5. decembra 1^40. št er. 49* Leto IV« frov^mvda C L A S I L O NARODNEGA DELAVSTVA Iznaja vsak Četrtek. iTeUliiitvo: Ljubljana, MlkUi&ICeva Delavska izdaifl MaroCnlna polletno 18 In celoletno 36 din. — Posamezna cesta 22. telet. tL 46-IH. — Ij prava: Knafljeva ulica 5, Itevilka 1 din. — BuCun PoStne hranilnice, podružnica telel *t Sl-22 „DOMOVINE__Ljubljana. St. 17.751 Delavska skupnost Priobčujemo zadnji del pomembnega govora, tov. dr. Joža Bohinjca na delegatskem zboru NSZ, dne 10. novembra 1940 v Celju Mnogokaj bi bilo boljše, ako bi znali v gospodarskem svetu bolje spoštovati in uvaže-vati socialni narodni in pa tudi gospodarski pomen delavskih družin. Zaščita teh družin je skrajno slaba, saj vidimo, da realne mezde delavca dosegajo komaj 60 odst. stvarnih potreb. Potreben je zakon o zaščiti družine. Jedro zakona mora tvoriti materialna zaščita, ker iz nje izvira kulturni in moralni napredek družin. Uvedba družinskih plač je nujno potrebna. Napačno je mišljenje, da je socialna politika samo stvar dobrih ljudi, pesnikov in pisateljev, univerzitetnih profesorjev, raznih naivnežev, da pa finančniki in gospodarstveniki že po bistvu in naravi svojega uveljavljanja ne morejo biti delavni v socialni politiki. To je usodepolna zmota. To napačno mnenje je marsičemu nevšečnemu vzrok. Naša bodoča prizadevanja na polju socialno-političnih ustvarjanj bodo mogla biti popolnejša le, ako socialna politika ne bo samo stvar sentimentalnosti, ampak zadeva težke gospodarske stvarnosti, in zadeva narodne eksistence. Tak preokret v naših pogledih bo tudi delavsko družino dvignil na višjo socialno in kulturno raven. Mi polagamo veliko važnost na mladi rod. Mladi rod ni okužen od gmotnih hotenj in uživanj. Njemu je sreča naroda vendarle najvišji ideal. V mladem rodu vro nove misli in novi nazori. Vemo. da bo v mladi generaciji tudi delavstvo dobilo svoie^a boljšega in vztrajnejšega zaščitnika. Posebno veliko upanja polagamo na akademsko mladino. Danes ta mladina stoji še precej ob strani Prav bo, ako z vsemi silami Doseže v razvoj narodnega delavskega pokreta in s tem v razvoj nove socialne politike v narodu in v državi. Srčna želja vsakega kulturnega človeka, pa naj pripada kateremukoli narodu, je, da bi krvave vojne izločili iz človeške zgodovine. Vojna naj bi ostala samo še spomin na barbarske čase. Pozdravljamo vse načrte in vse nazore, ki nesebično streme za tem ciljem. Odobravamo tudi ideje o velikih gospodarskih prostorih, toda samo pod enim pogojem. Naš narod in naša država morata v tem gospodarskem prostoru ohraniti svojo politično in kulturno svobodo in samoniklost v vseh smereh človekovega izživljanja. Odklanjati moramo kakoršnokoli nadoblast ali vodstvo. Soglašamo samo s takim gospodarskim prostorom na širši ploskvi, v kateri bodo pravice narodov in držav enako vredne. Mi priznamo staro resnico, da je le na veliki široki ploskvi ugodnejša ureditev gospodarskega življenja izvedljiva. Na taki ploskvi je lažje mogoče izjednačevanje slabih in dobrih gospodarskih pojavov. Iz tega razloga ostanemo mi navdušeni poborniki jugoslovanske državne skupnosti in jugoslovanske gospodarske celote in zlasti enotnosti jugosloven-ske socialno politične zakonodaje Po našem mnenju država ni ničesar drugega kot povezanost enakih duš in src z namenom, da te duše ustvari srečne na osnovi skupnih gospodarskih prizadevanj brez kakršnihkoli Izkoriščanj ali izigravanj. Radi svojega narodnega in jugoslovenskega programa smo tudi pristaši najtesnejše vsedržavne delavske skupnosti in prijatelji enotnega delavskega pokreta, ki naj bi ostal prost vsake politične spekulacije in v vseh svojih hotenjih svoboden in neodvisen. Brez enotnega delavskeea strokovneea pokreta ni enotnega gospodarstva. ni enotne zakonodaje, ni svobode v gospodarskem izživljanju in tudi ni svobode v duhovnem življeniu. Narodno strokovna zveza ima pravico in dolžnost klicati vse zdrave sile v delavskem strokovnem ookretu k skunnosti in k strnienosti na osnovi jugoslovanske narodne delavske solidarnosti Mi smo za narodno vzgojo delavcev veliko storili, naši usnehi na colju socialne zaščite delavcev so veliki, naši napori so nesebični in uspešni, zato je naš klic po delavski vsedržavni solidarnosti upravičen in Drost vsake snekulativne Drimesi. Mi od-klaniamo vse. hočemo samo skupno delo in skutme uspehe. Narodno strokovna zveza je bila v borbi za delavske pravice vsestransko agilna, aktivna, nesebična in velika po svoji duhovni orientaciji, politični zrelosti in umirjenosti. Ponosno stoiimo na prelomu zgodovine, zavedajoč se. da se okoli nas vedno tesnejše in vedno številneiše zgrinja slovenski delovni človek, ki gleda na dogodke časa resno in skrbno brez postranskih namenov in hotenj. Mi smo pokazali vso svoio nesebičnost, izogibali smo se laži in hinavščin, ker smo dobro vedeli, da s takimi sredstvi moremo dosegati le trenutne usnehe Da ie naš pokret zdrav in notrehen do]|pzuie naoredek naših orga-mzacH. ki smo *a dosegi pri nebroi ovirah in težavah Smatramo, da smo zaslužili priznanje in pomoč narodne iavnosti in na tudi snoštovanie in uvaževanie oblasti Gosnodar-ctveniki moraio nriznati. da smo mi na oro-hiorr>p gledali vedno z vidika vsenarodnih koristi. prirnavaioč resnico, da ie gosnoHarska stvarnost vedno ia*ia kot želia in notreba S tem hočemo reči da na*e zahteve ne o^roža-io gosnodars^pga nanredka in da ie zato soo-*+nvanie na*;h organizacij tudi v interesu encnodarc^eoa nsnrprllra na?p slimo, da bo obveza industrijskih podjetij £.c ,de aprovizacije delavstva prišla mnogo bolj do veljave, če bodo morala podjetja v lastnem delokrogu in z lastnimi sredstvi izvesti aprovizacijo za svoje delavstvo. 'Tudi se bo lažje ugotovilo, ali je delavstvo posameznih podjetij zadostno preskrbljeno z življenjskimi potrebščinami, ali ne. Končno določa banska odredba, da se pri sreskih načelstvih ustanovi sreski preskrbovalni odbor, ki izdo a predlog oskrbovalnega načrta za vse občino sreza. Na vsak način bi pa morale vsaj v;■. -je industrije, ki imajo lastno aprovizacijo, biti zastopane tudi v sreskem odboru, da'tako sproti lahko predlagajo zahteve, da se bo aprovizacija delavstva vršila v redu in nehoteno, Novi mezdni razredi Poročali smo že, da je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal nove mezdne razrede za zavarovanje pri Suzorju. Delavska zbornica v Zagrebu je z ozirotti lia to priobčila, da novi mezdni razredi ne veljajo za banovino Hrvatsko, ker minister za socialno politiko in narodno zdravje ni pristojen, da predpisuje socialne dajatve ha področju banovihe Hrvatske. Delavska zbornica ' v Zagrebli’ dvomi, če se je dovoljno Upoštevalo interese delavstva, ko- se je zvijala mezdne’ razrede. Delavska zbornica v Zagrebu navaja: Zavarovanje črpa svoje do-Tiodke iz*prispevkom, ki jih plačajo zavarovani člani ih poslodavci. Ti prispevki se odmerjajo'po primerjavi s' Skupnimi denarnimi podporami, ki -jih dobivajo &ani~6d zavarovanja ih po primerjavi s stvarnimi .stroški za zdravljenje in administracijo.' 'Statistični podatki kažejo, da znašajo’“deharfte podporp' eno tretjino, a stroški za zdravljenje m administracijo okrog dve tretjini skupnih prispevkov delavskega zavarovanja. Po-tetn takem bi dobili delavci od povišanih prispevkov eno tretjino več na podporah, dočim je neizvestno, če se je za ostale dve tretjini podražila administracija in zdravljenje. Če se niso stroški za zdravljenje in administracijo povišali v sorazmerju s povišanjem zavarovanih mezd, potem bi morali biti prispevki za delavsko zavarovanje v sorazmerju manjši od pravkar določenih. Pri tej svoji utemeljitvi pa zagrebška Delavska zbornica pozablja, da je bilo zadnja leta zavarovanje pasivno in da se hoče z višjimi prispevki pokriti izgube, ki so resno ogrožale socialno zavarovanje. Prav posebno so bili skozi vsa zadnja leta okrožni uradi na Hrvatskem zelo pasivni in imajo zato najmanj povoda, da ugovarjajo višjim prispevkom. ,' . i • Politični Bolgarsko časopisje obširno piše o političnem položaju v posameznih balkanskih državah. Med drugim poudarja spet, da Italija, Nemčija in Rusija ne žele, da bi se vojna rai&rila tudi na Balkan. Tako piše časopis »Mir«, da bo Bolgarija nadaljevala svojo miroljubno politiko na Balkanu, ker je prepričana, da je takšna politika v zdajšnem trenutku najumestnejša. Na nedavni seji sobranja v Sofiji je med drugimi govoril zemljoradniški poslanec Mi-tar lijev, ki je živel dolgo v tujini. Tudi on je zavračal izjave poslanca Dumanova glede Jugoslavije ter je med drugim naglasil: Bolgarski narod smatra, da je treba pogodbi o večnem prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo dati vsebino z medsebojnimi odstopitvami in spoštovanjem. Upoštevaje voljo in modrost naroda, da je vsak prepir med dvema sosedoma nepotreben, sta jugoslovenski in bolgarski vladar sklenila to pogodbo o večnem prijateljstvu, ki sta jo enodušno odobrila bolgarski in jugoslovenski narod. Upoštevaje to narodovo voljo moramo nadaljevati politiko vzajemnega sodelovanja z Jugoslavijo. V poročilih iz Carigrada prinašajo nekateri švicarski listi nove vesti o razgovorih predsednika sovjetske vlade Molotova v Berlinu. Po švicarskih vesteh Italija zato ni bila zastopana pri berlinskih razgovorih, ker se Rusija ni hotela pogajati z osjo kot celoto. Prav tako zagotavljajo švicarske vesti, da v nasprotju z drugimi vestmi v berlinskih razgovorih ni Mio govora o Daljnem vzhodu, pač pa so se razgovori Molotova z nemškimi državniki nanašali na položaj na Balkanu. Švicarske vesti pravijo, da je Molotov sporočil nemškim državnikom, da nima Rusija, nobenih bistvenih teženj ob Egejskem morju, bila pa bi nasprotna vsakemu širjenju vojne na države, ki meje na Dardanele, Bospor in na Cmo morje. Rusija v takem primeru ne bi mogla ostati nepristranska. Švicarski listi javljajo, da je prav zaradi takega stališča Rusije morala Nemčija opustiti misel, da bi šla s svojo vojsko na pomoč Italiji proti Grčiji. Hkratu je baje Nemčija posredovala pri turški vladi, naj Turčija ne poveča svoje pomoči Grčiji, ker bi bila sicer Nemčija primorana posredovati. Ruski poslanik v Washingtonu Umanski je imel te dni s podtajnikom ameriškega zuna-njeg aministrstva Sumnerjem Wellesom poldrugo uro trajajoč razgovor. Ko je bil prvi razgovor med članom ameriškega zunanjega ministrstva in predstavnikom Rusije izza potovanja ruskega zunanjega ministra Molotova v Berlin. Sestanek je treba zaradi tega smatrati, kakor objavlja agencija Associated Press, kot dokaz obojestranske volje, da se ponovno poizkusi doseči tesnejše sodelovanje med Zedinjenimi državami in Rusijo. Vlada Zedinjenih držav je bila po potovanju Molotova v Berlin pripravljena na to, da se bo ruska politika v bodoče morda znatno preusmerila na stran Nemčije, vendar pa je medtem lahko z zadovoljstvom ugotovila, da Moskva tudi po berlinskem obisku ni izpremenila svojega dosedanjega načelnega stališča. Dopisnik agencije Associated Press ugotavlja nato, da je neposredno po razgovoru ruskega poslanika Umanskega z državnim podtajnikom Sumnerjem Wellesom napravil v ameriškem zunanjem ministrstvu obisk tudi kitajski poslanik. V tej zvezi ugotavlja, da je Amerika verjetno še zmerom v enaki meri kakor včasih zainteresirana na podpiranju Kitajske in da v tem pogledu svojega stališča nasproti Japonski ni še nič izpremenila. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski Je bil te dni pri namestniku angleškega zunanjega ministra Butlerju. Majski in But-ler sta ob tej priliki obravnavala baje samo tekoča vprašanja, ki zanimajo enako Anglijo kakor tudi sovjetsko zvem pregled in se nista dotaknila predlogov, ki jih je pred potovanjem Molotova v Berlin angleška vlada predložila. V govoru pred državnim zborom je izjavil ministrski predsednik Mackenzie King, da je vojaški položaj Anglije zdaj boljši kakor ob zlomu Francije ali kdajkoli pozneje. Makenzie King je dejal dalje, da lahko samo angleška zmaga reši svet nesreče. Ministrski predsednik je opozoril,da bo vojna trajala še več let in da je pričakovati, da se bo vojno področje na svetu še razširilo. Z vsem tem pa Anglija že računa. Sovjetska agencija Tass poroča iz Čung-kinga: I Kitajski vojski se je posrečilo odbiti veliko japonsko ofenzivo, ki se je 23. novembra začela v srednjekitaj-ski pokrajini Hupeju. Japonci so najprej napredovali na več mestih, toda pozneje so Kitajci izvedli uspešen protinapad. Neki večji oddelek je bil obkoljen. Na obeh straneh, zlasti pa na japonski, je bilo v teh bojih mnogo žrtev. Po Reuterjevi vesti so se bitke vršile na 250 km dolgi fronti sevemovzhod-no od mesta Ičanga. Kitajci so se pred japonsko premočjo morali najprej umakniti s svojih prednjih postojank. Nato pa so v tridnevnih bojih Kitajci japonsko napredovanje ustavili. Naposled je bil izveden še kitajski protinapad. Kitajci so zajeli mnogo vojnega materiala. Cenijo, da so Japonci izgubili 12.000 mož, k-i so mrtvi ali ranjeni. Maršal Čangkajšek sam je sporočil vest o veliki kitajski zmagi v posebnem govoru v Čungkingu. Japonska je hotela, je rekel maršal, da bi bila ofenziva uvod v podpis pogodbe z vlado Vangčingveja. Ta pogodba predstavlja samo košček navadnega papirja. Tokio bo s tem samo ojačil sovraštvo Kitajcev do Japonske, čangkajšek je priporočil kitajskemu narodu, naj na ta podpis pogodbe odgovori s tem, da podvoji odpor proti Japoncem. Odbor bančnikov v ameriškem senatu je skupno s finančnim odborom poslanske zbornice odobril sklep ameriške vlade, s katerim se Kitajski daje posojilo 100 milijonov dolarjev. Finančni minister Morgenthau je med drugim izjavil: »Gledali bomo, da bomo to posor jilo Kitajski izročili čimprej.« Zunanji minister Hull, ki je razložil podporo ameriške vlade Čangkajškovi vladi, je v zvezi s tem posojilom izjavil, da je to najmanj, kar more Amerika zdaj storiti za Kitajsko. Tako zvani politični svet od Japoncev postavljene kitajske vlade v Nankingu je imenoval Vangčingveja, ki je bil doslej samo vršilec dolžnosti predsednika vlade, za pravega predsednika vlade Hkratu javljajo, da je Vangčin£[vej poslal maršalu čangkajšku v Čuneiking nove japonske mirovne predloge. Iz Cungkinga pa poročajo, da bo Čangkaj-škova vlada te predloge skoro gotovo zavrnila. V Nankingu je bila slovesno podpisana prijateljska pogodba med Japonsko in Vangčingvejevo Kitajsko. S tem je japonska vlada dokončno priznala Vangčingvejevo kitasko vlado, ki pa jo je sicer sama postavila Zbujalo je pozornost, da ia japonska vlada toliko časa odlašala s priznanjem Vangčingvejeve vlade. Temu odlašanju je bila gotovo vzrok japonska želja, da bi se Japonska le še nekako pogodila z vlado maršala Čangkajška v Čungkingu. S tem , da je Japonska naposled le priznala Vangčingveja, je pokazala, da ne računa več na možnost sprave s Čangkajškom in da so se zadnji mirovni poskusi izjalovili. Francoska vlada .je v posebnem uradnem poročilu objavila, da so se 23. novembra začele sovražnosti med Francosko Indokino in Siamom. Na dan so francoske čete v obmejnem pasu trikrat zavrnile napad siamskih čet, ki so poizkušale zgraditi pontonski most čez reko Caustung na ozemlju Francoske Indokine. Nemška letala so Izvedla v noči na 29. novembra , najhujši napad na Liverpool v dosedanjem poteku vojne. Napad je trajal več ur. Vrženo je bilo zelo mnogo eksplozivnih, zažigalnih in petrolejskih bomb. Protiletalsko topništyo je po vesti Reuterja silovito streljalo, tako da mnogim nemškim letalom ni uspelo dospeti nad mesto. Kljub temu pa je bilo v mestu po-vročeno zelo mnogo požarov. Do jutra ja uspelo vse požare pogasiti. Povzivj-čena ja bila tudi škoda na imetju. Več hiš je bilo zadeto. Bilo je tudi mnogo smrtnih žrtev. Na grškoitalijanskem bojišču so se zadna dni nadaljevali boji. Grške vesti poročajo o novih uspehih. Pravijo, da so grške čete na nekaterih mestih nekoliko napredovale. Okrog Premetija so grške čete zavzele nove postojanke in ujela večje število italijanskih vojakov. Grkom pomagajo Angleži s svojim letalstvom. Tako so angleška letala bombardirala Valono in druga albanske kraje, kjer so italijanske čete. Razen tega sodeluje z grškim tudi nekaj angleškega vojaštva. Kaže pa, da začasno morda ne bo večjih vojnih operacij v Albaniji, ker je zanadel visok sneg. . Kakor poročajo iz Kaira, je položaj na bojišču v Afriki v glavnem nespremenjen. Pri Kasali v Sudanu je prišlo te dni do manjšega spopada med angleškimi in italijanskimi četami. Kakor poroča Reuter, so Angleži ujeli večje število italijanskega vojaštva in uničili italijanski tovorni avto, pri čemer je bilo 11 italijanskih vojakov mrtvo. Malo pozneje je bil napaden italijanski motociklistični oddelek. Ujeti so bili trije italijanski vojaki in Angležem je padlo v roke sedem motociklov, mnogo vojaške opreme, ve6 strojnih in drugih pušk in municije. Zadne dni so t| nemška letala spet zelo močno bombardirala razna angleška mesta, tako Bris tol, kjer so bombe napravile silno opustošenje ter terjale mnogo žrtev, dalja angleško pristanišče Southampton, London, Birmingham, Liverpool, Plymouth in druge kraje. Angleška letala pa so napadala K61n am Rhein, Bremen, pristanišča ob Rokav-skem prelivu, razna letališča, ter Diisseldorf, Brest, Mannheim in druge kraje. Angleški napadi niso bili tako siloviti kakor nemškL Trpi pa pri teh napadih največ civilno prebivalstvo. Reuter poroča uradno, da so Angleži do 2. t. m. sestrelili nad Anglijo 3000 nemških letal. Angleži pa da so ves čas vojne nad Anglijo izgubili doslej 850 svojih letal, vendar pa se je 415 pilotov rešilo. Nedavno je prišlo do hude bitke med angleško in italijansko vojno mornarico. Angleži pravijo, da je bila v tej bitki poškodovana samo ena angleška bojna ladja. Od granat in letalskih napadov pa so bile poškodovane italijanske ladje: 35.000 tonska bojna ladja vrste »Littorio«, tri križarke in dva rušilca. V zadnjih dveh tednih so poškodovali po tej vesti Italijanom štiri največje bojne ladje, pet križark in dva rušilca. Dopisi GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. 8. decembra priredi Sokol v domu veseloigro »Babilon«, ki bo vse razveselila. Ne zamudite! — Sneg, ki ga je bilo že precej, je hitro skopnel. Imeli smo tudi hudo povodenj, ki pa zdaj ni naredila škode.__________ V KMEČKEM HLEVU Meščan je bil s svojo ženo na letovišču v vasi. Zakonski par si je ogledoval vaške zanimivosti in prišel tudi v hlev. Med tem ko je kmet razkazoval meščanoma svoja lepa goveda, je mlad bik začel poskakovati in mukati. »Zakaj pa se je tako razburil?« bi bila rada vedela meščanka. »Nič se ne bojte«, je menil prostodušno kmet. »Bik misli, da je prišla v hlev nova krava...« Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: voli in telice L po 9, II. po 8.50, III. po 7.25, krave I. po 8, II. po 7, III. po 0.25, teleta I. po 10, II. po 9 din; v Mariboru: debeli voli po 8.50 do 9.50, poldebeli po 7.50 do 8. plemenski po 8 do 10, biki za klanje po 6.50 do 8, klavne krave debele po 7 do 8, plemenske po 7.50 do 8.50, klobasarice po 4.75 do 6.50, molzne po 7 do 9, breje po 6 do 7.50, mlada živina po 7 do 9, teleta po 9 do 12 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Kranju: Špeharji po 16 do 16.50, pršutarji Ki 13 do 15, v Mariboru: Špeharji po 12, pr-tarji po 11, v Šmartnem pri Litiji: povprečno po 11 do 12 din. KRMA. V Kranju: lucerna 125 do 150, seno 125 do 150, slama 75, v Mariboru: seno 180, slama 85 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 68 do 72, •prana 84 do 96 din za kg. KROMPIR. V Kranju 175 do 200, v Mariboru 200, v Trbovljah 175 din za 100 kg. ZABELA. V Kranju: slanina 24 do 25, »vinjska mast 26 do 28, v Mariboru: slanina 24, svinjska mast 26, v Trbovljah: slanina 24 do 25, prekajena slanina 30 do 34, svinj-«ka mast 28 dih za kg. SIROVE K02E. V KranjU: goveje 26 do 20, telečje. 26, svinjske 10 din za kg. SADJE. V Kranju: jat!olka 4 do 10, v Mariboru: jabolka 4.50 do 5 din za kg. MLEKO. V Trbovljah 3, v Kranju 2.50 do 1 din za liter. SIROVO MASLO. V Kranju 48 do 52 din sa kilogram. JAJCA. V Trbovljah 2 ,v Kranju 2.25 din ■a kos. MED. V Kranju 28 do 32 din kg. Umor »Jaz se z gospodom Darcyjem ne bpm bil. Med svojimi bolnicami sem želel imeti tudi gospodično Orcivalovo. Ko sem zvedel, da je ona pretrgala svoje razmerje z njim, sem pri-lel na neumno misel, da sem se poslužil njegovega imena. Recite mu, prosim, naj mi to neodpustljivo neumnost oprosti.« »To ga morate prositi pismeno.« »Kar narekujte mi, prosim! Vse bom na-pdsal, kakor želite, samo da ne bo dvoboja.« »Dvoboja ne bo. On se bo zadovoljil z va-Hm pismom. Sodim pa, da va» poslej tudi pozdravljal ne bo več.« Stotnik je vstal in začel hoditi po sobi. »Povejte mi,« je potem spet začel, »ali tudi T»ž prijatelj Simancas zdravi nervozne lju- a?« *S;mancas? Ne razumem vas.« »Tisti pijanec, ki je bil prejle pri vas, je ickd, da tudi njega pozna.« »Šalite se.« »Nikakor ne. Tisti pijanec je celo rekel, Sa se ne bo vse gladko končalo. Pretil vam je celo s policijo.« »Saj ste morali uvideti, da je vse nezmisel-» Tak izgubljenec'...« »Kakšen izgubljenec, kakšen norec? Rekel J«. da bi lahko spravil v zapor ali v izgnanstvo sebe in še dva druga.« »Nor je, dragi gospod stotnik.« »Pa ga pošljite v norišnico!« V tem trenutku je nekdo potrkal. Vrata ■o se odprla in v sobo je stopil general Si- DRVA. V Kranju (trda) 140 do 150 din kubični meter. FIŽOL. V Mariboru 700, v Kranju 700 do 1000 din za 100 kg. Sejmi 9. decembra: Dobova pri Brežicah, Slivnica; 10. decembra: Sv. Jurij ob južni železnici (okolica), Metlika; 13. decembra: Žalec, Jurklošter (samo za goved), TrbegoVci-Sv. Duh, Gorenji Logatec, Radovljica, Sv. Peter pod Sv. gorami; 14. decembra: Sv. Lovrenc pod Prožinom. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 2. decembra ▼ devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt šterling za 174.57 do 177.77 (za 215.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 446 do 447.50 din. Drobne vesti = Prijave za odmero zgradarine. V smislu zadevnih predpisov morajo v času od 1. do 31. decembra letos vložiti prijave za odmero zgradarine za davčno leto 1941. samo: a) novi davčni zavezanci, pri katerih se je začela davčna obveznost v teku leta 1940., b) stari davčni zavezanci, pri katerih se je zvišal dohodek od zgradb po stanju 1. decembra L 1940. za preko 25 odsto.tkov nasproti dohodku, od katerega je odmerjena. zgradarine za davčno leto 1940., c) davčni zavezanci, pri katerih ae je zmanjšal dohodek od zgradb po stanju 1. decembra 1. 1940. za preko 25 odstotkov nasproti dohodku, od katerega je odmerjena zgradarina za davčno leto 1940. Vsem ostalim davčnim zavezancem ni treba vlagati zgradarinskih prijav, ker je pravo-močna odmera zgradarine za davčno leto 1940. podaljšana za davčno leto 1941. DVA ČAROVNIKA Gašper: »Snoči sem gledal čarovnika, ki je iz enega in istega kozarca natočil belo in rdeče vino.« Melhijor: »To ni nič. Naša mlekarica zna napraviti iz enega litra mleka kar dva.« na plesu mancas, ki je bil zelo osupel, ko je zagledal v zdravnikovi družbi stotnika Nointela. »Dober dan, gospod general,« je vzkliknil Nointel, toda Simancasu niti roke ni ponudil. »Zahvaljujem se vam za pismo in veseli me, da va6 vidim čilega in zdravega.« »Markiza Barancosova me je prosila, naj vas obvestim, da ne sprejema.« »Uboga markiza! Ali je mar hudo bolna, gospod general?« »Da, precej hudo. Zato sem tudi prišel po prijatelja Galmierja.« »Da jo reši nervoznosti? ... Da, da... toda nikari ne mislite, da sem tudi jaz prišel sem po zdravniške nasvete. Vprašat sem prišel gospoda doktorja, zakaj je zadnji torek obiskal Julijo Orcivalovo. No, saj res, tudi vi ste bili tisti dan pri njej.« »Jaz? Prisegam vam ...« »Ne prisegajte, ker vse vem. Bili ste pri njej, da bi zvedeli od nje nekaj o svojem prijatelju Goliminu.« »Gospod stotnik, kaj vendar mislite! Jaz...« »Ni vredno tako govoriti. Še nekaj bi vas rad vprašal.« »Ali me mislite zasliševati?r »Morda...« »Gospod ... dovolite ... tega ne razumem.« »Takoj vam bcm vse pojasnil. Ali poznate nekega kapitana Crozona?« Simancasa je streslo. »Crozon je oženjen,« je nadaljeval Nointel. »Dve leti ga ni bilo doma. Njegovo ženo Novice * l^OJetnica rojstva največjega slovenskega pesnica dr. Franceta Prešerna. Na Dne 3. ujci.ru. .a pred 140 leti se je rodil v kmečki hiši v Vrbi na Gorenjskem France Prešeren, po domače Ribičev France. Njegove pesmi niso imele veljave le v tedanjem času, temveč so obdržale svojo vrednost do današnjih dni, kar priča, da je bil Prešeren res velik pesnik. * 140Ietnica rojstva Antona Martina Slomška. Dne 26. novembra je poteklo 140 let, ko je na Slomu pri Ponikvi zagledal luč sveta slovenski pisatelj in pesnik lavantinski škof Anton Martin Slomšek. * Zahvala Bitolja knezu namestniku. V Beograd je prispelo posebno odposlanstvo iz Bitolja pod vodstvom tamkajšnjega župana Vlade Riževiča in senatorja Jovana Altipar-makoviča. Zastopstvo je bilo sprejeto tudi pri dvornem maršalu g. Antiču, katerega je naprosilo, naj sporoči knezu namestniku Pavlu hvaležna čustva bitoljskih meščanov za dar, ki ga je knez namestnik poklonil Bi-toljčanom, prizadetim od bombardiranja. * Izjava jugoslovensko-bolgarske lige. Ju-goslovensko-bolgarska liga v Ljubljani je'na seji 29. novembra v navzočnosti zastopnikov drugih lig te vrste iz Slovenije sklenila v zvezi z dogodki v Bolgariji podati javnosti tole izjavo: »Jugoslovensko-bolgarske lige so bile ustanovi l ene pred sedmimi leti z namenom, da na kulturni osnovi in z medsebojnim spoznavanjem pomagajo graditi lepšo, bodočnost v odnofiajih med Jugoslavijo in Bolgarijo. Mnogoštevilne prireditve in medsebojni obiski v teh letih so pokazali, da vlada v vseh slojih naroda v JugdaliViji in Bolgariji krepka volja, pozabiti temno preteklost ter v bratski slogi in aporazuigu ustvarjati resnično bratsko skupnost. Ta volja niti danes ni omajana, močnejša je kaifor kdajkoli. Usodna povezanost vseh balkanskih Slovanov nam narekuje, da-jo Se bolj krepimo,. kajti edino na ta način bomo prenehali biti igračka kogarkoli. Zato jugoslovensko-bolgarske lige v Sloveniji najostreje obsojajo vsak poizkus, skaliti prijateljske in bratske odnošaje med Jugoslavijo ih Bolgarijo. Slovenci, Hrvati in Srbi smo v Jugoslaviji povezani v nerazdružljivo celoto in vsaka žalitev ali napad na enega izmed delov te celote enako močno odmeva pri vsakem izmed njih. Odločni odpor v bolgarskem narodu proti dogodkom, ki jih je povzročil nepre- je zapeljal vaš prijatelj Golimin in ona je menda tudi rodila.« »Kaj me to briga? Ne razumem vas.« »To se mi pa čudno zdi. Vedite, da se je našel ničvrednež, ki je o tem obvestil Crozona. Ta ničvrednež je bil Goliminov dober znanec. Kaj pravite na to, gospod general?« Američan je kar onemel. »Ničvrednež je potem, ko se je Golimin obesil, pis^l kapitanu Crozonu, da sem bil tudi jaz ljubček njegove žene. Mislil je pač, da bom jaz v dvoboju s Crozonom, ki je dober mečevalec, padel. Kaj pravite, general* o tej spletki?« »Da je morda samo plod vaše domišljije.« »Motite se. Temu ničvrednežu se niti sanjalo ni, da jaz že dvanajst let poznam Crozona. No, kaj vam je, gospod general? In moj stari prijatelj Crozon mi je prinesel pismo tega ničvredneža. Prosil me je, naj obrekovalca poiščem, ker ga bo ubil, čim ga dobi pred oči. In če se to njemu ne bi posrečilo, mi lahko verjamete, da bi jaz storil isto.« »Čisto prav,« se je posilil general z odgovorom. »Torej ste tudi vi mnenja, da moram Crozonu ustreči, če vas hoče poslati na drug svet.«-! »Kako? Kaj naj to pomeni?« »To pomeni, da ste bili tisti nesramni obrekovalec vi!«- »Gospod stotnik, ta šala...« »Ali želite, da vam pokažem vaše zadnja pismo? V žepu ga imam. In nabit revolver imam tudi s seboj.« »Dobro. Na razpolago sem vam-« »Torej priznavate . .* STKAN • miSljeni govor v bolgarskem sobranju, potrjuje, da je naša pot pravilna, da je naše dosedanje delo že rodilo uspehe in da je misel bratstva in sloge pognala globoke korenine v naši in bolgarski javnosti. Vse to nas izpedbuja k še močnejšemu delu za ohranitev bratskih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo in k miru med vsemi balkanskimi narodi.« * Nov način peke kruha. Referat za kontrolo cen pri banski upravi piredpisal na podlagi člena 7. uredbe o Ukrepih s kruhom naslednje predpise o peki kruha v vseh pekarnah dravske banovine. 1. V vseh pekarnah dravske banovine smejo peči razen ljudskega kruha tudi kruh iz 75 odstotne krušne pšenične in 25 odstotne turščične moke. Do 31. decembra smejo peči tudi kruh iz moke, ki ima 75 odstotkov bele pšenične moke in 25 odstotkov turščične moke. 2. Za primer pomanjkanja krušne in turščične moke smejo pekarne peči do 31. decembra z izjemo predpisov člena 7. odstavka 1., uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojaštva s kruhom, tudi iz same bele moke. 3. Kruh iz krušne in turščične moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo kilogram po 5 din. Kanih iz bele pšenične ih turščične moke sme biti naprodaj v kosih,'ki tehtajo 80 dkg, po 6 din, kruh iz same bele pšenične moke sme biti naprodaj v kosih, ki tehtajo po 96, 48, odnosno 24 dkg, po 8, 4 in 2 din. 4. Prekrški te uredbe se kaznujejo po členu 8. uredbe za kontrolo cen. Novi predpisi o peki kruha so bili uveljavljeni 27. novembra. * 301etnlco poroke sta praznovala v Kamniku g. Jože Birk in njegova žena ga. Zofka. Spoznala sta se v Ameriki, kjer sta se tudi pred 30 leti v Clevelandu poročila. Dolgo vrsto let sta nato živela v Clevelandu, kjer sta imela gostilno. V Kamniku, kamor sta prišla pred približno šestimi leti, sta si ustanovila svoj dom in v njem prijetno urejeno gostilno, ki jo Kamničani prav radi posečajo. še mnoga leta! * Take reči bi se ne smele dopuščati. Iz Konjic pišejo: V bližini Konjic ima veliko posestvo neki tuji državljan. Razsežna polja in vinograde mu obdelujejo za majhen denar naši ubožni dninarji. Delovni pogoji teh ubožcev do delodajalca niso nič kaj rožnati. Kflub temu, da je gospodar slab piačnik, se •mu je aprila posrečijo dobiti viničarja, ki je nekaj časa pridno zahajal na delo. Ker mu pa ni odštel zaslužene mezde, je bil prisiljen iskati si zaslužka drugje. Gospodarju pa to ni bilo do volji in 1e viničarju odpovedal v jeseni stanovanje, čeprav mu ni plačal za delo. Celo sodno ga je začel odganjati iz vl-ničarije. Med tem je viničar moral na orožne vaje, s katerih se je nedavno rra»l. Pred kratkim pa so gospodarjevi hlapci viničarjevo pohištvo znosili iz poslopja ter ga tako postavili na cesto. Vprašamo se: Ali je »ploh še kdo, ki ima toliko moči, da bi varoval ubogega delovnega človeka? Kako si upa tujec uganjati z našimi ljudmi take burke? * Srbi, Hrvati in Slovenci smo enega duha. V beograjskem narodnem gledališču so priredili slavnostno akademijo, katere čisti dobiček je bil namenjen Bitoljcem, ki so utrpeli zaradi bombardiranja veliko škodo. Akademijo je priredilo Društvo južnih Srbijan-cev, ki žive v Beogradu. Predsednik tega društva g. Radoslav Dimič je ob tej priložnosti imel govor, kjer je med drugim dejal: »Da je naš narod v razmeroma tako kratkem času prihitel na pomoč Bitolju, je najboljši dokaz, kako so vsi kraji Jugoslavije usodno povezani med seboj v dobrem in slabem. Krvavo začrtane meje Južne Srbije so svete, kakor so svete vse meje naše obširne domovine Jugoslavije. Triglav nikdar ni bil bližji Kajmakčalanu. Srbi, Hrvati in Slovenci nikdar niso bili bolj enega duha v ohranitvi miru. svoje neodvisnosti in svojih meja.« * Nov grob v Julijski krajini. V Kronber-gu pri Gorici so pokopali go. Uršulo Kome-lovo, ženo daleč okrog znanega gostilničarja g. Franca Komela. Pokojnica je dosegla lepo starost. Bila je skrbna gospodinja, ki je znala dobro postreči svojim gostom. 'Rajnki bodi ohranjen blag spomin! * Vsepovsod hud mraz. Vremenski preroki so nedavno napovedovali, da se nam letos obeta izredno huda zima. Kaže, da se niso zmotili. Ze zdaj prihajajo z vseh strani sveta poročila o hudem mrazu in celo o silnih snežnih viharjih. V Washingtonu v Ameriki bo imeli te dni kar 20 stopinj mraza. * V Bohinju je dekle ujtilo orla. Pretekli petek popoldne se je zatekel v bukovje na Rudniku nasproti vasi Polju v Bohinju planinski orel. Spreletaval se je po drevju In nekemu pogumnemu dekletu se je posrečilo orla ujeti. Na veliko začudenje so ugotovili, da se je bil kralj planin ujel za desno nogo na skobec. Siromak je prinesel skobec s seboj bogve odkod. * Usoda Hrvatov in Srbov je neločljiva. »Hrvatski dnevnik« posveča uvodnik odnoša-jem med Hrvati in Srbi. V uvodu hvali modro državniško politiko kneza namestnika Pavla in predsednika dr. Mačka, ki sta omo- gočila sklenitev sporazuma. Nato nadaljuj«* »Srbi in Hrvati žive pomešani med seboj. V notranji politiki so često nastajali zaradi tega hudi spori in nesporazumi. V zunanji politiki pa je dala prav ta pomešanost velik« uspehe ter sili Srbe in Hrvate, da posta vij*, mo splošne skupne koristi na pravo mesto. Srbi ne morejo ostati brez zanimanja za hr-vatsko narodno ozemlje, ker živi na njem znaten del njihovih rojakov. Prav tako pa ne morejo biti Hrvati brez zanimanja za ostala ozemlja naše države, ker na njih žive številni pripadniki hrvatskega naroda. Srbi in Hrvati spadajo med male narode, za katere ]• vsak kotiček dragocen. Združeni v skupni zajednici imajo Srbi in Hrvati zavarovano možnost svojega nacionalnega obstoja.« * Suho sadno drevje sekajo. Iz Slovenskih goric pišejo: Mnoga sadna drevesa, prizadet* od hude zime, so shirala Sele poleti, nekatera celo ob koncu poletja. Prizadete so predvsem žlahtnejše sadne vrste. Pravijo, da se bo to ali ono drevo, prizadeto od pretekle zime, posušilo morda šele prihodno pomlad. * Gluhonemi nastopijo v Sevnici, Krškem in Žalcu. Po uspelih nastopih v Zagrebu in Ljubljani, kjer so gluhi igralci nastopili T okviru proslave 401etnice obstoja ljubljanske gluhonemnice, bo društvo gluhonemih priredilo pod vodstvom strokovnega učitelja g. Vinka Rupnika v soboto 7. t. m. ob 20. url nastop v Sokolskem domu v Sevnici, v nedeljo 8. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Sokolskem domu v Krškem, a v soboto 14. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu v Žalcu. Namen vseh teh nastopov je naši javnosti 2« znan, saj so prav pri njih spoznali dušo gluhonemega s prave strani in vrednost njihovega šolanja po zavodih. V uvodu nastopi gluh govornik, potem pa gluhi igralci v dveh enodejankah. Prebivalstvo Sevnice, Krškega in Žalca opozarjamo na ta gostovanja s prošnjo, da pridno seže po vstopnicah, ki se bodo prodajale po hišah. * Smrtna nesreča pri gradnji poslopja ▼ Celju. Stavbišče poleg starega poslopja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Vodnikovi ulici v Celju, kier gradi tvrdka Zidarski mojstri iz Ljubljane temelje za novo uradno poslopje urada, je bilo v soboto proti večeru pozorišče hude nesreče. Delavci so na tem prodnatem stavbišču izkopali globoke, z lesenimi opaži zavarovane jarke za gradnjo temeljev, V soboto popoldne Jo polir Nemec naročil delavcem, naj ob 15. prekinejo izkopavanje zemlje v kotu med staro hišo okrožnega urada in poslopjem trgor- »Ničesar ne priznavam.« »Prosim vas, da se ne igrate z besedami.« »Ne bi se rad pobijal s človekom, ki ga gpoštujem« »Ki pa vas ne spoštuje. Sicer pa dam tudi vam priložnost, da se lahko ognete temu in vsemu drugemu, česar se tako zelo boji vaš pajdaš Galmler.« Zdravnik in general sta se spogledala. »Kaj pa predlagate?« »Kratico premirje,« je odvrnil Nointel. »Oba pta bila Goliminova tovariša Vedela sta za njegovo razmerje s Crozonovo ženo in želela sta, da bi Crozon Golimina ubil, ker sta se bala, da bi vaju izdal.« »Nekoč sva bila v zaroti proti peruanski republiki. Golimin bi naju bil lahko izdal najinim sovražnikom.« »Pustita zdaj politiko! Vsilila sta se tudi k markizi Barbancosovi. Bogata je in pri njej bi se vama dobro godilo. Ko pa sta zvedela, da misli ona tudi mene sprejeti, sta se spomnila načina, kako vaju pri njej ne bi mogel motiti. Crozon naj bi me spravil na drug svet...« »Gospod, motite se... Markiza ...« »Vem, kaj govorim. Zdaj vama bom povedal pogoje, pod katerimi vaju ne bom izdal Crozonu in drugim. Če jih bosta sprejela, bom molčal, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo. Zahtevam najprej, da me ona pokliče ; najpozneje v dveh dneh na ples ali pa na lov.« »Gospa Barancosova vas bo povabila ...« »Čakajte, to je šele prva točka. Druga točka je naslednja: od danes naprej kapitan Crozon ne bo sprejel nobenega pisma več. Prvo novo pismo bi vama utegnilo biti usodno. Tretjič: kje je otrok Crozonove žene?« »Ne veva.« »Z besedo na dan! Kje je Crozonova rodila?« »V hiši neke babice v Rožni ulici.« »Kdo je otroka sprejel?« »Dojilja, ki pa je skrila vse sledove za sabo.« »Kdaj je otroka dobila? Preteklo soboto?« »Ne, v nedeljo.« »In kako se tista ženska imenuje?« »Gospa Momierjeva. Toda ime najbrže ni pravo.« »Naš dogovor torej velja, a za jamstvo zahtevam pisemce, oziroma vabilo markize Barancosove. Pustil vaju bom v miru, če dogovora ne bosta prekršila. Kam se pride skozi tale vrata, gospod doktor?« »Na ulico.« Galmier je vrata hitro odprl in stotnik je brez pozdrava odšel. Samo rekel je še: »Tistega pijanca vam ne priporočam. Preveč klepetav je. V nesrečo bi utegnila zabresti zaradi njega.« Doktor1 je samo prebledel. Nointel pa je med potjo premišljeval: »Darcy bo danes lahko z menoj zadovoljen. Uzde so v mojih rokah. Lopova bosta sicer najbrž zasnovala kakšno nOvo svinjarijo proti meni, toda le na skrivai, ne javno. Markize še ne morem prijaviti. Se kakšnega dokaza proti njej bom potreboval. Toda vsaj pri Cro-zonovih bo zdaj mir. Vem, kaj vse je delala Berta tisto noč Zvedel bdm, kje je dojilja in bom potem vsaj lahko materi povedal, ali je otrok živ in zdrav. Zdaj pa moram vso svojo pozornost posvetiti najprej markizi.'« vražil XH. Minilo je osem dni. Cel vek za tiste, Id upajo, in za tiste, ki* trpe. Gaston je upal, Berta je trpela. Se zmerom je bila v zaporu. Trikrat so Jo še odvedli k preiskovalnemu sodniku, a od>-govarjala je na vsa njegova vprašanja samo s solzami. Od ljudi ni ničesar več p^ifekova-la. Samo na boga je še upala, ker i v človeSkih srcih. Gaston je trpel na drug način. Za *je svet in govoril je le še s svoj ir 7. gospo Cambryjevo in z Nointelom. Nointel mu ni hotel zaupati vseh svojih odkritij, tako da je Gaston že začel sumiti r njegovo iskreno prijateljstvo. ■Neko sredo okoli enajstih zvečer se je Gaston pripravljal za ples pri markizi Baranco-sovi. Markiza ga je povabila z zelo .ljubeznivim pisemcem, "toda on na to pisemce ne bi bil niti odgovoril, če hkrati ne bi bil -dobil še dveh drugih pisem. Prvo-mu je bil poslal Nointel in glasilo se je: »Dragi moj Gaston! Nocoi pridi vsekakor na ples k markizi. Tudi jaz bom tam. Vse se razvija tako, kakor se mora. Pri- , di. ker je tvoja navzočnost nujno potrebna.« Drugo pismo mu je bil poslal stric Roger, preiskovalni sodnik: »Dragi nečaki Nocoj bom odvedel gospo Cambryjevo na ples k markizi Ba-rancosovi. Prvič po tisti nesreči, ki «e tudi tebe tiče, pojdem spet v družbo. Glede moje ženitve z njo je že vse do- ca Meštrova. Polir se je ob 16. odpeljal v Ljubljano, dva delavca, in sicer 391etni Janez Pirc s Planine pri Sevnici in 371etni Karel Obliškar iz Škal pri Velenju pa sta hotela izkopati jarek na omenjenem mestu do konca. Ko sta odkopavala zemljo v globini med dvema opažema, se je nenadno zrušila sosedna velika plast zemlje ob hiši trgovca Meštrova, predrla opaž in zgrmela v jarek. Oblišarja je zasulo do vratu, na nesrečnega Pirca pa se je vsula tri metre debela plast. Na kraj nesreče so takoj prihiteli tam zaposleni delavci in se lotili reševalnih del. Prispeli so tudi vodja mestnega tehničnega oddelka inž. ftistovšek, inž. Brodnik, ki opravlja pri stavbi posle nadzornega inženjerja, mestni cestni nadzornik Javornik in osebje policije. Oblišarju, ki je bil pri zavesti in je hudo stokal od bolečin, je dal zdravnik dr. Drago Mušič nekaj ruma in vbrizg za lajšanje bolečin. Po eni uri so delavci izkopali Oblišarja. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Delavci so marljivo kopali dalje in so našli Pirca, seveda mrtvega. Pirc je bil poročen in zapušča nepreskrbljene otroke. Vsi so ga cenili kot marljivega delavca. * Samomor mladega delavca. Nedavno je skočil pod vlak dolgoletni tkaninski delavec tvrdke Gerkman Ciril Knez, po rodu iz Celja. Ze pred več tedni je zapustil službo v laški tvomici in si poiskal drugo v Mariboru, ki bi jo moral te dni nastopiti. Vzroki za njegov obupni korak niso povsem znani. Bodi mu ohranjen blag spomin! * Mrtveca so našli. Nedavno so našli idrijski rudarji, ki so v zgodnjih jutrnjih urah šli v jamo na delo v bližini mosta, ki drži k rudniku, moško truplo. O žalostni najdbi so obvestili orožnike. V mrtvecu so spoznali 6°letnega Leopolda Vončino z Vojskega. Ugotovili so, da je smrt starega moža povzročila nesreča. * Velik vlom v Sori. V Sori so tatovi vlomili v trgovino Filipa Lavriše, ki jo ima v najemu Lovrenc Oblak, in odnesli za 15.000 din najraznovrstnejšega blaga. Orožniki vrše preiskavo in je upati, da bodo ptički kmalu v kletki. * Obširna obtožnica proti razbojniku Hacetn. Državni tožilec v Ljubljani g. Branko Goslar je preučil obširne spise in zdaj končno sestavil proti razbojniku Antonu Hacetu iz Podcerkve obtožnico, ki obsega nad 50 s strojem pisanih strani. Od tega 34 strani samo našteva njegove zločine. Poleg Haceta bo prišlo na zatožno klop še devet drugih njegovih pomagačev. Nekateri so obtoženi sodelovanja pri raznih ropih in tatvinah, drugi skrivanja in nakupovanja naropanih reči. Mnogi so Haceta skrivali in mu dajsfll potuho. Glavna razprava proti Hacetu bo mrjbrž ob koncu februarja prihodnega leta. ^ * Po nedolžnem obtožen, da je dekle pahnil v prepad. Mali kazenski senat v Ljubljani je obravnaval hudo nesrečo, ki je doletela Tončko Zupanovo že leta 1937. pri slapu Savice na mestu, kjer se je ponesrečil vseučili-ški profesor dr. Jesenko. Tončka Zupanova s Koroške Bele se je bila seznanila z Bogo-mirom Rozmanom na Jesenicah. Dne 6 septembra 1. 1937. sta napravila izlet V Bohinj. Bila. sta na Komarči in nato sta krenila po poti k slapu Savice mimo mesta, kjer se je ponesrečil profesor dr. Jesenko. Tu naj bi bil Rozman po trditvah Tončke Zupanove njo pahnil, da je zdrčala v prepad, si pri tem zlomila desno roko. se močno poškodovala in si prebila lobanjo tako, da je dobila pretres možganov. Bila je prepeljana v ljubljansko bolnišnico, kjer je ozdravela. Zadeva je letos prišla pred sodišče. Bogomir Rozman se je pozneje poročil z drugim dekletom. To je Zupanovi dalo povod, da je javila sodišču svojo nesrečo in označila Rozmana kot onega, ki jo je nalašč pahnil v prepad, Mali kazenski senat je na podlagi izvedenih dokazov naposled izrekel oprostilno sodbo. Senat je prišel do prepričanja, da obtoženec ni kriv. * Z ukradenim dnarjem je postala gospodična. Po daljšem času so pojasnili vlom pri posestniku Karlu Verbiču v Velikem Gabru. Tam so imeli služkinjo Tilko Godmjavčevo iz Nemške vasi pri Trebnjem. Bila je sicer pridno dekle, sumljivo pa je bilo vsem, ker je odšla iz službe brez vsake odpovedi in niti svoje mezde ni prišla iskat. Nekaj tednov kasneje je mati gospodarja Verbiča ugotovila, da je okradena. Mati Alojzija je imela okrog 10.000 dinarjev shranjenih na varnem in za katere drugi niso vedeli. Sum je padel takoj na Tilko. Verbičevi so jo zasledovali in so odkrili, da je njihov sum res utemeljen. Tilka je postala med tem modema gospodična. Imela je več oblek, kupila si je tri pare čevljev in tudi precej novega perila. Omislila si je celo novo kolo in ko ga je šla kupovat, je vzela s seboj nekega prijatelja, ki ga je za uslugo, ker ji je pomagal izbirati kolo, nagradila. Ljudje so začeli dvomiti nad dekletovo poštenostjo. Ker pa ni bilo od nikoder nikakega glasu, da bi bil kdo okraden, so se obogateli Tilki le čudili. Zdaj pa se je raznesel po vasi glas, da sumijo Tilko tatvine pri preišmern gosr>ar!arju. Tilka ,ie hotela vse govorjeno. Pridi vsekakor! Želim te danes videti. Tvoj stric rtoger«. Gaston je upal, da bo od gospe Cambryje-ve zvedel kaj o Berti, drugače bi bil rajši ostal doma s svojimi mislimi. . markizi Barancosovi se je štel medJB^čanosti, o katerih so pisali vsi pari šk^Bftevniki na dolgo in na široko. Ko Gaston stopil čez prag markizine palače^a je obkolil takoj cel roj služabnikov v bogatih livrejah. Pogledal se je v veliko ogledalo, da bi videl, ali je njegova obleka v redu, potem pa je šel v dvorano, kjer le lepa markiza sprejemala svoje goste. Bila je razkošno oblečena in kar blestela je od dragih kamnov. Ko jo je Gaston zagledal, se mu je zdelo nemogoče, da bi bila ta plemenita žena mo- ga napraviti kakšen zločin. Da bi bila ta po negovana roka zasadila bodalo v vrat JuHje Orcivalove? Ne, saj to ni mogoče! Vljtidno se je priklonil, markiza pa mu je rekla: »Preljubeznivi ste. Vem, da ste bili te dni zelo žalostni. Toda zdaj je osmina že za nami in upam, da vam v mojem domu ne bo dolgočasno. Tudi vaš prijatelj Nointel je že tu.« Gaston se je še enkrat priklonil, potem pa je stopil v drugo dvorano, kjer so plesali. Gledal je za Nointelom, ki ga je nazadnje odkril v kotu, kjer je bil tudi neogibni Lolif. Ko ga je stotnik opazil, je pustil svojo družbo, pr#jel Gastona pod roko in ga odvedel na drug konec dvorane. »Prav si storil, da si prišel. Ob koncu boš presenečen.« »Kaj bi pa moglo biti?« »če bi ti že zdaj povedal, ne bi bil presenečen. Zvedel boš marsikaj zanimivega.« »Mene nič več ne zanima.« »Te dni, ko me nisi videl, sem se brigal samo za Bertino zadevo.« »Kaj si pa vse storil?« »Zvedel sem, da ona ni umorila Julije Orcivalove in da ni napisala pisem, ki jih je potem šla iskat v opero « »Torej je v operi le bila?« »Bila je, toda pisma je pisala njena sestra. Da bi bila vse razčistila, bi bila morala reči le nekaj besed. Toda te besede bi ubile njeno sestro in zato rajši trdovratno molči.« »Povej vse to mojemu stricu. Tu je.« »Ne smem To bi bila napačna pot.« »Ne razumem te « »To niti potrebno ni. Proste roke mi pusti še nekaj dni.« »Lepo. Toda Berta med tem ždi v zaporu in...« »Vem. Upam pa, da bo njena nedolžnost dokazana, preden mine štfri in dvajset ur.« »Kako? Govori!« »Obrnil bom pozornost tvojega strica na neko zadevo, ki ji on v prvem trenutku ni pripisoval važnosti, ki pa je bistven dokaz za Bertino nedolžnost.« »Zakaj mu že nisi tega prej povedal?« »Ne bom govoril naravnost z njim. Prosil sem nekoga, naj svojo izpoved pred preiskovalnim sodnikom natančneje ponovi. Če je mož to že storil, je 8 tem dokazal, da Berta ob času umora ni bila več v operi. To je njen alibi.« utajiti. Pod težo dokazov pa je priznala tatvino. Okradena gospodinja bo le delno prišla do svojega denarja. * Roparski napad na Pohorju. V Šmartnem na Pohorju je bil izvršen drzen roparski napad, katerega je rokovnjač zvezal s požigom, da bi spravil čim več ljudi iz hiše, katero je nameraval oropati. V noči na pred-zadni torek je začela nenadno goreti žaga posestnika Ačkj^AČkovi in njihovi sosedje so hiteli gasnr*^h^t pa se je v Ačkovi hiši pojavil neznanec^črata so bila odprta in je zlahka prišel v notranjost. Mislil je, da je hiša prazna in da bo imel lahek posel. Toda gospodinja 481etna posestnica Julijana Ačko-va je bila doma. Zagledala je roparja in začela klicati na pomoč. Razbojnik pa je naglo planil proti njej in jo z nekim topim predmetom pobil na tla. Zadal ji je več hudih udarcev, ki so posestnico nevarno poškodovalL Toda njeni klici, s katerimi je sprejela roparja, niso bili zaman. Slišali so jih sosedje in so ji prihiteli na pomoč. Ko je razbojnik videl, da prihajajo sosedje, je izginil brez plena. Ačkova žaga in skladišče lesa sta zgorela. 1 Iz Prekmurja Perotnino kradejo. Zdaj so njive prazne, toda dolgoprstneži ne mirujejo. Svoje udejstvovanje so prenesli v kokošnjake. Tako so na Hotizi pri Kolmanovih odnesli osem kokoši. Ker je bil kokošnjak zaklenjen, so tatovi zlezli na streho, odstranili nekaj opeke in vdrli v notranjost. Pri vseh tatvinah, ki se v zadnjem času dogajajo, je udeležena največ mladina, kar je še posebno žalostno. Naši na tujem Is življenja ameriških rojakov Cleveland, novembra V Kirkland Lakeju v Kanadi so imeli letos dva meseca šolo za slovensko mladino, da se je učila slovenščine. Učiteljica gdč. Papeževa je prišla iz oddaljenega kraja, da je »To bi bilo prelepo, da bi moglo biti resnično. ..« »Če se mi ne bi posrečilo, imam pa še nekaj drugega v zalogi.« »Čemu si pa tako skrivnosten?« je zamrmral Gaston.« »Vse boš razumel, če boš ostal tu med ko-tiljonskim plesom*.« »Zdaj te še manj razumem.« »In to naj bo vzrok, da boš ostal tu. Ko bo plesa konec, me boš odpeljal s svojim vozom do doma, med potjo pa ti bom vse natanko razložil.« »Da ... toda ...« « »Kakšen ,toda’? Zdaj grem na delo. Varuj se Lollfa! Tamle prihaja tvoj stric z gospo Cambryj«vo. K markizi pojdem.« Gaston je stopil gospej Cambrijevi naproti. Njegov stnfe se je med tem pogovarjal z nekim znancem. »Iskala sem vas,« mu je rekla lepa vdova. »In jaz vas, gospa. Ne zamerite mi, da sem vas šele zdajle prišel pozdravit. Saj veste, da sem prišel samo zaradi vas.« »Zaradi nje in zaradi mene. Vam sem namenila četvorko. Ne smete oditi, dokler ne bo tega plesa.« »Ne vem, kako naj bi se vam zahvalil.« »Zahvalite se svojemu stricu. On vam bo povedal...« Gospa Cambryjeva mu je šepnila na uho: »Jutri bo Berta prosta ...« »Jutri?« je vzkliknil Gaston. »Jutri že?« »Nalog je že podpisan. Ostalo vam bo že stric povedal. Glejte, neki plesalec prihaja pome. Posloviti se moram!« *To je ples, pri katerem plesalci in jalesalke drue drugega obdarujejo. okrepila mlade duše v narodnem duhu. Ob koncu kratkega šolskega leta so slovenski otroci priredili koncert s slovenskimi pesmimi in igrali so nekaj igric. Pri tej priliki so pokazali, da trud učiteljice ni bil zaman. Nekateri ameriški listi so ob tej priliki grajali malomarne starše, ki niso poslali otrok v slovensko šolo z izgovorom, da slovenščina nima pomena. Listi pravilno naglašajo, da vsakdo, ki zna slovenščino, z lahkoto obvlada sorodne slovanske jezike. Tudi naši narodni delavci v Clevelandu opozarjajo na velik pomen šolanja slovenskih otrok v slovenskih šolah in naglašajo, kako silno potrebno je, da starši pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo. Slovenci v Clevelandu imajo devet narodnih domov in nešteto klubov in društev, predvsem prosvetnih, žal pa je zadna leta zavladala tii in tam malodušnost in naši rojaki^sfe več ne oklepajo S tako vnemo svojih udEmov kakor prejšnje čase. Prav zdaj bi pa potrebno, da bi znali ceniti pomen svojih jfc-uštev in slovenske šole, zlasti še, ker je slovenskih otrok zdaj mnogo več, kakor prejšna desetletja. V Clevelandu je umrla ga. Marija Bradačeva, rojena Mesnikova, v starosti 63 let. Doma je bila iz Laz na Dolenjskem. V Ameriki je živela 40 let. Bradačeva družina je znana kot ena izmed prvih slovenskih rodbin v Clevelandu. — V starosti 70 let je umrl tudi eden izmed slovenskih pionirjev v Clevelandu Janez Wolf, znan pod imenom Kočevarjev oče. Doma je bil Pod veliko steno pri Kočevju. V Ameriki je živel nad 41 let. — V La-kesideju je umrl v starosti 45 let Alojzij Kralj, doma iz Št. Vida pri Stični. V Ameriko se je preselil pred 26 leti. V domovini zapu-Sča sestro Frančiško. — V starosti 59 let je umrl Fran Draganič, doma iz okolice Žužemberka, odkoder se je preselil v Ameriko pred 40 leti. V domovini zapušča brata in sestro. — Umrl je šele 27 let star Anton Flak, ki je živel v Garretsvilleju v državi Ohiu pri svojem očetu na farmi. V Chicagu je umrl zaradi ran, ki jih je dobil pri avtomobilski nesreči, Andrej Medve-dič v starosti 56 let, doma iz Bizeljskega. — V Pueblu je umrl Janez Knafelc, šele 29 let 6tar. Rodil se je v Ameriki. — V Buenos Airesu je umrl Ivan Mermolja, doma iz Vojšči-ce na Krasu. — V Evelethu je umrl Franc Vrabec, doma iz Pleskoviče na Krasu. Štel je šele 34 let. — V Elyju je umrla Frančiška ,*~Koščak. Zapustila je moža in pet otrok. Ženski vestnik Za kuhinfo Pečenjak iz turščične moke. V obilen liter mleka deni pet dekagramov sladkorja, pet dekagramov sirovega masla in kavno Žličko soli. Nato naj zavre in v vrelo mešaje vsuj dobro polovico litra turščičnega zdroba ali moke za polento. Ko se nekoliko zgosti, zmes urno vlij za prst na debelo v že pripravljeno plitvo kozico na dve žlici razpuščene vroče masti. Peci četrt do pol ure. Pečeno razreži in potresi s sladkorjem. Prav dober je turščični pečenjak, če vliješ na razrezanega nekaj z vinom zmešanega vrelega malinovega soka. Turščična polenta. To jed skuhaš pravilno takole: V poldrugi liter vrele slane vode zamešaj tri četrti litra turščičnega zdroba ali moke za polento in mešaj na toplem toliko časa, da se zgosti, in se odloči od kuhalnice. Zatem polento na površju lepo zravnaj, po-krij in postavi za nekaj minut stran. Naposled z lopatico zreži na kose, ki jih devaj na topel krožnik in zabeli. Zabeliš jo lahko tudi z razpuščenim sirovim maslom. Prav dobra je polenta, če vodi, v kateri jo kuhaš, dodaš dve žlici sirovega masla ali malo masti. Pečenjak "lz ajdove moke. V loncu gladko raztepi poldrugi liter mleka, tri četrti litra ajdove moke, eno jajce in malo soli. Nato razbeli v pekači tri žlice masti, vlij vanjo pripravljeno testo in peci v pečici pol ure. Ko je pečeno, zdrobi z vilicami in deni z zavrelim mlekom na mizo. Jed je primerna tudi h kislemu zelju. Makova potica. V treh osminkah litra sladke smetane ali neposnetega mleka zakuhaj 30 dkg stolčenega maka. Ko je hladno, primešaj tri rumenjake, 20 dkg vanilijevega sladkorja in tri žlice sveže smetane. Tudi sneg treh beljakov rahlo primešaj. Razvaljaj kvašeno testo, pomaži z nadevom in trdno zavij. Deni v pomazan model in postavi na toplo, da kipne. Potem še pomaži z jajcem in peci približno eno dobro uro. Kako pravilno kuhaš makarone. Makarone deni zmeraj v vrelo slano vodo in jih pusti vreti 20 do 25 minut (nekatere vrste makaronov kuhaš tudi le do osem minut). Nato jih čtresi na kuhinjsko rešeto in polij z mrzlo vodo. Ko voda odteče, jih stresi v kozico z zabelo ah v kako omako. Kako so umoril! Jorgo in Madagearuja M Kupuj domače blago! Kakor poročamo na drugem mestu, so legionarji v Rumuniji umorili te dni vrsto odličnih državnikov bivše vladavine. Med umorjenci sta tudi bivši predsednik vlade in znani rumunski znanstvenik profesor Nikolaj Jorga in bivši rumunski finančni minister Virgil Madagearu O njunem umoru javljajo nasledne podrobnosti: Profesorja Jorgo so odvedli iz njegove vile v Sinaji v neznano smer ljudje, o katerih doslej še ni znano, kdo so bili Ker Jorge ni bilo več nazaj, so se njegovi svojci in znanci začeli bati zanj in so zato posredovali pri predsedniku vlade in notranjem ministru, ki je izdal naročilo vsem orožniškim postajam. da morajo iskati pogrešanega. Naposled so orožniki v četrtek oh 16. na poti proti Ploestiju našli truplo profesorja Jor^ Profesor Jorga je bil nepomirljiv nasprotnik Železne garde. Legionarjem se je posebno zameril s svojo tožbo, ki jo je svoj čas vložil proti Korneliju Codreanu zaradi razžaljenja časti. Codreanu je bil na njegovo tožbo obsojen na šest mesecev zapora, iz katerega se pa ni več vrnil, ker je bila medtem proti njemu vložena tudi druga tožba zaradi veleizdaje in je bil nato Co-dreanu usmrčen z drugimi legionarji. Legionarji so zato profesorja Jorgo imenovali kar »krvnika nacionalistične mladine«. Profesor Jorga se je v zadnjem času umaknil iz Bukarešte in živel v svoji vili v Sinaji. Toda kljub temu ni mogel uiti maščevanju legionarjev. K umoru Virgila Madagearua pa poročajo, da so tudi njega odvedli neznanci, in sicer k iezeru. ki leži 45 km od Bukarešte. Jeze- EMIUO S ALG ARI VI IZGNANCI »Da,« je odvrnil naglo Dimitrij. »Hotel sem mu povedati, da je moja gospodarica najela stanovanje. Hišica stoji ob starem mestnem zidu pri smrekovem gozdičku. A vam sem prinesel tole pest rubljev, da boste pili na njeno zdravje. Moja gospodarica ne pozabi ljui, ki so bili prijazni nasproti njej.« Stražmojster je skremžil usta v prijazno režanje in opazoval ponujeni denar z bleščečimi se očmi. »Ali je res to zame?« »Kaj ga ne marate?« »O da! Tako vsoto zaslužim jaz komaj v dveh mesecih. Ali vas smem povabiti na steklenico pravega moskovskega piva?« »Zakaj pa ne! Tudi na dve steklenici me lahko povabite!« »Dobro, izpila jih bova pol tucata, če hočete. V gostilni tamle imajo odlično, sveže pivo!« Stražmojster je pokazal na leseno hišico z velikanskim izveskom, predstavljajočim Kre-mel. »Ah ste danes prosti?« »Prost ko ptica v zraku do večera. V Ha-racainsku ni mnogo dela!« »Imate pa vendar dva jetnika, za katera se mojate brigati.« »Ta dva nam ne povzročata mnogo opravkov. Sta zelo mirna moža.« Stopila sta v nizko, zakajeno in z nekaj smrekovimi vejami okrašeno gostilniško sobo. Kozak je naročil štiri steklenice piva. »Na zdravje darovalke!« »Na vaše zdravje!« je odvrnil Dimitrij. »Pivo je odlično. Res je iz Moskve!« »Da, da, vem, kaj je odlična pijača. Prijateljček, recite vendar svoji gospodarici, da bi še vzel njene rublje, če jih ima kaj preveč in jih vse zapil na njeno zdravje!« »To ji bom rekel!« »Vidi se, da je zelo bogata.« »Zelo bogata je.« »Kakor mi je x>licijski - Sef povedal, je Francozinja. Potege baje kar za zabavo?« »Zelo ji je všeč pustolovsko življenje.« »A kaj, za vraga, jo je zaneslo k Hal-kom?« »Hotela je z za\^esljivim spremstvom potovati skozi Mongolijo, da bi obiskala Kitajsko.« »Lepo potovanje, moram reči! Kako pa ste se prav za prav seznanili s kaznjenci?« »Kaznjenci so prosili halkovskega poglavarja za gostoljubnost. Ker so izobraženi ljudje z lepimi manirami, je moja gospodarica rada govorila z nj’^ni.« »Da, da, edjsn je celo bivši polkovnik in drugi inženjer. Oba sta dostojna moža in nista potepina.« »Ali res mislite, da sta pobegla kaznjenca? Jazrne verjamem.« * »Pomota je izključena. Bili smo že prej ob- veščenj o njunem begu. Sta res nevarna možaka, prijateljček. Umorila sta rudniškega nadzornika iz Algazijske doline, ki ju je zasledoval in še več drugih kozakov. Bila pa nista sama. temveč jih je bilo več.« »Ali bosta dolga ostala tu?« »Vsaj nekaj tednov.« »A potem?« »Odvedli ju bodo v Irkutsk in ju gotovo obesili.« »Ubožca!« »Kaj ubožca, nihilista sta!« »Pazite, da vam kakšno noč ne uideta!' Ječa ni videti posebno trdna.« »Ponoči stražim zapore Se s tremi kozaki.« »S tremi? To ni mnogo. Gotovo lahko po S3trebi pokličete Se ostale tovariše in poči jskega šefa?« »Ta ne spi v uradnem prostoru, a tovariši imajo drugo delo. Stražiti morajo na meji, kar je važnejši opravek kakor jetniška služba.« Stražmojster je plačal aapitek in oba sta zapustila gostilno. »■Upam, da se bova Se videla.« »Prav gotovo. Drugič pa bo vrsta na meni, da vas bom pogostil. Še nekaj! Obvestite svojega šefa, da smo našli stanovanje!« »Ka-nice. Dne 1. t. m. se v Švici dobi sirovo maslo samo še na izkaznice. Za vsako osebo ja določeno 400 gramov sirovega masla na mesec. Isto velja za mast. X Grški rušilec je potopil italijansko podmornico. Uradno grško poročilo javlja, da jo grški rušilec »Itos« potopil neko italijansko podmornico, ki je s torpedom napadla neko grško trgovinsko ladjo v konvoju, ki ga ja rušilec spremljal. Grško uradno poročilo pripominja, da zaradi razumljivih varnostnih razlogov zaenkrat ni mogoče objaviti, kje je bila italijanska podmornica potopljena. X Smrti zavoljo starostne oslabelosti sko-ro ni. Dr. Karsner v Filadelfiji je po temeljitih raziskavah ugotovil, da je smrt zavoljo starostne oslabelosti izredno redek pojav. Po njegovih dognanjih, se telesni stroj tudi v primerih, ko gre na videz za starostno oslabelost, ne ustavi dokončno zavoljo obrabe, temveč po večini zavoljo poznih posledic nekdanjih bolezni. X V Vatikanu varčujejo z živili. Iz Vatikana poročajo: Kakor p6vsod drugod v svetu moramo tudi pri nas varčevati z živilL Od 20. novembra naprej dobi vsak vatikanski državljan 300 gramov kruha na dan in dva kilograma testenin na mesec. X Lasje osivijo zaradi pomanjkanja vitamina B. Ameriški učenjaki delajo razne poskuse z vitamini na živalih in so ugotovili, da osivi dlaka živali, ki dobivajo premalo vitamina iz skupine B. Podrobnejši poskusi so pokazali, da vitamin Bw pospešuje rast, drugi vitamin Bx pa zadržuje učinkovanja na dlako in lase tako, da ne osive. Dalje se je izkazalo, da so postale vse osivele podgane neplodne. Poskusi se nadaljujejo in zelo je verjetno, da ni daleč čas, ko bodo učenjaki lahko dosegli svoj smoter, da namreč ljudem ne bo treba več nositi sivih las. X Živali znajo tudi jokati. Nekateri naravoslovci trdijo, da preživljajo živali strah, žalost in bolečino kakor človek in da znajo celo jokati. Nekateri prežvekovalci imajo solzne žleze kakor človek. Lovci pravijo, da jelen v zadnjih trenutkih tiho joče. Pesnik Lamartine je pisal v pismu o srni, ki jo je bil obstrelil na lovu, da ga je z nepopisno žalostnim pogledom in s solznimi očmi prosila, naj se je usmili in pusti živeti. Severni lovci dokazujejo, da znajo tudi medvedi in severni jeleni pretakati solze. Neki lovec piše: »Bili smo na Aljaski. Obstrelil sem severnega jelena. Po večurnem iskanju smo naposled našli ranjeno žival, skrito v globokem gozdu, kjer je čakala smrti. V gobcu je imela pene in iz umirajočih oči so ji tekle solze. To je bil pogled, ki me je presunil v dno srca«. Neki afriški raziskovalec je baje videl jokajoče žirafe. To so zelo občutljive živali, pri katerih zadostuje le neznatna ranar, da začno milo jokati. Njihovo stokanje je podobno joku. Holandski guverner na Sumatri ja opazoval vrsto opic, ki je vesela in poskočna, če se pa česa ustraši ali se rani, vzdihuje tako, kakor bi jokala. S sprednjimi tačicami si briše solze. S solzami v očeh kažeta svojo žalost tjulenj in pes. TEŽKA VEST Podnajemnik: »Minilo noč m« j® nekaj strašno grizlo v postelji.« Gospodinja: »Skoraj gotovo je bila to težka vest, ker mi že dva meseca niste plačali stanovanja.. .« Pet let Je živel na pustem otoku Iz naših delavskih krajev Jesenice Javornik Vse delavske strokovne organizacije so se sporazumele, da enotno nastopijo z zahtevami za ureditev, ozir. za povišanje draginjskih doklad delavstvu KID. O vseh razgovorih in sklepih sta bila obveščena ravnateljstvo in upravni svet KID. Z zastopnikom KID g. ing. Petrovčičem so se vršili prvi razgovori dne 17. 9. t. 1. Pri tej priliki so delavske organizacije utemeljile doplačilo draginjskih doklad za mesece junij, julij in avgust. Sedanje draginjske doklade so bile ustanovljene na podlagi narasle draginje do konca maja t. 1. V naslednjih treh mesecih je draginja narasla in bi se morale doklade zvišati za ca 3.72 odst. G. ing. Petrovčič je zvišanje cen življenjskih potrebščin priznal, vendar je odklonil zvišanje draginjskih doklad, češ da so izplačane doklade dosegle tudi zvišanje po določilih kolektivne pogodbe za ca 1.90 odst., t. j. od določenih 16.55 odst. na 18.45 odst. O tem zvišanju pa niso bile strokovne organizacije preje poučene ter so si vsled tega pridržale čas za proučitev. Na razgovorih dne 30. 10. so zastopniki delavstva ugotovili, da je znašal dvig cen po našem sporazumnem Jpkalnem indeksu za ca 5.50 odst., kar nas opravičuje zvišanje draginjskih doklad, kot doplačilo za navedene mesece nazaj in znese ca 1,000.000.— din. Tukaj pa so že odšteti presežki podlage, ki je navedena v kolektivni pogodbi o draginjskih dokladah. Po teh naših ugotovitvah si je g. ing. Petrovčič pridržal čas za proučitev. Dne 8. novembra t. 1. so se vršili razgovori, na katerih nam je g. ing. Petrovčič sporočil, da ni bistvenih razlik v izračunu, istočasno pa je odklonil zvišanje draginjskih doklad za navedene mesece za nazaj. Zavrnitev je utemeljeval s tem, da se je napram prvim osmim mesecem leta 1939 zaslužek delavstva dvignil za ravno toliko, kolikor znašajo povišane indeksne številke. Značilno je, da je delavstvo doseglo to povišanje plače vsled večje storitve moža v akordu in po zaokrožitvi skupinskih mezd s septembrom 1939 in z vsemi izplačanimi prispevki. Stališče g. ing. Petrovčiča je zato za delavstvo nesprejemljivo. 1. Pri sklepanju sedanje obstoječe kolektivne pogodbe iz leta 1937 so bile znižane delavske mezde za ca 11 odst. V tem primeru je g. Praprotnik v imenu upravnega eveta poudarjal, da bo delavstvu prepuščena možnost nadoknaditi to izgubo z večjo storitvijo in da na ta način zvišanim plačam podjetje ne bo ugovarjalo, ker je znižanje z 11 odst. potrebno zaradi tega, da se dvigne produkcija na moža. Ali naj bo torej sedanji dvig produkcije, ki jo je delavstvo storilo zaradi svoje pridnosti, v škodo nje-mti samemu? Z. Korigiranje skupinske, doklade, povišanje usposobi j enostne doklade, zvišanje procenta na nekatere večje praznike Tri višji plačani dopusti, ki so stopili v veljavo 1. 9. 1939, so po izjavi podjetja znaiali ca 4.50 odst. povišanih delavskih prejemkov. To povišanje ne bi sedaj smelo služiti podjetju, da jemlje v račun draginjskih doklad, ker se je to doseglo le zaradi dobre produkcije pri podjetju in.-dviganja standarda delavstva. Ugotavljamo pa, da se ob času razgovorov za preureditev kolektivne pogodbe ni pričakovalo ne na eni in ne na drugi strani pojava take podražitve življenjskih potrebščin. Zato ni pravično, da bi moralo delavstvo sedanje korigiranje kolektivne pogodbe tako drago plačati. 3. Vsled dobrega uspevanja podjetja, kar se je deloma doseglo z marljivostjo delavstva in izrabo njegove delovne moči do kraja, so dale delavske strokovne organizacije predloge in prošnje za izplačilo izrednih prispevkov. Tem prošnjam je bilo v zadnjih treh letih ugodeno meseca decembra 1939 in so vsled tega ta izplačila dobila ime »božičnica«. Te božičnice, ki jih je prejemalo delavstvo, je podjetje priznalo prav gotovo vsled gori navedenih dejstev, da ima podjetje dooro prosperiteto; zato sedaj ni pravilno, da se ta izplačila računajo v draginjske doklade itd. S takimi zavrnitvami po zvišanju draginjskih doklad se; delavstvo ne more strinjati, posebno še zaradi tega ne, ker nas računska osnova prepričuje o upravičenosti zvišanja. Z zadnjih razgovorov smo odšli zastopniki delavskih organizacij s skrajnim samozataje-\ranjem, ker odklonilno stališče g. ing. Petrovčiča vsekakor ni bilo koristno dobremu sožitju med delavstvom in gg. zastopniki podjetja. Ta ugotovitev delavstva je bila sporočena ravnateljstvu in upravnemu svetu KID s prošnjo, da naj jo prouči in ugodi naši upravičenosti do doplačila draginjskih doklad za nazaj. Istočasno pa naj se uredijo redne draginjske doklade, ker z doplačilom za nazaj izgubljajo na svoji vrednosti. Slov. Javornik Hazprave za dopiačilo k uraginjskim dokladam potekajo ugodno, niso pa iste še zaključene, ker je odsoten tehnični ravriatelj g. dr. ing. Klinar. Kolektivna pogodba, ki ureja draginjske doklade pri KID bo v prihodnjem tednu zaključena s popolnim uspehom in bomo lahko ugotovili popolno zaupanje organizaciji. Zelja pa je, da delavstvo delo strokovne organizacije pravilno ceni in da se vsi delavci, ki še niso organiziram včlanijo v organizacijo, ki jim je pri srcu. Priporočamo pa, da se predvsem organizira vsak delavec v Narodni strok, zvezi, ki še edina z uspehom zastopa delavstvo. V zadnji okrožnici smo priložili poštne položnice za plačevanje članarine in moramo samo ugotoviti, da kljub kritiki otvoritvi poštno čekovnega računa se že kažejo uspehi in upamo, da smo s tem ustvarili red v plačevanju čl. prispevkov. Resno pa opozarjamo tiste tovariše, ki vsled lahkomiselnosti ne poravnajo svojih prispevkov in naj vzamejo na znanje, da se v slučaju odpusta zanje ne bo posredovalo za nadaljnjo zaposlitev, če se niso mogoče iz upravičenih razlogov zadolžili v organizaciji. Na narodni praznik 1. decembra se je vršila slavnostna seja nbrodnih delavcev, ki jim je Jugoslavija vse in so zanjo vedno pripravljeni žrtvovati svoje najdražje, da obvarujejo svobodo in mirno lahko ugotovimo, da je delavstvo složno za domovino in našega kralja Petra II. Seja je ugotovila uspehe za blagor skupnosti in izvršila nove sklepe, ki bodo rodili nove uspehe v dobro delavstvu in javnosti od katere pričakujemo, da povsod in vedno podpira prizadevanje narodnih delavcev. Kranj V nedeljo, dne 1. decembra 1940 se je vršila v prostorih Narodne strokovne zveze širša odborova seja. Na tej seji so se pretresala vsa aktualna delavska vprašanja in je bilo zlasti govora o banovinskem podpornem skladu, v katerega vlagajo svoje prispevke delavci in delodajalci. Čudim se Delavski zbornici, da je šla preko vseh sklepov anket, sklicanih svojčas v Mariboru in Kranju, katerih rezultat je bil, da bodo zastopane v odboru pri dodeljevanju teh podpor vse Štiri strokovne organizacije. Delavska zbornica pa je imenovala v ta odbor druge zastopnike, kot je pa bilo svojčas dogovorjeno. Na zadnji anketi Županske zveze v Kranju nam je g. župan Cesenj zagotovil, da so že v teku razgovori za ustanovitev ljudske kuhinje in ogrevalnice, kjer bi se nudila brezposelnim najnujnejša hrana in ogrev. Mesec december je že tu, mraz pritiska, brezposelnost narašča, vsled tega naprošamo mestno občino v Kranju, da pohiti z akcijo sicer bo pomoč prepozna. V nedeljo, dne 8. decembra 1940 se bo vršila v tajništvu NSZ v Narodnem domu ob 10. uri dopoldne širša seja tovarišev iz »In-texa«. Vse tovariše zaupnike vabimo na poset strokovne šole obratnih zaupnikov, ki se bo vršila v soboto, dne 7. t. m. ob 16. uri. Vsak sedanji in tudi bodoči zaupnik se mora zanimati za socialno zakonodajo, zato je dolžnost vseh obratnih zaupnikov, da se te strokovne šole udeleže. Vse tovariše, ki v redu ne dobivajo »Novo Pravdo« opozarjamo, naj se zglasijo v tajništvu podružnice NSZ v Kranju. Stražižče pri Kranju V tekstilni tovarni F. Sire v Stražišču je nekaj rdečih zvezd, ki skrbe le za obstoj lastne skupine, skupne zaupniške dolžnosti pa zanemarjajo. Hvala Bogu, da je teh zvezdic zelo malo. Pri pridobivanju članstva so nasilni in uporabljajo prazne fraze ter uganjajo demagogijo, ki pa jo mora sprevideti vsak trezno misleč delavec. Kako razumejo rdeče zvezdice zaupniško funkcijo, naj navedemo značilne besede, ki jih je takoj po volitvah izrekla ena izmed teh propagatoric: »Jaz se ne bom potegovala za nobenega; vsak naj se briga sam za se. Kdo se pa zame?« Naj navedem še besede, ki jih je izgovorila ista oseba prejšnji teden, ko je nekaj tkalcev dobilo opomine, med njimi tudi naša članica. Zastopnica rdečih zvezd je namreč pred kratkim na vse načine vabila ljudi v vrste rdečih. Vabljena delavka pa je na srečo spoznala, kje je prostor za zavednega delavca ter je pristopila k nam. Rdeča zvezda je naši članici zagrozila dobesedno: »Naj le čaka. Bo vsaj videla, kaj morajo ta plavi narediti. Samo pride naj k nam prosit«. Lepa marksistična bratovščina! Znova nam je bilo dokazano, da rdečkarji ne poznajo pojma o delavski solidarnosti in ne vedo, kakšne so dolžnosti zaupnika. Tovariši sodelavci! Januarja prihodnjega leta bomo spet volili obratne zaupnike. Poti udili se bomo, da bomo dobili ljudi, ki bodo v prvi vrsti zaupniki in vredrii te funkcije. Z zaupniki, ki ne poznajo tovarištva, bomo temeljito obračunali. Podružnica NSZ bo postavila svojo listo, ki ne bo demagoška m ne bo poznala izjem, kadar bo šlo za skupne delavske koristi. Vsi smo delavci, vsi enako trpimo in vsi se borimo za skupne koristi- Tovariše člane pozivamo že sedaj, da se za volitve obratnih zaupnikov temeljito pripravijo in obračunajo z rdečimi zvezdami. Hoče pri Mariboru Prejšnjo nedeljo se je vršil v Hočah redni občni zbor, ki je potekel v najlepšem redu in se ga je udeležilo številno članstvo. V odbor so bili izvoljeni: Malajner Ivan, za,predsednika, Oblak Maks za podpredsednika, Pauko Leopold za tajnika, Vesnaver Ivan za blagajnika. Ostali odbor in nadzorni odbor pa tvorijo sami zavedni tovariši. Podružnica je bila zelo agilna, kakor je razvidno iz predavanj o delavskem zavarovanju, o zaščiti delavstva v industriji, o pravicah in dolžnostih delavskih zaupnikov ter iz kolektivne pogodbe, ki jo je delavstvo v tern času dobilo. Centralo je zastopal tov. tajnik Pelikan iz Maribora, ki je izrazil zadovoljstvo nad obilo udeležbo in nad aktivnostjo, ki prikazuje delovanje podružnice v najlepši luči. Dalje je omenjal žrtve, ki jih mora doprinašati delavstvo v sedanjem času, bodisi vsled pomanjkanja surovin, skrajšanja delovnega časa in odpustov. Podpore od strani Borze dela so zelo skromne in morajo delavci zanje naravnost prosjačiti, zato zahteva občni zljor, da se Borza dela. ukine in mesto nje uvede obvezno brezposelno zavarovanje. Nujno je potrebno, da se uredijo draginjske doklade za družine delavcev. Podružnica NSZ v Hočah je resna in dostojna predstavnica nacionalnega delavstva iri bo s svojim odborom kos težkim nalogam, ki jo še čak;> 1. decembra t. 1. je priredila podružnica NSZ širšo odborovo sejo, na kateri je zastopal centralo strok, tajnik tov. Pelikan. Na odborovi seji smo določili zastopnike za na- biranje božičnih daril, s katerimi bomo obdarovali naj siromašne j še otroke. Razpravljali smo tudi o drugih vprašanjih, ki zadevajo delavstvo. Ljubljana V nedeljo, dne 8. decembra 1940 se bo vršila ob 10 uri v tajništvu NSZ širša odboro-va >o’a nodruž. Zidarjev, tesariev in gradbenih delavcev v Ljubljani. Ker bomo na tej seji razpravljali o mnogoterih vprašanjih naše stroke, zato se seje udeležite vsi Odbor. Marsikatero gradbeno podjetie pošilia ’i-darje, tesarje in delavce mnogokrat iz mesta na deželo in smo ugotovili, da niso potem tako plačani, kakor bi morali biti doma Na deželi delavstvo mnogokrat ne more dobiti hrane in si mora samo nabaviti potrebno kuhinjsko pripravo, potem pa se zeodi da ie delavec odpuščen in ie imel z nakunom ku-hmiskega pribora samo izdatke S tem nastane za delavstvo občutna škoda, ki bi io moralo v takem slučaju poravnati podietie Mnoga podietja ne izolačuieio svoiih delavcev 14dnevno. kakor bi moralo biti. ampak delavstvo nreiema svoie mezde šele no treh tednih. Tukai bodo morali podjetniki nanra^iti vendar enkrat red. Maribor Čudne metode uporablja pri nas neka tekstilna tovarna, ki zaposluje mnogo delavstva. So stvari, katere bi se pač v naši domovini ne bi smele dogajati. Pred dnevi je neka delavka hotela zaprositi vodstvo tovarne, da se io sprejme v službo, ker ie tovarna vsled velikih naročil sprejemala nove delovne moči. Bila pa ie že pri vhodu v tovarno zavrniena. ker ni imela potrdila. da je članica neke eotove orfaniza-ciie. Pripomnimo, da Slovenka ne morp in ne sme biti članica take orgamzaciie Tam so ji še pripomnili, da dobi takoi službo, čim prinese potrdilo dotične organizaciie Odločno zahtevamo, da se takemu zapo-stavlianiu slovenskega delavstva naoravi konec. Vsi jemo jugoslovanski kruh. zato imamo tudi vsi enake pravice do njega Proslavo zedinjenja je Maribor prav svečano proslavil. Podružnica NSZ je sklicala za 1. december širšo odborovo sejo. na kateri se je predsednik podružnice v svojem ffovoru dotaknil težke in naporne borbe iu