j, 20. uri pa otvoritev velike tisoči življenje za novo Jugosla- ! dvorane v prosvetnem domu s vijo, je bil položen tudi temelj ; kulturnim in zabavnim sporedom, osvoboditve vseh tistih, ki so jih V nedeljo dopoldne bo na fašisti pregnali v mrzlo tujino. 1 stadionu TVD Partizana lahko-Prebivalstvc Posavja in Brežic atletski miting in tekme v odboj se je vrnilo. Od časov kmečkih ki in rokometu. Pomerili se bodo puntov skozi mračen srednji vek Posavje ni imelo lepših dni, kakor je bila zmaga leta 1945 in vrnitev v osvobojeno domovino. Boj in žrtve Brežiške čete so neločljiv člen dolge verige zgodo- tudi kegljači in šahisti. popoldne pa bo na stadionu nogometna tekma. Zvečer bo Svoboda s Senovega igrala »Slepce« v dvorani prosvetnega doma. V ponedeljek zvečer bo telo- vadna akademija brežiškega Partizana s sode'ovanjem vrhunskih telovadcev Narodnega doma iz Ljubljane. V torek zvečer bo celovečerni zabavni spored »Veselega totega teatra« iz Maribora, v sredo pa bodo člani zagrebške Opere priredili večer opernih arij. V jutru občinskega praznika 28. oktobra bodo Brežičane zbudili kapelski godci. Ob 8. uri bo mesto počastilo padle borce pri spomeniku na postaji, ob po! 10. urj pa bo v dvorani prosvetnega doma slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Po seji sj bodo odborniki in gostje ogledali razstave in Posavski muzej. Popoldne bodo motorne dirke, na stadionu pa košarkarska tekma Zagrebčanov in domačega Partizana. Pester spored zbuja že zdaj splošno pozornost Brežičanov, zanimive razstave in prireditve pa bodo v Posavskem tednu privabile v Brežice prav gotovo tud; lepo število prebivalcev iz vseh krajev Spodnjega Posavja. V stanovanjskem nas®lju ,V Brežicah so te dni 1*^ • i •» _ Aip-T’iii dcsctstsno n]° • Jok™ V kratkem JSo ti-i hiše izročili v uporabo ^družinam ki se bodo takoj vselil™ V celoti bo SGP Pionir letos dogradilo v Brezicah 82 modemih stanovanj. V radnjih Sokih bodo urejena .enosobna stanovanja. Stanovanja bodo imela predsobe z garderobo m vgrajenimi omarami. Spalnica in kuhinja bosta imeli tudi udoben balkon. . _ pri Izvršnem svetu Slovenije so ustanovili posebne komisije, ki bodo proučile eko nomske razmere v novopnklju čenem koprskem ok^a]U'. P in novlienih je sedem komisij, m sicer za ekstraktivno industrijo in energetiko, za predelovalno industrijo, obrti m gra -beništvo, za kmetijstvo m rudarstvo. za gozdarstvo.^ pro met, za proučevanje tržišča, turizma, gostinstva in komisija za splošne družbene potrebe. Podjetje Vino-Sadje bo prav tako kmalu dokončalo zgradbo za pisarne in stanovanja. Prihodnje leto bo JLA gradila v našem mestu dva stanovanjska štirinadstropna bloka s 70 stanovanji. Tudi ljudski odbor mestne občine si je postavil v načrt, da zgradi vsaj 10 stanovanj, za katera so predvideli 24 milijonov din. Grosistično podjetje »Krka« pa b0 prihodnje leto zgradilo na cesti Bratov Milavcev večjo zgradbo za skladišče in stanovanja. Zaradi stalnega dotoka delavcev in nameščencev je edino gradnja novih stanovanj pravilna politika za reševanje stanovanjske stiske. T. Vremenska napoved za čas od 17. do 24. oktobra V nedeljo suh0 oz. lepo vreme. V prvi polovici prihodnjega tedna prehodna padavine, nato spet suho, lepo vreme. Med 2?.. in 25 oktobrom nastop deževja, sneg skoraj do nižin. O nekaterih pofavih, ki vplivalo *a Senovem ure.n ejo ceste na wis@ke cene Mnogi glavnj vzroki za nenehno naraščanje cen so v sami proizvodnji oziroma v nekaterih proizvodnih podjetjih, ki izkoriščajo oovoljne razmere na trgu in povečujejo svoj finančni efekt, vendar ne s povečano proizvodnjo, temveč z višjimi cenami. Taki primeri so tudi v našem okraju. Prav bi bilo, da bi tovariši. ki so že delali analizo o pred kratkim ugotovili značilen primer, kako neodgovorno se ravna z žitnimi fondi. Kmetijska zadruga v Dobovi je imela v zalogi večje količine pšenice, ki jo je — namesto da bi jo proda-! la podjetju »2itar« — prodala tovil, da je na primer poslovodja zadružnega mlina Hotko pšenico predelal v moko in jo prodal po 49 din (pšenico je plačal po 25 din) trgovskemu podjetju v Dobovi. Pri pšenici, ki jo je kupil »za svoje potrebe,« je torej zaslužil približno 7000 dinar- podjetju tem vprašanju, povedali jasno in | raznim strankam Ko se je in odkrito, kako je s temi stvarmi, špektor zanimal, kaj so te stran-To. da v nekaterih podjetjih niso i ke počele s to pšenico, je ugo-dosegli količinskega plana proiz- ' vodnje. medtem pa so presegli plan dobička za celo 200 odstotkov, vsekakor ni v prid borbi proti nadaljnjemu naraščanju cen. O tem ie treba odkrito spregovoriti. Malo pozornosti posvečamo vprašanju, kako se ravna z žitnimi fondi Vemo, da so mlini dolžn; pobirati merico in jo prodajati pooblaščenim podjetjem za promet z žiti. Ker je v našem okraju veliko število potočnih in drugih mlinov, bi na ta način ustvarjeni žitnj fond delno razbremenil potrebe po uvozu mlev-skih izdelkov oziroma pšenice. Toda žal naši mlinarji, ki sicer pobirajo merico, te ne prodajajo pooblaščenim podjetjem za promet z žiti, ampak jo prodajajo na drobno raznim potrošnikom doma alj pa na tržiščih v večjih mestih. To je seveda proti predpisom in občinski ljudski odbori so dolžni, da na to opozorijo mlinarje na svojem območju. Organi inšpekcije tržišča so jev. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko moke se je na tak način prodalo v Zagrebu? Splošno je znano, da je tanin produkt, ki se lahko proda. To še ne pomeni, da se ni treba boriti za znižanje cene tanina in s tem za znižanje cen usnja in usnjenih izdelkov. To znižanje pa se ne bo doseglo, če bo podjetjem, ki odkupujejo taninski les vseeno, kakšna je cena lesa itd. Jugotanin v Sevnici, ki bi lahko odkupoval taninski les brez vsakih posrednikov, je pooblastil za odkup taninskega lesa najprej Kmetijsko zadrugo Boštanj, le-ta pa nakupovalca Omskega iz Brežic. Jugotanin in prav tako KZ Boštanj ni motilo, da je Omski nakupoval taninski les brez vsakega nadzorstva. Inšpekcija tržišča je namreč ugotovila, da je obračunal odkupljeni taninski les kar na osnovi tehtnih listkov, da je v obračunu navedel nekatere izdatke (nalaganje vagonov ležarin-ski prostor in dr.), ki so bili dejansko mnogo nižji itd. To vse je kajpak vplivalo na ceno taninskega lesa in seveda tudi na ceno tanina oziroma usnja. Taki primer, so verjetno tudi pri drugih podjetjih in bi bilo prav, če bi se člani upravnih odborov zanimali, kakšno je poslovanje njihovih nakupovalcev. F. S. Nedelisko slov!© v Boiloniu 9 ude- | čine je čestital odbornikom Ru- j občine, di Cimperšek, za njim pa pred- j na odru stavniki organizacij in društev, k, so vsi poudarjali, da želijo tudi nadaljnjega tesnega sodelovanja z občino. Popoldne so Boštanjčani spre- 1 tiF 00 SV6 U r$ Dostojno in ob veliki ležbi vaščanov je Boštanj zadnjo nedeljo proslavil drugi občinski praznik Navsezgodaj zjutraj je Šoštanjčanom zaigrala sevniška godba Svobode. Ob 10. uri je predsednik občinskega ljudske-! jeli partizansko patruljo in ga odbora Ivan Zakrajšek na skupijo z njo položili vence slavnostni seji pozdravil odbor- j pred spomenikom padlih parti-nike in povabljene goste, med . zanov, nakar se je začela v za-katerimi so bili poleg predsed- družnem domu lepa slovesnost, nika Okr. odbora SZDL Krško Franca Kolarja in poslanca Karla Štruklja tudi predstavniki občine Sevnica, sevniških podjetij in domačih organiza-! cij ter društev. Predsednik ob-za Sleherni občan Senovega z veseljem pozdravlja dejstvo, da so se pričela dela na popravilu in dogotovitvi potrebne ceste Senovo—Veliki kamen. Sprejetih je že bilo kakih trideset ljud; na to delo. Prav tako pa je nujno potrebna tudi regulacija Reštanjskega potoka, ki je ob zadnji poplavi napravil na rodovitnih njivah mnogo škode, takšne, ki se da le stežka popraviti. Tudi za to važno vprašanje je iz republiških sredstev za škode po poplav- zagotovljena vsota štirih milijonov dinarjev, s katerimi se b0 končno le uravnal potok, ki se ga skoro ni dalo več krotiti. Poleg gornjega pa je gospodarski svet, občine Senovo sklenil na zadnji seji, da odobri več važnih cestnih del Tu pride v poštev popravilo ceste iz Dolskega v Brezje in Kališovec, dalje cesta v Mrčna sela, razen tega pa tudi prepotrebno popra- Prcč z malomarnostjo! Govoril je najprej nato pa so se zvrstili pevci sevntške Svobode in gasilcev, domači pionirji in mladinke, najboljši člani LMS pa so bili javno pohva- Y 6. oktobra, je bila v Ijeni. Razglašeni so bili tudi gasilskem domu v Sevnici pio-uspehi okrajnega lahkoatlet- s’°oo 20-letnlce »Ljudske pravi-slcega prvenstva, ki je bilo do- poldne. V prijetnem razpoloženju je domačinom in gostom potekel večer na družabni prireditvi v dvorani zadružnega predsednik doma. Ali ne bi š'o malo sodobneje? »Prosim, (Nadaljevanje s 1. strani) poizkuse, ki naj minirajo njih obrambne načrte. Od tod tudi prizadevanja, da postavijo na noge Evropsko obrambno skup- .. ....... Videm 4/« »Sele po cine je opisal napore za dvig fetr(j uri!«« me prijazno poduči gospodarstva bostanjske občine, dežurna telefonistka pošte v Kr- ki oo Intrig nrrrlvc-nm v n. r-. _ _____i__•« _ _i_ ki se kažejo letos predvsem v škem. Da, res, pozabil sem, da nadaljev. elektrifikacije števil- živim o občini Videm-Krško. Z nih vasi, ^ v gradnji nove ceste delom mesta, do katerega imam Radna—Konjsko in v načrtih, £ez rnost dobrih deset minut, od | da bi obnovili most čez Mirno, jg do 16 ure popoldne ne mo-nost in po njenem neuspehu se- Pripravili vse potrebno za ob- j-em dobiti telefonske zveze. Ra-nzširieni Bruseljski nakt. v činsko zgradbo daj razširjeni Bruseljski pakt, v katerem bo poleg Italije sodelovala tudi Nemčija. Nobena tajnost tudi ni, da je ta organizacija, kakor n. pr. Atlantski pakt, namenjena predvsem obrambi pred napadom z Vzhoda, kakor predstavljajo vojaške pogodbe med SZ m podrejenimi državami orodje za obrambo proti Zahodu. Slo je in še gre za vojne grupacije, ki izhajajo iz nezaupanja, iz ve£ ali manj trpkih izkušenj preteklosti Toda želje, da bi se o mnogih spornih vprašanjih pomenili med seboj, pa kažejo zadnje čase na obeh »straneh«. In prav ta razveseljiva resntoa se odraža tudi danes pred političnim odborom. Višinski je pred dnevi pristal na francosko-britanski razoro-žitveni predlog, po katerem naj bi velesile (te pač imajo odločilno udarno silo v svojih rokah) mislile na vzporedno razorožitev navadne kakor tudi atomske oborožitve. To je neke vrste kompromis med sovjetsko zahtevo, naj najprej prepovedo vsa orožja za množično uničevanje ljudi in se šeie potem lotijo ostale, tako imenovane klasične oborožitve, ter ameriško zahtevo o tem, da je treba, najprej zmanjšati navadno oborožitev in šele pozneje prepovedati atomsko oborožitev. Za SZ na ^splošno menijo, da ima najmočnejšo kopensko oborožitev, za ZDA pa, da »vodi« v atom-^ skem orožju. Sovjetska delegacija je z majhnimi zadržki sedaj tud; načelno pristala na pogajanja v posebnem pododboru za razorožitev, ki ga je ustanovila Generalna skupščina pred leti, ki pa dosiej ni mogel zaradi sovjetske m deloma tudi ameriške obstrukcije doseč- kakih otipljive; ših uspehov. i. p. Za njim Zen Celuloze in reševalne je čestital občini tovariš Kolar in dejal, da je prav. da se oziramo nazaj, saj najdemo v letih borb vedn0 nove vzpodbude za nadaljevanje velikega dela, ki prinaša lepše življenje našim ljudem. V imenu sevniške ob- pos je so ostali telefonski naročniki na Vidmu vsak dan za tri ure »odrezani« od Krškega, in nič kolikokrat se jaz in verjetno še marsikdo iz naših ustanov in podjetij ponovno neljubo preseneti, ko mu na pošti v Krškem $ se e okrajnega 'judskega odbora (Nadaljevanje s 1. strani) predek najbolj zaostali predeli Prihodnje leto se bo v našem naše domovine. Ta pomoč je že okraju v vsej njegovi doseda- zdaj velika in znatno presega nji zgodovini največ gradilo, vse dohodke, ki jih taki kraji, Samostojnost občin, skrb za kot je n. pr. Podbočje, dajejo dvig kmetijstva, obnovo pode- skupnosti. Čez noč ali v nekaj želja in krepitev gospodarstva kratkih povojnih letih pa čude-vseh naših občin — vse to ures- ž.cv ni mogoče deiati. Voditi ničujmo in pripravljajmo s tem tako politiko, da bi se dalo pogoje za ustanavljanje komun, enostavno pritisniti na gumb, povedo, da dr štirih popoldne z Vidmom ne more govoriti Baje je bilo vloženih že več predlogov in prošenj na -Direkcijo pošte v Ljubljano, da bi to vprašanje . ugodno rešila za vse telefonske naročnike naše občine. Stvar pa se ni premaknila z mrtve točke, kakor pravijo, bi ureditev tega vprašanja stala precejšen znesek ki ga naročniki (podjetja, ustanove in pod,) sami prav gotovo ne zmorejo. Mislim, da je v interesu sodobne službe naših zvez, da se vprašanje telefona v občini Videm-Krško uredi tako. kakor to zahteva delo naših ustanov, uradov in podjetij. Tg ce« Nc. žalost se je proslave udeležilo le nekaj okoliških kmetov ki prihajajo ob nedeljah zjutraj k maši, ker Sevničani za njo sploh niso vedeli Po mestu ni bilo lepakov, ki bi prebivalce 1 obvestili o proslavi Prejšnjo ne-■ del jo je bito sicer razglašeno, da bo proslava, ljudje pa niso vedeli. ali bo v telovadnem ali gasilskem domu. Sevniško prebivalstvo se je doslej rado udeleževalo vseh pomembnih proslav. V hodoče bi želeli, da bi odbor SZDL za slične proslave prebivalstvo pravočasno obvestil! vilo ceste od Dolskega do Sedma. Za vse te tri ceste so bili odobreni primerni zneski, za vsako po 100.000 dinarjev. Za cesto v Gornjem Reštanju, daljo ono od Jablance do Plešivca in Dobrove ter cesto od Senovega do Po-rebra so bili prav tako določeni primerni zneski. Za cesto Senovo—Ravne je bila že prej določena vsota pol milijona dinarjev, ki je bila zvečine za dosedanja cestna dela že porabljena. Tako se je v zadnjem času premaknilo z mesta zelo važno vprašanje ureditve cest v občini, ki je že dolgo čakalo rešitve. Obenem pa je v gradnji tudi nov most preko Dolskega potoka tla cesti Senovo—Pri-ževdol, odobrena pa gradnja novega mestu pri Sinkoviču v Dolskem, ki ga je zadnja povodenj hudo razdejala. Pred obč;nskim praznikom Kostanjevice V četrtek, 21. oktobra, bodo v Kostanjevici že drugič praznovali občinski praznik. Na predvečer bodo nastopili domači igralci z dramo »Celjski grofje«. V četrtek zjutraj bo ob petih budnica, ob osmih slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ob deveti uri slavnostna akademija, ob enajstih dopoldne pa bodo odkrili spomenik Talca. S spomenikom se bo občina oddolžila spominu 39 nedolžnih žrtev, ki so jih na ta dan leta 1943 ustrelili okupatorji. Zveza borcev v Kostanjevici vabi k odkritja spomenika vse borce in aktiviste, ki so se v letih narodnoosvobodilne vojne zadrževali na področju Gorjancev, da se v čim večjem številu udeležijo slavnostnega odkritja spomenika. F. B. ^OPISUJTE V . SEMKJA Z0H5KA ULM , KDKKTU8A MEJE VlrtfflST JUGOSLAVIJE Skioa prikazuje novo razmejitveno črto med Italijo in Jugoslavijo na onem delu, kjer gredo popravki med dosedanjo razmejitvijo con »A« in »B« nam v korist. ki jih bemo pri nas imeli nekoliko kasneje. Odborniki so nato sprejeli predlog, da se ustanovi komisija, ki bo proučevala odnose med okrajem in občinami ter o tem obveščala OLO. Zvezni poslanec Janez Hribar je nato odgovoril na vprašanje poslanca Franca KerVia glede sredstev, ki jih želijo od družbe kraji, ki so po krivdi preteklosti zelo zaostali. Poudaril' meri odvisen je, da se je treba najprej se-1 naših krajev, znanit; in poučiti z vprašanjem, kako nastaja, se zbira in deli narodni dohodek. Tako hitra graditev, kakor jo imamo v naši državi, je nujno sprožila kup problemov, ki pa vsi potrjujejo, da je edino pravilna pot, ki smo jo doslej prehodili: dokončati moramo težko industrializacijo in elektrifikacijo, ki nam bosta dali pogoje za vso ostalo lahko industrijo in za tisto pomoč, ki jo želijo za svoj na- pa bi najbolj zaostali kraji j prišli na višino bolj razvitih, bi se reklo zavirati proizvodne sile. Kdor ustvarja med ljudmi v tem pravcu napačno razpoloženje, škoduje naši skupnosti in seveda tudi tistim, katerim noče prikazati stvarnosti. Tovariš Hribar je razpravljal tudi o vprašanju izobraževalnega ljudskoprosvetnega dela na vasi, od katerega je v veliki hitrejši razvoj Govoril je nadalje o vprašanju Trsta in o komunah. Odborniki so soglašali s predlogom, da naj se v družbenem planu za 1955 investira z načinom licitacije posojil, vsem občinam pa naj bodo dane vse možnosti, da bodo čimbolj same usmerjale vso gospodarsko politiko v občinah. O ostalih sklepih in razpravljanju na seji OLO bomo poročali še v prihodnjih številkah. „Pflssisii .Eiair__________________________ IrsisBslcs obsodbe v Sevnici DAVČNA UTAJA IN TATVINA Karel Kranjc, delavec elektrarne v Brestanici, lastnik 3 ha zemlje, se je hotel delno izogniti plačilu davka in je prijavil pridelek vina le v količin; 200 litrov, čeprav ga je pridelal najmanj 500 litrov Poleg tega je vzel v državnem gozdu 8 kosov stavbenega lesa v vrednosti 5000 din. Pri tem slednjem dejanju mu je pomagal Frarc Rubež, delavec v elektrarni Kranjc je bil obsojen na en mesec zapora in 5000 din denarne kazni nepogojno Kubež pa na en mesec zapora, pogojno za eno leto. KRIVA OVADBA Marija Pilih, gospodinja iz Krmelja, je iz ljubosumnosti napisala lani nekoč pismo in ga naslovila na svojega moža, kakor da mu ga piše Tončka Zupan iz Strasberga Vsebina pisma je taka, da Zupanova na-neljuie Pi iha. naj Pilihovo že- no uničita, da bo on prost in da se bo potem lahko poročil z Zupanovo. T0 pism0 je Piliho-va predložila Ljudski milici, kjer je podala še ustno prijavo zoper Zupanovo in potem še enkrat pismeno prijavo, češ da je Zupanova storila kaznivo dejanje uboja Ker je vedela, da Zupanova v resnici ni storila ničesar takega, je bila Pilihova obsojena na tri mesece zapora pogojno za eno leto. NEUPRAVIČENA TRGOVINA Silvester Zičkar, sin kmeta z Metnega vrha, je lansko jesen nakupoval od Jožefa in Jožefe Košar les in ga prodal deloma Kmetijski zadrugi Sevnica, deloma. pa občini Sevnica, pri čemer je zaslužil skoraj 42.000 dinarjev. Okrajno sodišče v Sevnici ga je obsodilo na 10,000 din denarne kazni. Javni tožilec se je pritožil zaradi prenizke kazni, vem mestu zvišalo kazen na 45.000 din oziroma 6 mesecev zapora. Karel Blaznik, žagarski delavec s Peclja, je kupoval od kmetov stoječ les in ga prodajal Kopitarni v Sevnici, zadružnemu trgovskemu podjetju Posavje v Krškem ter kmetijskima zadrugama v Sevnici in Boštanju, pr; čemer je imel preko 40.000 dinarjev dobička. Obsojen je bil na 2 meseca zapora. UNIČEVANJE GOZDOV Franc Zupan, kmet z 20 ha zemlje z Metnega vrha, je podrl v gozdu Alojza Stegenška 17 kostanjev, 6 borovcev, 2 jelši en gaber in eno češnjo v skupni izmeri 20 kub. metrtrv v vrednosti 28.000 din ter si ta les prilastil. Zaradi kaznivega dejanja uničevanja gozdov je bil obsojen na 4000 din denarne nakar le okrožno sodišče v No- kazni oziroma 20 dn; zapora. tkfad m (e MMfamijeta §■ bšt&u&šk Pred kratkim je bil v Krškem . plenum Okrajnega komiteja LMS. Plenumu so poleg članov prisostvovali član predsedstva CK LMS DiOlfka Boštjančič, sekretar CK ZKS Krško Franc Kolar in. načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Lojze Jazbec. Mladina je načela plenum z razgovorom o bodočih komunah. V debati je o komunah govoril tov. Jazbec, ki je razložil perspektivo razvoja komun in pojasnil, kako je treba reševati politična in gospodarska vprašanja, da b; naše delo prispevalo k nadaljnji krepitvi našega gospodarskega razvoja, ki je temeljno vprašanje in osnova bodočih komun. Nujno je treba govorit; najprej o prenosu posameznih pravic in zadev z okraja na občinshe ljudske odbore. Materialna osnova le-teh naj bi bila podlaga za poznejše komune. V živahni debati, ki se je razvila po besedah tov. Jazbeca, je sodeloval tudi tov. Kolar, ki je v daljši razpravi pojasnil vsa nejasna vprašanja in v celoti osvetlil našo vlogo v sedanjem času in vprašanje formiranja komun kot politično oblastnih, upravnih in gospodarskih enot v našem družbenem razvoju. Brez dvoma je prehod na obliko komun v našem družbenem sistemu velik in dalekosežen korak. Zaradi tega je v zadnjem času to vprašanje razlog za mnoge in zelo raznolike diskusije in pisanje. Dejansko to vprašanje žara d; svoje važnosti in vsebine tudi zasluži kar najbolj temeljito, pazljivo in skrbno proučevanje, kajti od tega bo odvisno pravilno funkcioniranje bodočih konstitucij v našem gospodarstvu in življenju. Tovariš Kolar je med drugim dejal, da je prav, da v našem okraju nismo začeli z uradno razpravo o komunah Pred na-m; stojijo druge, mnogo važnejše naIoge: od katerih je odvisen razvoj bodočih komun. Zaradi tega je pravilneje, da diskutiramo ravno o teh nalogah in o tem, kako bi premagali in odstranil; težave in nepravilnosti, da bi sii napravili čisto pot za dejansko razpravo o ustanavljanju komun. Dejal je, da se marsikje zaletavajo, ko razpravljajo o komunah. Mnogi namreč mislijo, da je to sedaj politična naloga številka ena. To je res politična naloga številka ena, toda za zdaj še ne za naš okraj, pač pa za gorenjski bazen, Celje in Maribor, kjer so pogoji glede tega povsem drugačni. Tovariš Kolar je govoril tudi o škodljivostih, ki so nujna posledica površnih razprav o tem, kje bo komuna, kakšen bo njen obseg in kod bodo potekale njene meje. Taki, ki ponekod samo frazarijo o komunah, niti ne vedo, kaj je sploh komuna, ne vedo, da je komuna posledica zakonitega družbenega razvoja pri na-$ in da gre zategadelj . vsaka neresna oz. površna diskusija sam0 v škodo pravilnega razvoja. Razni posamezniki b; si radi prav v tej situaciji priborili vpliv med množicami, češ: »Mi smo tisti, ki se borimo za našo domačo stvar, za sedež komune pri nas« in podobno. Reakcija trobi skupaj z birokratskimi element; v isto trobento socialne demagogije. Istočasno, ko razpravljajo o komunah, govorijo o nizkih plačah,. o pomanjkanju tega in onega in podobno. Naloga družbenih organizacij in mlade generacije, ljudske mladine je, da se bor; proti takim pojavom in da ljudem pove vsebin0 in pomen bodočih komun Povedati je treba ljudem, da so komune posledica zakonitega družbenega razvoja, da so velik korak naprej v socializem. da pa je treba še predhodno rešiti mnoga gospodarska, kulturnoprosvetna, zdravstvena in druga vprašanja, od katerih zavisi uspešen razvoj komun. Komune ne bodo samo oblika oblasti, ampak sredstvo družbenega upravljanja, in prav v tem je treba iskati smisel trenutnih dogajanj. Vedeti je treba, da ni samo gospodarstvo pogoj za razvoj komun. Enako vežen pogoj za razvoj komun je tudi napredna družbena vest človekova miselnost, socialistična etika. odnosi med ljudmi in še mnogo kaj. Zaradi tega moramo v razroravah o komunah najprej govoriti o vsebini in bi- | stvu komune, šele potem pa o povsod ne razpolagamo z do-j teritoriju in mejah bodočih ko- I brinu močmi in da so nekatere ' organizacije v vsakem oziru zelo šibke. Nesposobne sp, reagirat; na dogodke okrog njih in te dogodke pravilno razumeti. Treba bo neumornega dela in velike požrtvovalnosti tistih, ki so odgovom; za pravilno vzgojo mladih ljudi, da bomo dosegli smotre, ki jih je postavila pred mladino naša družba. Zato se b0 mladina odtočno pogovorila o teh vprašanjih ob volitvah v vodstva osnovnih or- mun. ! Plenum komiteja je nadaljeval svoje delo v torek, 12. oktobra 1954. Politična situacija med mladino krškega okraja je za razmere in pogoje, v katerih živi naša mladina, dokaj dobra in se vidno izboljšuje. Tako je ugotovil plenum. Mladinske organizacije razpravljajo o raznih gospodarskih in političnih problemih včasih zelo konstruk- tivno in za mlade ljud; zelo! ganizacij in v vodstva občtin-pozitivno. Hiba je samo v tem, skih komitejev. Volitve se bedo da so take razprave največkrat zaprte v krogu organizacije oz. njenih sestankov, mladina pa le redkokdaj nastopi s takimi razpravami in svojimi predlog; v javnosti, na sestankih SZDL in drugod. Razprava med člani komiteja je pokazala, da imarpo ponekod zelo dober kader, ki je sposoben s pomočjo organizacij reagirati na različne pojave v gospodarskem in političnem življenju. Tak kader je treba razvijati in kmalu pričele in bodo. verjetno zaključene z občinskimi konferencami vred do konca tega leta. Člani plenuma OK LMS so ponesli s seboj na svoje terene mnogo misli in predlogov, ki jih bodo s svojim.; organizacijami temeljito proučili in sprejeli take sklepe, k; bodo pomenil; preokretnico v delu organizacije Ljudske mladine. Naši mladini želimo pr; tem veliko uspeha in piriičato.vemo, da bo tokrat in v bodoče po" ga pravilno usmerjati, kajti ; svetlih zgledih borbene pred-mlada generacija, ki raste, mo- : hodnice SKOJ opravičila s vol e ra v interesu družbenega raz-! poslanstvo, ki ga ima v naši voja temeljiti na čvrstih in družbi. zdravih temeljih. Jasno je, da 1 F. Bukoviiisky Štev 41 ,PQ8AVSK! TEPN K“ STRAN Novice in dopisi iz naših krajev 12 BHEZlC Dvorana Prosvetnega doma v Brežicah bo v nekaj dnevih dograjena. Razen v Domu JLA (bivši Narodni dom) v Brežicah niso imeli primerne dvorane za kulturnoprosvetno izživljanje. Obodno zidovje Prosvetnega doma je bilo zgrajeno že pred vojno; trajalo je celih 14 let, da cp *g> 11 rr.f"!’' n g-laVtt* Pred 2 letoma so uredili zasilno ma.o dvdlano ki je dobro ®ru-žila svojemu namenu. Dvorana bo trenutno zadostovala potrebam Brežic. V parterju b0 260 in na balkonu 80 sedežev. Gledališki oder bo primeren tudi za večje prireditve, tako drame, operete in manjše opere. Dvorana bo urejena tudi za kino predstave in sc v ta namen zgradili primemo projekcijsko kabino. Prosvetni dom dograjuje LO mestne občine Brežice. Do sedaj so vložili že nad 2 milijona din lastnih sredstev. Tudi okrajni LO Krško je podprl gradnjo Z 1,2 milijona dinarjev dotacije. Kakor smo izvedeli, bo OLO dal še dodatno finančno pomoč za dograditev in usposobitev dvorane. Dramski odsek SKUD »Stanko Cer-: "■ iz Breži c 1 e doslej utemeljeval svojo neaktivnost s tem, da ni dvorane in prostorov za de'o Sedal, ko' bo dvorca usposobljena za delo, pa upamo, da bodo tudi domači igralci pričeli z rednim delom. Želimo, da postane usposobljena dvorana izpodbuda vsem znanim in neznanim talentom, kajti hvaležna brežiška publika že komaj čaka dobro znanih in kvalitetnih prireditev. Otvoritev h^ 73 oktobra 1954 ob pričetku »Posavskega tedna v Brežicah«. Vodovodno omrežje so zopet razširili. Te dni so dokončali ulični cevovod na Sejmski poti do Veterinarske ambulante. Cevovod je dolg 170 m io je grajen iz kvalitetnega materiala. Ob ambulanti so namestili hidrant. Gotova so tudi vsa zemeljska dela za napeli avo uličnega cevovoda na Vodnikovi ulici. Tudi montažo.: material je na gradbišču. Trenutno je delo zavrlo deževje, ki je povzročilo na gradbišču občutno škodo Cevovod bo napajal bodočo zgradbo glavne pošte in avtobusni ko o-dvor, stanovanjski blok Gozdnega gospodarstva (v izgradnji) in nad 10 stanovanjskih hiš. Zaradi nepropustnega terena bodo v tej ulici še letos zgradili kanalizacijo Trgovske lokale in hiše bodo modernizirali. Te dni je bila pri Ljudski potrošnji lokacijska ko misija za odobritev preureditve izložb poslovalnice I. Izložbe bodo velike in moderne, kar bo vsekakor poživilo zunanje lice mesta. Tudi trgovina s Čevlji »Potrošnja« je pričela urejevati zunanjost lokala in bo neprijetno praznino nad vhodom namestil napis firme. Trgovina Tekstil-Usnje je uredila svojo stavbo z novo fasado, s Kmer so odstranili kamen spotike o propadanju stavbe. Nove garaže gradijo. Komunalna uprava je pričela z gradnjo novih garaž za svoj vozni park Zgradba stoji ob mrtvašnici Objekt bo kmalu izročen namenu, s čimer bo rešeno vprašanje shranjevanja pogrebnih prevoznih sredstev in skladišč, T. Priprave za občinski praznik v Sevnici Priprave za drugi občinski praznik v Sevnici so v polnem teku. Do 12. novembra bo urejen in že v pogonu naš novi vodovod. Strojnica je v glavnem že gotova, treba bo namestiti ie še črpalke in zvezati glavni cevovod ,, , Na večer pred praznikom bo v Še enkrat 11. septembra smo pod gornjim naslovom objavili članek našega sodelavca, ki kritizira pijančevanje v vinski kleti kmetijske zadruge v Pišecah. Članek -mo ob j a vi.i zato, da bi opozorili člane pišečke zadruge j na malomaren odnos vodstva j zadruge do zadružnega premo-1 ženja. Hkrati smo opozorili na večjo budnost, katere organizacijam v Pišecah, kakor vse kaže, precej manjka. 23 IX. 1954 je KZ Pišece s pismom, ki ga je podpisal predsednik zadruge Josip Ogorevc, zahtevala od uredništva našega lista ime dopisnika, da bi proti piscu »pod-vzeli potrebne korake, ker je članek žaljive vsebine.« Čeprav predsednik KZ Pišece dobro ve, kdo je pisec članka in je z njim že pred 23. IX. 1954 osebno govoril zaradi objavljenega članka, je KZ Pišece 4. X. 1954 znova hotela izvedeti za naslov pisca, 5. oktobra pa je poslala našemu uredništvu pismo, ki ga v celoti objavljamo: »Upravni odbor KZ Pišece je na svoji seji sklenil, da je v zvezi omenjenega članka pojavnost seznaniti še z Ali tega v Pirecah prei niso videli? Novice z Rake Tudi Rakečani smo proslavili na dostojen način »Teden otroka«. Za to se je posebno zavzelo učiteljstvo, ki je z osebno agitacijo po hišah navduševalo ljudi za skupno proslavo »Tedna otrokia«, katero smo priredili v soboto zvečer v šoli na Raki. P0 programu, ki je bil dobro sestavljen, smo imeli proslavo pred številnimi obiskovalci, ki so pokazali svoje zanimanje. Program je obsegal nekaj deklamacij in pesmic, ki so jih zapeli predšolski otroci, predavanje o pomenu tega tedna in predavanje o boju proti alkoholizmu Vsi navzoči so odobravali predlog šolskega upravitelja, da se tudi na Raki, ki je središče tega okoliša osnuje in organizira Društvo prijateljev mladine. V ta namen je bil izvoljen 10-olanski pripravljalni odbor ki bo poskrbel za vse priprave za ustanovitev društva. L. K. telovadnem domu revija pevskih zborov. Nastopili bodo pionirski zbor osnovne šole, mešani pevski zbor Svobode, moški gasilski pevski zbor in_ novoustanovljena godba na pihala 12 novembra, to je na sam ' trebno nraznik bo pred spominsko j draS° stran-l° medalje' prazniK do preu n , yina mso spili samo tovariši, ploščo na sodišču večje zboro-; k_ go m. ome^jen!i v prejšnjem vanje. Temu bo sledila slavnost- yanku> nego so ga pomagali j na seja občinskega ljudskega »poneveriti« še razni funkcio-| odbora nato pa promenadni nar ji OLO, OZZ, ekskurzije koncert godbe na pihala. V ga- KZ, predstavniki gostinskih ., , , ^podjetij, člani delovnega kolek- silskem domu bo odprta „ospo- zadružnega posestva, člani darsko-obrtniška razstava, z upravnega jn nadzornega odbo-otvoritvijo novega vodovoda bo ra, pisec i v zvezi in v okviru DPD Svoboda prva gledališka predstava v tej sezoni, veseloigra »Voda«. Pripravljalni odbor je za mladino preskrbel jugoslovanski film »Barba Zvane«, k-; si ga bo lahko brezplačno ogledala. Za zaključek bo v telovadnem domu v Sevnici prosta zabava, v katero bo vključena tudi modna revija in nekai veselih točk. 14. novembra bo v Sevnici še telovadna akademija, ki j o pripravlja TVD Partizan. -ič ra, pisec članka sam itd. Upravni odbor je bil sicer prvotno mnenja, naj se poimensko objavijo tisti, vendar je to pozneje ovrgel, ker bi to zavzelo preveč prostora, poleg tega pa tudi niso vsa imena znana. — Vendar pa je mnenja, da je navada ponuditi kozarec vina obiskovalcem kleti že tradicija, ki jo imajo vse vinarske zadruge in vinarska podjetja cele Slovenije, če ne Jugoslavije, in da to pač ni poneverba. Obsoja takšen tendenciozen način prikazovanja, ki pač ni najboljši in priporoča uredništvu, naj se v bodoče bolje infoimira o dogodkih, ki se uogajajo na vasi. Upravni odbor je tudi sklenil, da naj komisija, ki Jo je postavil, doloSl, koliko vin bi dolžan plačati tisti, ki ga je res popil neupravičeno ln koliko se ga naj prizna iz fonda za reprezentanco, ki bi ga KZ par morala imeti, eaj je V letu 1953 prodala vina raznim gostinski« podjetjem 16 vagonov Upravni odbor je razčistil in uredil nepravilnosti, ki so st dogajale in zagotavlja svojim članom pravilno vodenje KZ, tako da je vsako nezaupanje določenih članov odveč. Bralci »Posavskega tednika« pa si naj po obeh člankih ustvarjajo sodbo sami. Upravni odbor KZ Pišece.« * Takšno je »pojasnilo« upravnega odbora pišečke zadruge na kritiko nepravilnosti, ki smo jo 11. septembra objavili. Da bi si pa naši bralci po obeh člankih zares lahko sami ustvarili pravilno sodbo, moramo dodati še nekaj pojasnil. Proti stari navadi, da se v vinska kleti ponudi obiskovalcu kozarec vina, nima nihče nič proti in tudi naš članek z dne 11. IX. ni o tem zapisal niti besedice. Ne gre za kozarec vina, ki ga ponudiš gostu, temveč za kritiko sistema pijančevanja. V kleti so pila ljudje, ki so stalni »gostje« tega prostora, nikakor pa ne slučajnostm obiskovalci ali kupci vina! Za kakšne »kozarce« vina pravzaprav gre v pišečki kleti? Po podatkih inšpekcije tržišča in zvezkih obeh kletarjev so od 15. X. 1953 do 21. VIII. 1954 popili naslednji »obiskovalci« $°*vwški oionirji nam pišejo Ob zaključku Tedna otroka nam je Društvo prijateljev mladine priredilo lepo pogostitev. Pomislite! Vsak izmed nas, ki nas je 705, je dobil dobršen kos pogače in po dva kozarca sladke medice! Kakšno presenečenje! Saj sladke medice noben izmed nas še nikoli niti pokusil ni. Bil,; smo pogostitve nadvse veseli. Da bi pa bilo naše razpoloženje še večje, so nam med sladkanjem pionirji-recita-torji predvajali vesel program. Zvedeli smo, da je za našo pogostitev 11 žena pripravljalo pecivo, tovarišici Seher in Razdevšek sta kuhali medico, številni prijatelji iz Senovega, Sedma in Brezja so prispevali v materialu in denarju, največje zneske pa so darovali občinski ljudski odbor, KSS in Preskrba Senovo. _ Vsem tem se senovski pionirji prisrčno zahvaljujemo. Dobro se zavedamo, da se bomo skupnosti, ki za nas vedno skrbi, najbolje oddolžili, če ji bomo delali čast z lepim vedenjem in marljivim učenjem. V Brežicah so ustanovili Društvo prirateliev sn-ad ne pišečke kleti 1495 litrov vina, ne da bi ga do 26. VIII. 1954 plačali: Edo Podgoršek, upravnik vinske kleti — 294 litrov za 27.930 din; Karel Pikic — 131 litrov, Josip Ogorevc — 153 litrov, Jože Sumrak — 46 litrov, Ivan Vi-denlč — 42 litrov, Ivan Kostevc — 29 litrov, Martin Podgoršek 27 litrov, Alojz Kene — 28 litrov, delavci ekonomije 733 litrov in Marjanka Ogorevc — 12 litrov. Sele na zahtevo inšpekcije tržišča je pisarna KZ Pišece po 26. avgustu 1954 obremenila navedene posameznike za skupno vsoto 142.025 din, od česar je morala knjižiti vino, ki je bilo izdano za delavce, na sklad plač. Čudno luč meče na upravni odbor KZ Pišece podtikanje, da so pomagali »poneveriti« popito vino tudi razni funkcionarji OLO, OZZ, KZ, člani upravnega in nadzornega odbora itd. Ali se niso _ravnali po znanem reku: »Umaži drugega, da boš sam čist!« Ce bi bili upravnik ozir. lastniki vinske kleti v Pišecah pošteni, bi se borili proti vsem takim predstavnikom OLO, OZZ in drugih forumov, ki bi zahajali v zadružno vinsko klet k pitju vina. Pošteno bi bilo, če bi upravni odbor KZ Pišece poimensko navedel vse tiste funkcionarje, ki jih je predsednik OLO, OZZ ati kakršen koli drug predstavnik oblastnih forumov ali delovnih kolektivov poslal v pi~ šečko klet na vino. Tega seveda upravni odbor ne more storiti, zato je enostavno posplošil pijančevanje v svoji kleti in (Nadaljevanje na 4. strani) Letos je okrajni prvak v lahki atletiki Partizan Brežice V četrtek, 7. oktobra 1945, so. bilo te krožke nadaljevati na - 1 gimnaziji, kjer bi se dalo z do- ------, - -- v I v Brežicah ustanoviti Društvo prijateljev mladine. V veliki dvorani Doma JLA se je zbralo nad 200 zborovalcev-ustanovni-kov, med katerimi je bilo precejšnje število okoličanov, kar priča, da je bila ustanovitev društva potrebna in da b0 dobilo pri občinstvu vsestransko podporo. Referat o pomenu in vlogi društva je lepo in nazorno podala tov. Rozika Bohinc. Ugotovila je, da je šolska mladina delavna in se poleg učenja udejstvuje še v kultumoprosvetnem delu in fizkulturl kakor tudi v raznih strokovnih krožkih. Posebno živahni so razni krožki na osnovni šoli. Med najboljše spadajo vsekakor ročnodelski, šahovski, gasilski, dramski, pevski in filatelistični. Pri^ tem delu sodelujejo tudi tovariši izven šole. kar nam pove, da imajo Brežičani velik interes za vzgojo mladine. Zelo nujno bi bro voljo in sodelovanjem mnogo napraviti. Posebno važne so ugotovitve glede izvenšolske mladine m vajencev. Vso to mladino bi bilo treba organizirano zainteresirati za nadaljnjo vzgojo m izobraževanje. Kako vabljive so razne nevarnosti za mladino. Veselice, plesi, pijančevanje, nemorala in seveda tudi kriminal. Razumljivo je, da nosijo starši in vzgojitelji glavno odgovornost, vendar bo prav Društvo prijateljev mladine pomagalo voditi in vzgajati mladino v dobre in zavedne člane socialistične družbe. Društvo si je zadalo P°~ membne naloge. Med temi 50 razna vzgojna predavanja, km* tumoprosvetno delo, organizacija letovanj in taborjenja, osnovanje šolske poliklinike m mlečne kuhinje za okoliško mladino in gimnazijce iz drugih krajev. Iz referata je razvidno, da bo v bodoče akcija letovanja in taborjenja decentralizirana, tako da bo vsako društvo samo organiziralo kolonije, kar bo delo in uspeh zelo poživilo. Da bo društvo vsakomur dosegljivo, so določiti zelo nizko mesečno članarino 5 din, vendar so bili soglasni v tem, da bo lahko vsak plačeval poljubno višjo članarino. V 15-članski upravni odbor, kateremu načeluje marljiva prosvetna delavka tov. Slavica Zorko, so biti izvoljeni dobri in delavni tovariši, kar nam jamči, da bo društvo uspešno delovalo. V odbor so izvolili tudi predstavnike posameznih vasi in JLA. Velika pridobitev za društvo je vsekakor dobro in delavno vodstvo, vendar mu je potrebna vsa pomoč in sodelovanje članstva. Po zanimanju, ki vlada za društvo, lahko sklepamo, da bo uspešno delovalo ob sodelovanju vseh občanov iz Brežic in Krške vasi. Maks Toplišek Iz propagandnih razlogov so bile letošnje lahkoatletske tekme 10. oktobra v Boštanju na travniku. Preprosto igrišče, poleg tega pa še hladno jesensko vreme ni dobro vplivalo na razpoloženje tekmovalcev, ki so se neumorno borili za točke. Rezultati posameznih disciplin so bili naslednji: Člani — Skok v višino: 1. Dolinšek, Krško 1.50 m, 2. Lepe j, Brežice 1.46 m, 3. Dilparič, Brežice 1.46 m. Skok v daljino: 1. Drstvenšek, Senovo 5.30 m, Dil-parič, Brežice 5.25 m, 3. Ravtar, Sevnica 5.15 m. Met krogle: 1-Dilparič, Brež.ce 13.02 m, 2. Pe-takovič, Krško 11.69 m, 3. Lepej Brežice 11.01 m. Tek na 100 m: 1. Dolinšek, Krško 12.8 sek., 2. Dilparič, Brežice 12.9 sek., 3. Le-pei, Brežice 13.00 sek. članice — Skok v višino: 1 Novak, Brežice 1.20 m, 2. Unuk Brežice 1.19 m, 3. Sintič, Sevnica 1.13 m. Skok v daljino: 1. Sintič, Sevnica 3.80 m, 2. Bren-ce, Senovo 3.75 m, 3. Kadivnik, Senovo 3.70 m. Met krogle: 1. Novak, Brežice 9.15 m, 2. Sintič, Sevnica 9.10 m, 3. Unuk, Brežice 8.80 m. Tek na 60 m: 1./2. Božičnik. Krško 10.0 sek., 1./2. Sintič, Sevnica 10.0 sek., 3. Avsec Krško 10.3 sek. Mladinci — Skok v višino: 1. Bajde, Brežice 1.59 m, 2. 2e-ner. Krško 1.59 m, 3. Špan, Kr- ško 1.35 m. Skok v daljino: 1. Žener, Krško 5.10 m, 2. Verstovšek, Brežice 5.05 m, 3. Ridl, Krško' 4.95 m. Met krogle: 1. Jur-kas, Brežice 12.45 m, 2. Ridl, Krško 11.80 m, 3. Žener, Krško 11.50 m. Tek na 100 m: 1. Zener, Krško 12.8 sek., 2, Verstovšek, Brežice 12,9 sek., 3. Ridl, Krško 13.0 sek Miadinae - Skok v višino: 1. Grubič, Brežice 1 25 m, 2. Brečko, Sevnica 8.64 m, 3. Pert, Brežice 1.07 m. Skok v daljino: 1. Fabjančič, Senovo 4 m, 2 Brečko. Sevnica 3.80 m, 3. Grubič, Brežice 3.60 m. Met krogle: 1. Medvešek, Senovo 8.69 m, 2. Grubič, Brežice 8.64 m, 3. Brečko, Sevnica 8.15 m. Tek na 60 metrov: 1. Volčan- šek, Brežice 10.0 sek., 2. Perko-pec, Brežice 10.1 sek., 3. Brečko, Sevnica 10.4 sek. V skupnem plasmanu je zasedel Partizan Brežice s 193 točkami prvo mesto, na drugo mesto se je uvrstil Partizan Krško s 159 točkami, na tretje mesto Sevnica (116 točk) in na četrto mesto Partizan Senovo (61.5 točk). Tako je okrajni prehodni pokal za leto 1954 odšel v varstvo Partizanu Brežice. Gora j-: rezultati nam kažejo, da imamo v vsakem društvu okraja dobre lahkoatlete, ki bi lahko s sistematičnimi treningi dosegli prav lepe rezultate. Š. Illlllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllliillllll^ll|^l^ll'lll'^llllll,,,llll,,lll,ll,l'^^'^^^^^'^ Kreftovi ..SPOMINI '? s naše reocluaonorne zgodovine KULTURNI OBZORNIK Te dni je izšla pri Mariborski založbi Obzorja (Maribor, Maistrova 5) nova knjiga publicista Ivana Krefta »Spomini ljudskega agitatorja«. Knjiga, ki je izšla ob dvajsetletnici »Ljudske pravice«, /e iskreno napisan kos naše pred in medvojne revolucije. Kdor hoče spoznati vzroke dejanj, ki so preusmerila našo zgodovino, ne bo mogel mimo mnogih dokumentov, ki ,ih vsebuje Kreito-va knjiga. — Objavljamo uvod v knjigo, ki nam predstavlja pisca. liki meri pripomogli, da se je £& ! večina slovenskega naroda, med njim; skoraj vsi kulturniki, ko je to terjal čas, opredelili za narodnoosvobodilni in socialno re" volucionarni podvig. Naš zanamec, ki bo živel V socialistično urejen^ družbi, si b° kljub številnemu materialu in arhivu iz pripravljalne dobe med obema vojnama le stežka predstavljal. kakšno je bilo delo in kakšni so bili napori tistih vodilnih mož in njihove organizacije, preden so v narodnoosvobodilni vojni prevzeli vodstvo, tudi v socialni revoluciji. Videl sem nekatere arhive iz te dobe nisem mogel predstavljati, da ; skih letih in se P I litePrar baja za nami. potrebuje poleg bodo nehote moje spodbude gle- ; stano sre':aJ , 3. - . , teh golih dokumentov predvsem de pisanja memoarov naletele ■ nem prjzadevanju in se neka, ži"e9besede živih, doživetih po- na tako nagel in učinkovit odziv, j mi je Prls socialne revoluciie P’sov in opisov oseb in dejanj, Ze lanskega septembra me je goreč pristaš revolucije P. ^ pre^merjala zgodovino in obiskal znani javni m politični m da^posvec^^ ..vljenje , usodno posegala vanjo. Bilo ie dovolj, da je zbudil mo- j Priznam, da sem se sprva zaje zanimanje in moje simpatije, čudil, ko mi je Ivan Kreft prme jaz sam nisem bil neposreden sel na ogled svoje »Spomine« pristaš njegovih idej Pač pa sem bil pristaš vseh onih ljudi, ki neomajno verujejo v možnost eftom človeškega in s tem družbenega -- - - -, promenadi. Pač je bila že prej kih ljudi, njihov zgled, so v ve- , kakšen zgodovinski odsev iz last delavec Ivan Kreft, s katerim se poznam že izpred vojne,. in mi prinesel na ogled rokopis »Spominov ljudskega agitatorja,« za katerih pisanje je dobil spodbudo, kot mi je izjavil, v prej omenjenem članku. Kdaj sva se z Ivanom Kreftom ne Po letih se m.j je zdel skoraj premlad, da bi jih mogel že napisati. Navadno pišejo svoje spomine ljudje, ki so že dobro pre- nega življenja, dejanja in bojev. Toda Ivan Kreft je bil zmerom mož dejanja. Cesar se je lotil, to je tudi izvedel. Poleg tega ima pisec spominov za seboj dvoje zaključenih dob: dobo med obema vojnama, v kateri doseže višek svoje aktivnosti v španski državljanski vojni, in dobo na rodnoosvobodiine borbe. Čez obe mu je, čeprav po letih še mlademu, organičen pregled. Prvi pogoj za sleherno memoarsko delo je isti, ki velja tudi za sleherno pravo umetnost: iskrenost. Citatelj jo spozna skozi nevidno izžarevanje slehernega opisanega dogodka, srečanja z ljudmi, iz vsake zapisane besede. Ivan Kreft je v svojih sporni; nih prostodušno iskren. Opisi zlasti njegove mladosti v družini z bratoma Bratkom n Vladimi-rom so prisrčni in se prijetno bero Pozneje se njegovo življenje, ko se spusti v politični boj, znatno komplicira. Avtor izgubi na svoji intimnosti nekako razosebi se. zato pa se obogati njegovo življenje z dejanji in dogodki. v katere mu je sojeno ali določeno, da vanje posega in se ves vanje zalaga. Vidimo ga sre di dejanja in misij v Mariboru in Ljub1 jani, v Gradcu in v Nemčiji, v hitlerjevskih zaporih, v Parizu, in spet doma v S’oveniji in Juooslaviji. v mestih in na podeželju. Pozneje ga bojni klic zanese v Španijo, kjer se udeleži državljanske vojne kot artilerist — od tu je nekat najlepših opisov v njegovih spominih — potem se preko Francije vrne v domovino. Tu spet roma iz zapora v zapor, organizira proteste, stavke, predava po podeželju in bije boj s staro jugoslovansko žac^armerijo In justico, dokler ne pade naravnost z orožnih vaj v Skopi ju kako leto pred napadom fašistov na Jugoslavijo zaradi denunciacije Marka Natlačena v zapor v Bileču, kjer se seznani z mnogimi jugoslovan-1 skimi komunisti. Toda to je že druga izmed treh knjig njegovih »Spominov«. Kreftovi »Spomini« so kos naše revolucionarne zgodovine, gledane skozi oči enega njenih vnetih in predanih privržencev in tvorcev V starem smislu bi jih lahko imenoval spomine misijonarja svetovne revolucije. Ivan , Kreft, ko je enkrat spoznal svo-| jo pot, ne podvomi več v njeno 1 pravilnost. On pač svobodno pre-soja taktiko in njeno uporabo, toda v sam končni namen neomajno veruje. Borba z oblastjo stare Jugoslavije izostri njegov smisel za taktične prijeme, spozna se v pravu in policijskih predpisih, nauči se izogibati se raznim zankam in spletkam, zdaj je prostodušno zvit in previden, potem spet zagrizeno trdovraten in neodjenljiv. Človek se nehote spomn; na davni nasvet: »Bodite krotki kot golobje in zviti kot kače.« Skratka, bil je eden od onih mož in karakterjev, kakršni so neobhodno potrebni za uspeh revolucije. \ Spominjam se Ivana Krefta, ko se je vrnil iz španske državljanske vojne. Po nevidnih kanalih je prišlo tudi na moje uho, da se je udeležil španskih bojev. Lepega dne ga zagledam, kako ; mi prihaja naproti, v temni obleki, s širokokrajnim klobukom na glavi in z umetniško pentljo okrog vratu. Raven in tanek z bledim, toda ožarjenim obrazom in s sijočimi očmi me ponosno i pozdravi — z dvignjeno pestjo. I Nasmehnem se mu pri pozdravu, malce presenečen, kajti tak po-’ zdrav je veljal v tistih časih najmanj za tveganost. Simpatičen mi je bil tak, nadahnjen z neko živo, aktualno romantiko, j Pisateljem si ni treba izkon-| struirati »tipov« svoje dobe. Ti-! pe in karakterje ustvarjajo življenje. družba in doba sami. Ten-, koslušen umetnik jih bo našel j v konkretnem življenju in živi ’ stvarnosti. Kajpada mu je potrebno ostro prisluhniti, da jih med tisoči razpozna. V ta« »tip«, i v tak karakter svoje dobe je zgnetilo življenje Ivana Krefta. V pozitiven tip in karakter, ki je pomaga! rušiti, da hi se ustvarilo in ostvarilo boljše. V tem je tud; vrednost in pomembnost njegovih »Spominov« I Dr. Vladimir Bartol KRONIKA NESREČ Jože Bahč, 28-letni rudar iz Kostanja št. 2 si je 3. oktobra zlomil ključnico. Olgica Tresk, 14-letna hčerka | »Kogar zgodaj pokopljejo, ta posestnice iz Radahove št. 129 ' dolgo živi!« To bo veljalo tudi (OLO Klanj ec) se je vračala 8. zame, sem si dejal, ko sem te oktobra s paše, pa jo je med j ^ prebiral številne pritožbe, V Brežicah se marljivo pripravljajo na Posavski teden in prvi občanski praznik. — Na sliki: nova stanovanjska kolonija daje starodavnemu mestu ob Savi čedalje prijaznejšo podobo. (Foto Gramc) Kuga v Evropi Se pred nekaj stoletji, zlasti pa v srednjem veku, je bila kuga v Evropi ena najhujših nesreč, »šiba božja«, kakor so ji rekli takrat.. Morila je neusmiljeno . in človeštvo je bilo do nje brez moči. »Črna smrt« (kot. so jo krstili naši predniki) tudi našim krajem ni prizanašala. Kosila je povsod, zlasti po Gorenjskem in na Ptujskem polju. Še sedaj spominjajo nanjo tako zvana »kužna znamenja«. Prva velika epidemija kuge, za katero zgodovina ve, je divjala leta 542 pred našim štetjem v rimskem cesarstvu. Zajela je ves tedaj znani svet in morila celih 60 let. Učenjaki trdijo, da je takrat pomrlo za kugo nekaj milijonov ljudi. Ker so bile takrat dežele še redko naseljene, je bila to res prava katastrofa za človeštvo. Druga velika epidemija je zavladala šele v 14. stoletju. Div- Še enkrat: Ali tena v Pišecah prej niso vedeli? (Nadaljevanje s 3. strani) umazal pred javnostjo funkcionarje oblasti in zadrug. Tako podtikanje, opravičevanje pijančevanja domačih funkcionarjev, ki so si v kleti umivali suha grla z vinom, že kar po nekem udomačenem sistemu, izgovarjanje na vinarske tradicije in postavitev komisije, ki naj določi, koliko vina naj se prizna za reprezentanco, potem ko so ga takšni »gostje« spili skoraj 1500 litrov, je vse prej kot pošteno. Zato upravičeno vprašujemo vse poštene ljudi v Pišecah, če tega zares niso vedeli že prej in je šele inšpekcija tržišča ugotovila, da v kleti nekaj ni v redu. Skrb za pošteno ravnanje z zadružnim premoženjem nalaga vsem zadružnikom in organizacijam, predvsem SZDL in osnovni organizaciji ZK v Pišecah, da razčistijo take pojave in se prepričajo, kako je upravni odbor zadruge zagotovil pravilno vodstvo zadružnega poslovanja. Našim bralcem potemtakem res ne bo treba posebej ugibati, da bi si sedaj po obeh člankih ne mogli ustvariti pravilne sodbe. jala je po Evropi in Aziji. V Angliji je takrat pomrlo dve tretjini prebivalcev. Od 14. do 17. stoletja je po Evropi in Aziji kuga morila skoraj nepretrgano. To so bridke strani v knjigi človeške zgodovine. Prenašale so jo podgane, kajti higienske razmere so bile takrat silno slabe. V 17. stoletju je začela kuga ponehavati. Najprej je jenjala v Zapadn; Evropi, kasneje tudi na Vzhodu. V Turčiji so jo zatrli 1841. leta. Toda v 18. stoletju je včasih spet izbruhnila tudi v Zapadni Evropi. 1720 je umrlo v Marseillu 50.000 ljudi. Zašla je tudi k nam. Mesto Poreč v Istri je kuga tako opustošila da Sć> ga morali znova naseliti. Še pred 60 leti (1894) je umrlo v Hong-Kongu na Kitaj- skem na tisoče ljudi za to grozno boleznijo, potem je v večjem ali manjšem obsegu razsajala do leta 1900. V Evropi, kjer so bili zdravstveni in higienski pogoji že precej visoki, se je kuga pojavila le posamič. Zadnji, posamezni primeri kuge v Evropi so bili ob koncu druge svetovne vojne v Italiji (1945), kjer je umrlo 15 ljudi, in na Korziki (10 smrtnih primerov). i potjo ustavil sosed in jo vrgel na tla, tako, da si je pri padcu zlomila nogo. Marjan Jačmenica, 11-letni sin delavke iz Črnca, je podel s hrasta in si zlomil desno roko. Franc Traven, 74-letni upokojenec iz Sevnice, je 9. oktobra tako nesrečno padel, da je dobil poškodbe na glavi in si izpahnil levo roko. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE V porodnišnici naše bolnišnice so prejšnji teden rodile: Barkič Ivanka iz Stare vasi št. 12 pri Krškem — dečka, Gramc Marija iz Mrzlave vasi št. 15 pri Čatežu — dečka, Horvatič Majda iz Velikih Malenc št. 2 pri Čatežu — deklico, Novak Marija iz Klanj ca št. 14 — dečka, Bukovinski Francka iz Male Doline, obč. Vel. Dolina — dečka, Kranjc Marica iz Podgorice št. 13, obč. Zabukovja — dečka, Cizelj Štefanija iz Čateža št. 12 — dečka, Gorenc Anica iz Za-boršta št. 5. obč Kostanjevica — deklico. Pinterič Amalija iz Artič št. 37 — deklico, Vovk Marija iz Krške vasi št. 9 — dečka. Kaš Marija iz Orešja štev. 71, Bizeljsko deklico, Vodopivec Rozika iz Krškega št. 45 — deklico, Kovačič Nada iz Klanjca št. 14 — dečka Zem-Ijak Rozalija iz Zdol št. 46 — deklico. — Čestitamo! Danes kuga še razsaja na Kitajskem, v Burmi, Indokini, v Indiji, v Severni in Južni Ameriki (zlasti v Peruju). Od 1931 do 1952 je v Indiji umrlo za kugo 235.000 ljudi. Razen lakote je kuga najhujši bič, ki meri prebivalce v zaostalih deželah. čemu moj molk. Je že tako, da imajo drugi članki in vesti več prostora kakor pa moje kramljanje, poleg tega pa sem že tretji teden na »obiskih« pri tistih naših naročnikih, ki navzlic opominom še vedno sedijo na svojih groših in jim naročnina zlepa in zgrda ne gre iz žepa. »Moke ne bo!« je oni dan nekdo zavpil — in že so navalile gospodinje na štacune kakor prejšnji mesec na sladkor. Možakarji so preklinjali, ker so jim izvenplanskj nakupi izpraznili oktobrska žep, čez mesec ali dva pa bodo preklinjale ženske mlinarje in moko, ki da je zanič, saj bo grenka. Kaj bi bilo, če bi zavpil: »Vode ne bo!« Prav gotovo bi v procesijah z vedricami, škafi in sodi navalili na Savo ... Na račun bi prišli ribiči, ki bi lovili po suhem, pa • tudi naši »kolnarji«, ki bi vzdolž Save ustanovili več premogovnih družb. »Na Hrvaškem je vsa moka že na karte, tud; črna, pa tudi pri nas je kmalu ne bo!« me je 7. okt. dopoldne poučila prijazna ženska v mestni pekami v Krškem ko sem kupoval dve žemljici. Da je zvedela od drugih mi je še pojasnila, ko sem med vrati vrtal, kdo ji je zaupal važno novico! Ko bi vsakega, ki razširja lažnive vesti, premet Partizan (Brežice) : Svoboda (Krmelj) 20:9 (11:4) Demokratične pravice proti plačilu V amerišk.h Zveznih državah Alabami A-kanssasu. Missisi-piju. Texasu ,n Virginiji se lahko udeleže volitev samo tisti voli vm upravičenci ki so plačali takso Ta taksa znaša v Alabami 1.50 dolarja, treba pa jo je plačati zg 2<1 let nazaj, kar znese 36 dolarjev Žene v Alabami so prve začele boj, da bi se taksa vsaj zrržala. kar jim je končno uspelo Zaostanek takse za nazaj so znižali od 36 na 3 dolarje. Dokler je bil v veljav: stari taksni zakon, se je volitev v te’ državi udeležilo komaj 20 odstotkov žena. Radovedn smo koliko l:udi bi se pri nas udeležilo volitev, če b’ moral: plačati za volivno pravice okr^g 10.800 dinarjev. V najbolj »demokratični« državi, kjer toliko veVaš kolikor lahke plačaš, je to menda povsem razumljivo volka odpraviš sobo mokro Zelenega kisom. Duh po tobaku viš, ako obesiš v brisačo. Duh po plesnobi v pohištvu odpraviš z lugom kamene soli, ki mu dodaš malo kalijevega hiper-! mangana. V tretjem kolu druge lige v malem rokometu so igrali v Brežicah rokometaši Svobode iz Krmelja. Kljub temu, da so Brežičani igrali oslabljeno (brez najboljšega igralca), jim je uspelo premagati nasprotnika z visokim rezultatom. Igralcem Svobode se pozna, da so začeli i z rokometom šele letos in jim j še manjka potrebnih izkušenj. Igrali so po zastarelem načinu ! solo napadov, kar jim je pa za-| radi nepovezanosti v nasprotnikovih vrstah često uspelo. Pri domačem moštvu smo opazili staro napako: napadalna vrsta ni pomagala ubraniti, sila je pa učinkovita. Če bi na-$ ! padalci pomagali obrambi, bi ! sprejeli dosti manj golov. Na v sobi odpra- splošno je bila igra v prvem polčasu lepša kakor v drugem. Pri domačih so dobr0 igrali Kramarič, Slatner in Rueh, Ilovar pa je bil prepočasen v startu. Pri gostih je ugajal vra- demmetrovko ter srednji napadalec, ki je bil nosilec vseh akcij. Strelci so bili: Slatner 11, Rueh 7, Plazar 2, medtem je bil za Svobodo največkrat uspešen srednji napadalec. Pred maloštevilnim občinstvom je zelo dobro sodil Zakrajšek iz Celja. M. M. takoj zgrabili za dolg jezik, bi bilo jeze in kopičenja živil prav gotovo precej manj. V Sevnico me je oni dan zaneslo; nikjer ni bilo naprodaj jajc, tista košara pod polico pa je bila v zelenjadni trgovini seveda že prodana. Če bodo odkupovala še nekaj tednov hodili po vaseh z jerbasi denarja, pa bomo jajca zares že plačevali po 3 kovače! — Restavraciji na postaji, ki tako dragih jajc gostom seveda ne more ponuditi, priporočam, da bi ob sobotah zvečer postregla gostom vsaj z navadnimi jedili in ne samo z vinom. Divjakom, ki hočejo podreti izhodna vrata po končani kino predstavi, pa naj Sevničani zgradijo poseben izhod. V tednu brezalkoholnih pijač sem potočil solzo za knjižničarjem v Dobovi, ki se je moral s šili in kopiti umakniti, da se je v zadružni dom vselila gostilna. Namesto kulture bodo v domu poslej nudili alkohol — tudi pridobitev! Restavraciji v Krškem priporočam, da razpiše nagradni natečaj za najboljši odgovor, kako bi natakarice preprečile, da ne b; neotesani in pijani ljudje žaliti mirnih gostov. In ko bi se našel še nekdo, ki bi vijak na radijskem aparatu v restavraciji znal zasukati na umirjeno glasbo, bi bilo v lokalu res prav prijetno! Krčanom, ki jim je bila akademija lastnih otrok v torek zvečer deveta briga, pa priporočam, da ustanovijo »Društvo prijateljev starih ljudi«. Morda bodo obiskovali prireditve takega društva ... Pozdravlja vas Pepče. ZAN1KRNOST PA TAKA »Francka, to ti povem: Korenčkova Neža je pa res zanikrna gospodinjal Se soli nima pri hiši.« »Kako pa veš?« «>Ker sem jo včeraj šla prosit, da mi jo posodi.« tar, ki je branil Slatnerjevo se- KINO BREŽICE 16. in 17 oktobra sloviti ameriški film: »Najlepša leta našega življenja«. FN 34. Od 19. do 21. oktobra ameriški film: »Pikova dama«. Od 22. do 24. oktobra premiera ameriškega filma: »Rimske počitnice«. FN 35. KINO KRŠKO »Kako to, saj zjutraj obril?« vendar Kmeti’ska zadruga Brež'ce pripravlja Oglejte si njeno razstavo na POSAVSKEM TEDNU vBREŽICAH od 23. do 28. oktobra 1954! (Berite Posavski tednik, ki bo izšel v soboto, 23. oktobra 1954!) 16. in 17. oktobra nemški film: »Dvojčici«. 20 in 21. oktobra francoski film: »Pravna identiteta«. KINO SEVNICA 16. in 17. oktobra ameriški '■'Im: »Na nebu ni cest«. 23. in 24. oktobra ameriški film: »Gospa Bovary,ieva«. KINO KOSTANJEVICA 16. in 17. oktobra indijska drama: »Aandhyan«. 23. in 24. oktobra nemški film: »Maja v tenčici«. SEJMI V okraju Krško: 11. oktobra v Brestanici, 18. oktobra v Podsredi, 21. oktobra v Bistrici ob Sotli n v Sevnici, 25. oktobra v Krškem. V okraju Klanjec: 18. oktobra v Luki. V okraju Celje okolica: 18. oktobra v Vojniku in 25. oktobra v Lembergu. ZAHVALA Bolniki pljučnega oddelka bolnišnice v Brežicah se z vodstvom oddelka vred toplo zahvaljujejo Tovarni čokolade in likerjev v Brestanici za poslano čokolado in ostale izdelke podjetja. Prav tako kakor poslana darila pa nas še bolj veseli pozornost kolektiva tovarne, da se je spomnil bolnikov. Zahvaljujemo se vam in vam želimo pri vašem delu obilo uspehov! Bolniki pljučnega oddelka Brežice 1000 DIN NAGRADE dam poštenemu najditelju zlate zapestne ženske ure v zelenem jermenu, ki je bila izgubljena, dne 7. oktobra 1954 na poti iz Sevnice skozi čakalnico in postajo Sevnica, na vlaku do Brežic, skozi žel. čakalnico, v avtobusu posebne vožnje šolarjev do gradu ali v prostorih muzeja. — Ura je predrag spomin in prosim, da jo najditelj odda v žel. pisarni ali šolskemu uipra-viteljstvu v Sevnici. ZARADI BOLEZNI PRODAM hišo, 2 travnika, 1 ha gozda ter del gospodarskega poslopja. Vehovar Janko, Koprivnica pr; Brestanici. ANTON INGOLIČ SOMOMA REBER »Nič ni,« je Neža odgovorila tez čas žalostno, »nič še ni . . .« To se je še nekajkrat ponovilo, vse dotlej, dokler ji ni povedal, kako je z njo. »Tako je rekel zdravnik,« je končal. »In najbrž bo držalo.« Neža se je molče razpravila in legla. Ko je legel k njej, se je okrenila k zidu Čutila se je strašno ubogo in revno. Tevž bi jo bil rad potolažil, pa je bil sam potreben tolažbe Ker pa je čutil, kako je Nežino telo začelo podrhtavati, se je obrnil k njej. »Neža,« je spregovoril z nekam raskavim glasom, »nič ne moreš, nič ne moreva zoper to... otrok res ne bova več imela . .. ampak ...« iskal je nekaj časa, nenadoma pa izbruhnil. »Ampak Klopce bova imela!« »Kako naj jih dobiva?« je vprašala Neža skozi zadržan jok. »Ne vem, kako,« je odvrnil goreče,« vem pa. da bova gospodarja na Klopcah.« Odtlej sta se zopet pogovarjala o Klopcah in pazno zasledovala, kar se je dogajalo tam gori. Zal ni bilo nič posebnega. Na vasi so sicer vsak čas vede’; povedati, da Petan prodaja njivo pod vi- nogradom, travnik ob Sotli, polovico gozda, da je prišel z neko žensko domov in si jo vzel na ženini postelji, ko je prej ženo ! spodil v kamro k dekli, da je Korenka brez moči in da bodo Klopce vsak čas prišle v druge roke, a prehitro se je izkazalo, da so to prazne govorice Vtem pa je postajalo življenje v koči ob Sotli težje in težje. Cene kmetijskim pridelkom so padale, padale pa so tudi dnine pri kmetih, a dolg je ostal. Minilo je že nekaj let, kar sta si postavila hišo, a dolgov še nista odplačala. Zato se Neža ni preveč začudila, ko ji ie Tevž dejal nekega dne: »Neža, grem po svetu.« »Po svetu?« »Tu,ni zaslužka,« je nadaljeval odločneje. »V Nemčiji pa se, kakor pravijo dobro zasluži. Kaj, če bi poizkusil? Na zimo še za vaju z Lojzkom ni dela. Tudi Gornikov Maks gre in še nekdo j iz Podčetrtka.« Ker Neža ni rekla besede, je še povedal: »Smo se že dogovorili Ce bo slabo, se spomladi vrnemo, če pa dobro, ostanemo leto, dve ko-1'knr bo pač potrebno « ' »Če misliš, da bj se res zaslu žilo in bi si lahko kaj prihranil, pojdi!« je rekla Neža po daljšem molku. Tevž je čakal samo na te Ne-žine besede. Čez pet, šest dni je stal ob oknu slabo zakurjenega vagona in mahal v slovo Neži in Lojzku, k; sta ga spremila na postajo. »Srečno srečno!« je vzkliknil ne samo njima ampak tudi Klopcam tam nad Sotlo dokler se nj njegov glas izgubil v ropotanju železniških koles in puha nju razgrete lokomotive. 8 Ropot železniških koles je Osojnika vrgel pokonci. »Lizika, Anica! Otroka!« je hlastno zaklical in stresel deklici, ki sta še trdno spali. »Vlak je tu. vlak! Vstanita! Pojdimo, pojdimo!« Prva je odprla oči Lizika. »Dedek dedek kje smo?« V tem je planila pokonci tudi Anica. »Ali se že peljemo?« »Pripravimo se. pripravimo,« je pohitel Osojnik. »Lizika, ti ostan; tu, midva z Anico pa bova š'a naprej da najdeva prostor. Samo nahrbtnik še vzamem Pa Tinčka! Tako! Pridi, Anica, pridi!« Zadel je nahrbtnik na ramena, vzel v naročje Tinčka, ki se je le začel nrebuiat; in prijel Anico za roko. Naraščajoč; hrup priha- jajočega vlaka je seveda prebudil tudi druge ljudi Vstajali so in drveli preti tirom. Z vseh strani so se za’etavali v Osojnika, cja pehali sem in tja in celo vlekli nazaj A Osojnik se jim ni dal. Zbral je vse moči, kar mu jih je , še ostalo, stisnil Tinčka tesno k j s kovčki in sebi Anico pa še trdneje zgrabil j Tinčka, k; ■ da so ljudje stali na kovčkih m ležali na prtljažnih policah. Na drugi polici je bilo še nekaj prostora Prerinil se je do nje in položil nanjo vekajočeka Tinčka in nahrbtnik. V splošnem kričanju, prerivanju, suvanju in ropotanju " košarami ni bilo _____ _ se je zagnal v silovit i za roko, in rinil ter se poganja! ! jok niti slišati. Že je hotel dvig-proti vlaku Saj tamle spredaj se nit; še Anico na polico, ko so se , ni ustavi! navaden vlak. marveč 1 vlak rešitelj dobrotnik in čarodej Samo doseč; je treba prvo stopnico ali vsaj železno palico ob stopnicah Samo to in nič več Zato brez oklevanja naprej, naprej do vlaka! Suvali so ga in bili, a Osojnik se ni zmenil za udarce in sunke, še Anica, ki še nikoli ni bila v taki gneči, se ni oglasila, čeprav n; videla okoli sebe nič drugega kot razjarjene in rjoveče ljudi Končno se je le preril do stopnic. Toda nanje ni in ni mogel. »Hudiči, hudiči!« je preklinjal kakor ostali okol; njega. »Pustite me. tudi jaz hočem domov! Otroke imam. . Pustite, pustite!« I Moral je spustiti iz roke Ani-j co, ki se je takoj vsa preplašena oprijela njegove suknje, in si pomagala z desnico. Slednjič je le prišel na stopnice. Pravzaprav so ga od zadaj vzd'nn'li nanie in ga odnesli v vagon, ki pa je bil tako natrpan, tla pod niim stresla in zamajala. Presenečen se je ozrl skozi razbito okno in z grozo opazil, da se je vlak premaknil. Prvi hip ni mogel verjeti svojim očem, a že naslednji trenutek se je s še večjo grozo zavedel, da vlak res zapušča postajo. »Lizika! Lizika!« je zakričal skozi okno. Odgovorilo mu je le rjovenje tisočglave množice. Vzel je vreščečega Tinčka s police, zgrabil Anico za roke in se nagnil proti vratom. Kričal je, sipal kletve na vse strani in brezobzirno rinil proti izhodu. Nikogar ni videl, ne oslabelih moških ne bolnih žensk in ne komaj na pol živih otrok. Vedel je samo, da mora iz vlaka, pa čeprav preko ljudi Bili so ga v rebra in obraz, a udarcev ni čutil še tega ni vedel, kako se je zgodilo, da je slednjič obležal na trd; zemlji, vlak z vagoni nasmejanih ljudj pa se je pomikal pa stil mimo njega in obeh otrok, ki sta ležala ob njem in pretresljivo jokala. Ko je prišel z njima do Lizike, ki je z grozo zrla za odhajajočim vlakom, je šele opazil, da nima nahrbtnika, v katerem je bil spravil plenice in drugo otroško perilo. »Nesreča nesreča!« je zavekal malone kot otrok. Dolgo je gledal s solznim; očmi odhajajočim vlakom, potem se poražen in nesrečen spu-na kovček in stisnil otroke k sebi. »Samo da smo skupaj, skupaj . . .« je ponavljal zadihano. Čez do’go se je toliko umiril, da je spet lahko trezno razm:š-ljal. Seveda je bila prva njegova misel, kako bi prišel z otroki na vlak, kako b; prišel z njimi č:naprej domov. »To je stranska proga in v bilje na desetine taborišč -"n tovarn, zato je to’iko ljudi,« ie spregovoril na glas. »Na glavni progi najbrž n; take gneče in tudi vlakov je več.« »Pa pojdimo na nlavno progo!« je vzkliknila Lizika. »Kako?« se je Osojnik žalostno nasmehnil »Do prve posta’e na glavni progi je več kot petdeset kVometrov. Kako naj pridemo tja?« »Z vozom!« je predložila Anica. žin;