Politični ogled. — Državnl zbor. V torek', dne 11. t. m. ie po- slanska zbornica podaljšala nekatere mednarodne pogodbe, potem pa zafiela prvo Bitanje o krošnjarskem zakonu, Posvetovanje se je prekinilo in predsednik je jiaznanil, da bo naznanil prihodiijo sejo pismenim polom ter med tem dal različnim odsekom, pred vsem iinanSnemu, priložnost za temeljito posvetovanje. FinanSni odsek nadaljuje posvetovanje o osebni doliodpini. Mestni poslanci se branijo proti določbi, da gmejo davBni uradniki vpogledati tudi v knjige tr^ove«v, afco se jimnapovedbe ne zdijozanesljive. Finai.Bna oblast namreč trdi, da so vel.ki trgovci zamol^ali etrašno veliko dohodkov, a da je brez vpogleda r knjige bilo nemogoče jim njihovo tajenje dokaz; ti. Ubot; , katerim se vidi vsaki vinar v žepu, so niorali plaeevati, bogatijii pa so zamol&ali svoje doliodke. V ucnem odseku je poslanec dr. Verstovšek' slikal neenosne razmere slovensTcega Šolstva na Slov. Stajerju. Zlasti je oix>zarjal vladne zastopnike, da pouc jo Solske oblasti na Stajerskem, naj ne silijo zdaj v teli clnbih letinalf in pri slabem gmotnem stanju, ko še občine na posojilo ne morejo dobiti potrebnega denarja, k novim Šolskim stavbam. V prora^unskem odseku ko se poslanci Hrvaško-slovenskega kluba, dr. VerBlovšek, dr» DulibiB, Gostinčar branili, da se sl^le-ne nstanoviti y Trstu italijansko vseuBilišče, kjer je nad 70,000 Slovencev. Ako se u^tanovi obenem jugoslovangko vseuBilišBe v Ljubljaui, nimajo niB proti terau. da dobe tudi Italijani vseuBilišBe, toda ne v Primorju, ki je slovan«ko, ampak recimo v laških Tirolah. Večina odseka je sklenila vkljub temu, da se Laliom da vseučilišBe v Trstu. Zakaj to? Ker veBina ve, da v Trstu ne bo nikdar laškega vseučilišča. Vlada je namreč izjavila, da dz državnih' ozirov v Trstu ne dovoli takega zavoda. O tem so bili na&i poslanci obvešceni po vladi in tako je prišlo, da tokrat niso obštruirali. Odsek je sprejel tudi predlog dr. Verstovšeka, da vlada vsako leto sme porabiti 50.000 K za priprave slovenskega vseuBilišča^ Lalie pa A'efiina in vlada zopet vodita za nos. To je sedanja avstrijska politika nasproti različnim narodnostim. — Kmet voditel]. VBera.j, dne 19. t. m., je slavil v Andelsbuhu na Predarlskem OOletnico svojega življenja mož, na katerega je lahko ves kinečki staii ponosen. To je Jodok Fijik, kršBansk.o-socialni državni poslanec in deželni odbonnik na Predarlskem. On zavzema ne samo doma na Predarlskem, ampak tudi pa Dunaju v krgčansko-socialni stras;ki najodliBnejše volilno mesto, Odkar je umrl dr, Lueger in nista več izvoljena dr. Gesman in Veiskirhner, je ori voditelj parlamentarne kršBansko-socialne skupine. Po svojem stanu je priprost kmet, ki-dela doma na [K>lju, travnikiu in v gozdu, a kadar je v deželni ali y državni zbornici, takrat s spretno roko prevzame vodstvo svoje stranke. Mož je velenadarjen, veŠ8 parlainentarnega življenja, miren v sodbi, krepaJc v dejanju in izboren govornik, katerega s slastjo posluša cela zbornica, Za zbornico je eden najlepših prizorov, ko se vzdigne Jodok Fink, košBene postave, suliega obraza, sivih las, a izrazitijb, in bistrih nBi, ter zaBne v gladki besedi, ki mu tuiaitam uide v predarlsko nareBje, utemeljevati stališBe svoje stranke nasproti temu ali onemu predlogu. Obdan je ved.no od več stotin poslušajočili ga poslancev. Ni treba pripom.iiiti, da vživa ne samo ljubezen v last.ni stranki, ampak tudi pri vseh drugih državnozborskih skupinali. Po mišljeaijju je Nemec, vendar zmeren in trezen. — Poveljiiik avstrijske mornarice, Monlekuku. li, lx> Sel kmalu v pokoj, ker je že čez 70 let star in hoče izročiti vodstvo mornarice mlajjšim močem, Naslednik bo baje sedanji nadzornik naše mornarice, Haus, ki je pri vojaštvu izredno priljubljen in o katerem pravijo, da je izmed najzmožnejših paSih porxiors,kih Bastnikov, Govori tudi izborno slovenski in lirvaški. Te dni je še Momtek.ukuli nadzoroval mornarico v Pulju ter y Reki prisostvoval5 feo so spustili v morje tretjo avstrijsko brzo-križarko Novara. — Nemški cesar je zadnji fas zopet nasiopal kot govornik". V Karlsruhe je opozarjal, da so Prusi le takrat bili slavni in sreBni, kadar so trdno v Boga verovali in po tej veri živeli» V Berolimu je dokazoval, da je bila netaška dornovina sreBna, kadar je živela z Bogom, in bila stiskana, kaidar je pozabila na Boga. Judi i>i^!«^raprisežeijju non^ega nadškoia v Kolinu, dr. Hartmana, je naglagal cesar veliko potrebo verskega življenja in zagotavljal tudd katoliBane svoje naklonje. nosti. Letos na spomlad bo Vlljem obiskal našega cesarja. Obisk se bo vršil, ko se bo cesar Viljein vraBal z otoka Krla proti domu, — Na Ruskem bodo slavili tonoem meseca lebruarja 3001etnico, odkar so zasedli ruski prestol Bla^ ni sedanje cffsarske rodovine Romanov. Prvi ca« iz rodovine Romanav je bil Mihael FeodoroviB RomanoT. Ko so ga izvolili za vladarja Rusije,, ni nih8e vedel, kje se nahaja. Iskat ga je Šlo posebiio odposlanstvo, ki \q lOletnega prinoa našlo v samogtajnu, kjer je živel s svojo pobožno materjo, poznejSo pravoslavno svetnico Marfo Ivanovno. Velike stiske so trle Rusdjo, ko je prvi Romanov zasedel prestol, a vse je zmagal in, očistil c-arstvo notranjih irt zunanjih sovraižnikov. Najslavnejgi car iz te rodovine je bil Peter Veliki, ki je visoko povzdignil ugled ruske države. Sedanji car Nikblaj II. je nojen U 1868 in je zasedel prestol leta 1894. -- V Belgiji preli izbruhjiiti sploSer. štrajk socialjio-demokragkih delavcev. Na ta aiaBin Iio6e]o soc. demokratje izsiliti splo^DO in enako volilno pravico ter vreBi sedanjo proporčno (zmerno) volilno pravlco. — Strajk se bo zaBel, ako si sociji Š6 prej ne premislijo, dne 14. aprila. — V Meliiki traja \-staja dalje. Ustaši so se polastili celo topništva. VeBina vojaštva je na strani upornikov. Najhujši boji divjajo okrog glavnega mesta Mehika. Dne 12. in 13. februarja se je vršila med prL staši vlade in uporpiki pravcata bitka, v kateri je bilo 350 oseb ubitih, 1500 pa ranjenih. Ustaškim fietam poveljuie general Diaz. Glavno 'mesto vsled bojev zelo mnogo trpi. PoŠkodovanih in. unif'«nih je mnogo javniji. in zasebnih' poslopij. Celo posloj)]a poslaništev drugih držav so poškodovana. Tudi na deželo se i« vstaja že razširila. Ustaši ropajo, plenijo in požigajo hiSe. Ker ne odneliajo ne vstaši ne vlada, bo najbrz vlada severoameriških Združenih držav poslala v Mehiko nekaj svojih čet. — Najnovejša porofiila pravijo, da jo prislo med vstagi in vlado do pardnevnega premirja. Napad na cesarja Franca Jožefa 18. februarja 185^. Dne 18. t. m. je potelclo 60 lrt, odkar je Madžar Libenv, krojaSki pomocnik, zavratno napadcl cesarja z nožem in ga ranil na tilrnku. V slovenskem zgo;lovinsk-em spisu Sitamo o tem napadu: Cesar je imel pavado, da je hodil po zimi );o (iurnem deln od 12. do 1. ure ()opoldne y sjiremstvu k> lnega priboBnika na izproliod po tistih visokih nasipilr, ki go tačas že oklepali notranje dunajsko mesto. Dne 18. februarja L 1853 ga je spremljal groi O' Donell, in prišla sta ž» do ,,Koroških vrat". Tu pa je bila na poti luža, in O' Doiiell stopi malo od cesarja proč — a v istem hipu zagleda nekega Bloveka, ki je z golim nožem napadel cesarja. U' Donell prirne liitro lnorilca z ob€fma rokafiia za rame, a moriiec je bil vendar že zadel cesarja na tilniku; od ondot je zdrsnil nož proti vratu na^r/dol in ranil cesarja, a zadel r,a zapoge ovratnikove. Zdaj morilec ni mogel niB veB storiti, ker mu je bila zapoga napoti in ker ga je bil prijel O' Donell ter vrgel ob tla. Morilcu je padel nož iz roke ip on se je jei boriti z grofom; oba sta padla na tla in se trdo držala. O' Donellu pa priskoBi zdaj k sreci n^ŠBan Ettenreich' na pomoe, prime morilca z obema rokama za dolge lase in udari nekolikokrat z glavo krepko ob tla. Morilec izpusti grola; ta skoBi pokonci in potegne sabljo; morilec jo prime, pa se ranL Cesar je videl ves prizor, a stal ]e LJaden in miren ter velel večkjat grolu: ,,O' Donell, vtalcnite sabljo!" Grol uboga, stopi k cesarju in zapazi stoprav zdaj, cla je cesar ranjen. Navzlic svoji rand lioBe iti cesar sam domov. O' Donell je bil pa med tem poklical patruijo in ji izročil morilca, kroiaBa Libeny^a; potem je podal cesarju roko in ga spremil v bližnjo palaBo nadvojvode Albreji,ta. Med potom je rekel cesar O' Donellu: HZdaj se mi godi, kakor mojim vrl.m vojakiom v Milanu". Blizu vrat palaBe se stemni e&sarju pred o8mi, O' Donell ga pelje bitro v predsobo in mu umije z mrzlo vodo obraz, roke in vrat; oesar se je takoj zopet zavedel. Ker pa se je bilo bati, da je ranil morilec cesarja z zastrupljenim nožem, mu je 0' Donell izsesal rano. K srefii ni bila cesarjeva rana nevarna, a vendar je moral ostati nekaj tednov doma; lanalu je neliala ti.tii nevarnost, da bi cesar oslepel, Slavili so povsod re&itelje cesarjeve; Ettenreicliu je y>oslala nadvojvodinja Zofija jjrstan, v katerem so bili vdelani krvavi lasje cesarjevi, okrog njifi! pa napis: ^Bog ti povrni". Na Dunaj pa so hiteli odposlaiici iz vseh dežel, da so izrazili nadvo.|vodi Francu Kanolu čutila ogorBenja nad grdim zloiinom in veselje, da je božja roka obvarovala drago življenje eesarjevo. Dne 28. februarja so prišli n. pr. Slovenci, zastopniki kranjskib: stafiiov^ Nadvojvoda jih je sprejel preprijazno in jim pravil: ,,Danes zjutraj sera govoril s cesarjem, ki me je vpraSal, katera deputacija (odposlanstvo) daiies pride, in zaBuvši, da pridejo Kranjci, je rekel: MMo6no mi je žal, da vrlili Kranjcev ne morem osebno sprejeti", Za cesarja ni zdaj nobene nevarnosti veB." Dne 6. marca je cesar zapustil prvokrat svoje sobane; Ko se je pa prvič zopet peljal iz d\Torca, bila ie pot njegova v krasni hram sv. Stelana, da bi ondi zahvalil Boga za rešitev. ,,Postavimo temu dogodku trajen spomeniKl" se je razlegalo takoj po Širni državi, Odj vseh straoi so darovali ljudjo doneske, velike in majline; eden sam dan so nabrali na Dunaju 400.000 goldinarjev, in Bo predrio ie minulo leto in dan, bil je nabran že prvi milijon goldinarjev, s katerim denarjeoi se je sezidala na Bunaju krasna votivna (zaobljubljepa) cerkev.