Celjski
TEDNIK
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 45.
Celje dne 5, novembra 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
Govoriti moramo o naših uspehih, o naši borbenosti, o našem
elanu, vzbujati moramo samozavest spričo naših uspehov in
pcncsnega zadržanja našega državnega vodstva, ter na šte-
vilnih naših pridobitvah graditi in krepiti čisti močan patrio-
tizem ter se zavedati, da je kljub strahoviti harangi naš ugled
v svetu narastel, ter da imamo dovolj osnov, ki nam dajejo
pogum in samozavest za našo nadaljnjo borbo na vseh pod-
ročjih. Miha Marinko
Osvobodilna fronta in njene naloge pred volitvami
v krajevne ljudske odbore
v ponedeljek je zasedal picnum okrajnega odbora OF Celje-okolica, s katerim
je «topil okraj v predvolivno kampanjo. Najprej je govoril tov. Debič Boris, ki
je nakazal, kakšno važno vlogo ima sedaj Jugoslavija v svetu in kako prav
zaradi svoje odločne borbe za čistost linije marksizma in leninizma uživa ve-
dno večje simpatije proletarcev vseh dežel. Tov. Ocvirk Ivan je govoril o za-
družništvu in gospodarskih problemih ter kritično ocenil delo frontnih organi-
zacij pri izpolnjevanju naše najvažnejše naloge, socializacije vasi. Govoru, ki ga
je imel tov. Piki Jože in ga v celoti prinašamo, je sledila obširna diskusija.
Naloge, ki jih Ima Osvobodilna fron-
ta pri izgradnji socializma so ogromne
in vsem mora biti jasno, da jih ne bomo
uspešno izvajali, če naših osnovnih or-
ganizacij ne bomo stalno vsestransko
utrjevali. Predvsem pa, če ne bomo od-
pravili osnovne slabosti našega dela,
to je podcenjevanja političnega dela.
Stopamo v predvolivno kampanjo in
tudi to nalogo bomo pravilno in do-
bro rešili, če bomo izvedli čim širšo
aktivizacijo volivcev, kar pa bo doseže-
mo predvsem s pravilnim političnim de-
lom in objektivno kritiko dosedanjega
dela. Brez dvoma bo tak način dela vo-
dil k utrjevanju naših osnovnih or-
ganizacij.
Kritično obravnavanje napak, ki so
jih delali pri svojem poslovanju dose-
danji odbori bo pokazalo, da so le
te mnogokrat izvirale iz zelo slabega so-
delovanja in slabe povezave med njimi
in Osvobodilno fronto, ki ni znala raz-
nih gospodarskih uredb in nalog pra-
vilno podpreti s političnim delom, s po-
jasnjevanjem.
Na kaj je treba pri teh volitvah še
prav posebno paziti. V ljudskih odbo-
rih so bili dn so še danes sovražni vpli-
vi, ki niso v celoti odpravljeni. Ti sicer
ne vplivajo bistveno na značaj oblasti
kot celote, toda prihajajo do izraza v
obliki nasprotovanja pri doslednem iz-
vajanju nalog, ki jih daje ljudska ob-
last. Ljudski odbori imajo in morajo
imeti močnejšo oporo v Ljudski fronti,
r kateri je, kakor je rekel tov. Kardelj:
»Temeljna gonilna sila zveze delavcev
in drugih delovnih ljudi pod vodstvom
Komunistične partije.«
Volitve,- ki bodo v KLO-je, morajo
napraviti obračun s sovražnimi vplivi,
morajo temeljito spremeni,ti socialni se-
stav le teh.
Niz primerov v našem okraju nam ka-
že kako so prihajale ob vsaki priliki do
izraza težnje nasprotnih elementov, sa-
botirati ukrepe ljudske oblasti. Ti pri-
meri kažejo, da so taki elementi, ki so
se vrinili v ljudske odbore znali to
spretno izkoriščati in zaradi nebudno-
sti frontne organizacije pridobivati po-
zicije in ustvarjati nepovoljno politič-
no situacijo.
V Trnovljah je na primer predsedni-
ku Runovcu uspelo izigrati na sestan-
ku, ki ga je sklical sam na svojo roko,
del članov OF, organizirati odpor proti
sekretarju tamošnje organizacije OF in
nastopiti z zahtevo, da se ta odstavi, v
glavnem seveda zaradi tega, ker je s
svojo dosledno politiko dela motil »pre-
ljubi mir v Trnovljah«. Jasno je, da mu
kot kulaškemu elementu ni bilo za pra-
vilno izvajanje nalog, da je bil proti
razredni diferenciaciji in zainteresiran
da ščiti predvsem sebi enake.
Letošnje frontne brigade, odkupi, mo-
bilizacija stalne delovne sile, ustanav-
ljanje KOZ, setveni plani itd., so jasno
pokazali, da imamo tudi v naših KLO-
jih elemente, katerih delo se odraža v
sabotiranju gospodarskih odredb, pri
širjenju sovražnih parol itd.
V Trnavi je okrajni aktivist uspel
razkrinkati špekulantske težnje ljudi,
ki so se hoteli okoristiti pri oddaji
krompirja s skrivanjem večjih količin.
Jasno, da bi morala v prvi vrsti KLO si
pravilnim razrezom, OF pa s političnim
delom znati ali to v naprej preprečiti
ali pa potem take poskuse tudi sama
razkrinkovati.
Razumljivo, da je ne samo naloga, ki
izhaja iz Programa Ljudske fronte, am-
pak tudi dolžnost vseh poštenih držav-
ljanov, da se taki primeri razkrinkujejo
in preprečujejo.
Za učvrščevanje svojih pozicij, ki so
jih znali ponekod zelo spretno izkori-
ščati, se bodo jasno tudi sedaj pri teh
volitvah skušali obdržati ali pa se celo
ponovno vriniti v ljudske odbore..Taki
poskusi se že kažejo v izrednem zani-
manju špekulantskih, kulaških elemen-
tov za predstoječe volitve, kakor je to
slučaj v Slivnici. Ljudje, ki nikdar niso
kazali odkrite pripravljenosti sodelova-
nja z ljudsko o1)lastjo ali OF, skušajo
sedaj tako pripravljenost dokazati in
pridobiti zaupanje. Jasno, da moramo
biti v takih primerih izredno pozorni in
z največjo aktivizacijo uresničitev takih
namenov preprečil. Vemo, da je ravno
v Slivnici že pri zadnjih volitvah uspelo
priti med odbornike takim ljudem, ki
niso bili člani OF. da je prav v tem
kraju čuda mnogo napak, ki pa gredo
skoro vedno v škodo malih ljudi.
Vedeti moramo, da bodo ti elementi,
ko bodo spoznali in ugotovili, da so raz-
krinkani, obrnili jadra v drugo smer in
začeli več ali manj prikrito delati na
tem, da uspešen razvoj predvolivnih
priprav čim bolj onemogočijo. Na to
morajo biti naše organizacije priprav-
ljene, zato je treba pri razkrinkovanju
množične udeležbe. 2e imamo pojave
parol in govoric, ki brez dvoma kažejo,
kako pravilne so take trditve. V La-
škem sektorju je bila od takih tipov iz-
dana parola, da se je okrajni aktivist,
ki običajno v tistem sektorju dela, obe-
sil, drug pa da je zaprt. Tretji zopet, da
je pobegnil. Gre za ljudi, ki v tem sek-
torju dosegajo pri svojem delu uspehe
in namen takih parol je prozoren. Se-
veda pravijo,- če so že okrajni aktivisti
začeli počenjati take stvari, potem ne-
kaj ni v redu. Torej ustvariti neko ne-
gotovost, v tem je izvor takih govoric in
zato se moramo proti njim odločno bo-
riti.
Spekulantski elementi, o katerih go-
vorimo, stojijo navadno v vrsti tistih,
ki ne izvršujejo nalog, ki zadržujejo od-
kupe in s tem škodujejo ljudski skup-
nosti. Nujno je treba postopati v vseh
primerih, kakor so to storili v Dram-
Ijah. kjer so največjega špekulanta, ki
je bil tudi član KLO razkrinkali, ker je
zatajil velike količine krompirja. Na-
pravili so pravilno, ker so ga izključili
iz OF in onemogočili vsako nadaljnje
zakonito politično delovanje.
Proti takim ljudem je' potrebna naj-
večja strogost, ne smejo uiti pravični
kazni, toda potrebno je take slučaje
javno obdelati.
V Drenskem rebru je prišel na pred-
sedniško mesto vaški bogataš, nečlan
OF, ki je kazal vedno veliko vnemo za
delo. sodeloval pridno pri vseh razre-
zih ter skušal seveda uveljaviti načelo
»vsi enako«. Tako se je dogajalo, da so
imeli mali kmetje sorazmerno večje
prispevke kakor sam in da se je to od-
ražalo pri vseh odkupih. Nezadovolj-
stvo je miril s tem: »Da je treba pač po-
trpeti, ko pa živimo v dolini solz.« Le
pozornosti frontne organizacije je pri-
pisati, da mu ni uspelo še več škodo-
vati in kvariti politično situacijo v
kraju.
Špekulantske tendence nasprotnih
elementov vodijo do tega, da skušajo,
kakor smo ugotovili, odkupe sabotirati
ali jih nepravilno izvajati in se bo zato
v zvezi s temi volitvami brez dvoma
pojavila parola, da bi bilo vendarle
bolje z odkupi nekoliko počakati ali pa
jih odložiti dokler ne bodo volitve za-
ključene. To bi seveda bila voda na
njihov mlin ter bi bil s tem dosežen
prav nasprotni uspeh, kakor pa ga mo-
ramo doseči. Zato morajo nasprotno te-
mu naše množične organizacije nuditi
vso podporo pri doslednem izvajanju
odkupov in drugih gospodarskih na-
log. Pri takem izvajanju bomo namreč
najlaže razkrinkovali špekulante, kot
je to bil slučaij v Dramijah.
Mali in srednji ter pošteni delovni
kmetje oddajajo svoje pridelke v redu,
špekulanti pa se bodo ravno na tem
pokazali in prav na tem jih bomo raz-
krinkali in tudi onemogočili, da bi se
vrinili v nove odbore.
Zato je v predvolivni kampanji po-
trebnega mnogo političnega dela in
mnogo vztrajnosti, da bomo take slu-
čaje hitro odkrivali in tudi brez pomi-
.slekov najhitreje razkrinkovali.
Mi smo danes na prehodu iz kapita-
lizma v socializem in naša ljudska ob-
last nam je odprla pot v socializem. Ta
oblast je zmožna zlomiti odpor izko-
riščevalcev. Osvobodilna fronta s svo-
jim delom pri mobilizaciji delovnih
množic pa mora pri tem najtesneje so-
delovati. V Osvobodilni fronti se utrju-
je zveza delavskega razreda z drugim
delovnim ljudstvom in morajo zato tudi.
predstoječe volitve služiti tej važni na-
logi, da napravimo, kakor je rekel se-
kretar OF Slovenije tov. Marinko ob-
račun z vsemi kulaškimi elementi. Zato
morajo organizacije OF skrbeti, da bo
sestav predloženih kandidatov tak, da
bodo v bodoče odbore prišli res pošte-'
ni, zavedni in razredno borbeni ljudje.
Potem bo pri izvajanju bodočih nalog
mnoga neprijetnost prihranjena.
Volitve in že predpriprave morajo
dalje služiti temu. da odločno popravi-
mo odnos, ki ponekod vlada med OF
in KLO. Poleg vrste dobrega in pravil-
nega sodelovanja pa so tudi primeri ko
tako sodelovanje obstoja samo v tem,
da prevzemajo posamezni funkcionarji
osnovnih organizacij OF v izvršitev to
ali ono gospodarsko nalogo kot kurirji
in ponekod se je že kar udomačila na-
vada, da se povezava odraža samo v tem,
da funkcionarji OF prenašajo razne
uredbe in odločbe mehanično naprej na
člane OF. V Prevorju pa imamo celo
tak primer, da pozove administrator
funkcionarja OF ter rru zapove, da mo-
ra določeno nalogo tako izvesti, kakor
je predpisano, potem pride do razna-
šanja odločb in pozivov na politično de-
lo, na utemeljevanje pravilnega izvaja-
nja pa se pozabi. In s tem je pa navad-
no končano medsebojno sodelovanje v
takem krajevnem odboru.
Nasprotno bi pa moralo to tesno so-
delovanje obstojati v tem, da se važnej-
še gospodarske naloge, za čijih izvedbo
je potrebna množična aktivizacija lju-
di, prenesejo od strani KLO na osnov-
no organizacijo OF in druge množične
organizacije, ta pa bo pravilno izvedbo
zagarantirala s tem, da bo s člani ob-
ravnavala kako bo to najlažje izvesti
ter ugotovila napake in politično usme-
rila izvajanje gospodarskih akcij.
V pripravah za. volitve, ko se bodo
vršili številni sestanki po naših vaseh
je prav na to tesno sodelovanje treba
pokazati in z ljudmi kritično obravna-
vati dosedanje delo tako OF, kakor
KLO zato, da se bo delo v bodoče iz-
boljšalo in prinašalo boljše rezultate.
Mi stremimo stalno naprej in odprav-
ljanje napak nam služi, da hitreje dose-
gamo uspehe, ki so nam potrebni.
Mnogo je stvari, ki povzročajo neza-
dovoljstvo in nastajajo zaradi birokrat-
skega dela uslužbencev in jim je vzrok
končno premala množična kontrola od
strani volivcev in članov OF.
Treba je mnogokje popraviti odnos
uslužbencev do volivcev do ljudi, ki
prihajajo po opravkih na KLO, odločno
pa prekiniti s tem, da bi predstavljal
oblast v KLO plačani administrator.
Mnogo neprijetnosti bo odpravljenih,
če bodo organizacije OF posvetile več
pozornosti razdeljevanju živilskih na-
kaznic. Tudi pri tem še imamo napake
zato, ker se ta stvar mnogokje obravna-
va brezdušno in površno in hvez prave-
ga odnosa do ljudi, ki so res vezani na
garantirano preskrbo. V Šentjurju je
ostalo neki mesec 30 ljudi brez živil,
nakaznic in Fronta o tem ni dovolj raz-
pravljala. Prizadeti ne kritizirajo nik-
dar dela, ki je posledica površnosti, re-
cimo administratorja, ampak se vedno
jezijo le na ljudsko oblast in na OF, na-
sprotni elementi pa to spretno izkori-
ščajo.
Zato je kritika dela KLO in naših
osnovnih organizacij v predvolivni do-
bi nujno potrebna za aktivizacijo voliv-
cev.
Marsikje že dolgo ni bilo zbora voliv-
cev. Kakor so množični sestanki Fron-
te zato. da se obravnava na njih poli-
tična situacija kraja, tako se na zborih
volivcev obravnava gospodarska situa-
cija. Pri sodelovanju fronte s KLO se
oboje lepo poveže in volivci pri takem
načinu dela sprejemajo izvajanje na-
log, kot svoje naloge si jih osvojijo in
je potem tudi dana garancija za uspeh.
Tam, kjer je več selankov, tam je več
dobre kritike in v takih KLO-jih je več
uspehov. Zato mora OF pomagati pri
organiziranju zborov volivcev in dajati
tudi pobudo za sklicevanje istih.
Odkrito obravnavanje napak bo po-
menilo prelomnico v delu KLO in od-
padlo bo kampanjsko delo, odpadlo stal-
no popravljanje politične situacije, ki
je brez dvoma odvisna tudi od pravil-
nega dela KLO.
Kako rado se zgodi, da gredo KLO-ji
kot frontne organizacije tam, kjer se
opušča množično sodelovanje na izva-
janje nalog, kakor pravilno po liniji
najmanjšega odpora. Nalogo je treba iz-
vesti, postavljen je rok, političnega dela
ni, sestankov ni in zato brž k izvedbi
dotične naloge s pomočjo groženj in iz-
siljevanja itd., kakor je to bil pred
kratkim primer v KLO Rifniku, ko so
od KLO in OF pooblaščeni ljudje ho-
dili ponoči od hiše do hiše in s hrupom
in vikom ter grožnjami vršili odkupe
prašičev. Ce tako delo ni namerno sa-
botiranje pravilnega izvajanja, potem
bo vse drugo o čemer smo že govorili
nepravilno.
Zato vidite je treba izkoristiti vsako
priliko, da vzgajamo naše frontovce
I politični zavesti. Ne sme biti izvajanje
nalog posledica groženj, ampak nas-
protno odraz visoke zavesti in priprav-
ljenosti naših ljudi, čimprej izgraditi
socializem v naši državi.
Vsi sestanki, ki jih bomo vršili ne bo-
do šli mimo poizkusov naših sovražni-
kov zasejati zmedo med nas. Zato ne
sme biti sestanka, na katerem se ne bi
govorilo o sovražni kampanji, ki jo vo-
dijo proti nam vlade SZ in drugih dr-
žav ljudskih demokracij. Obravnavati
moramo načine dela, ki se ga poslužu-
jejo, da bi ustvarili pri naših ljudeh ne-
zaupanje v lastne sile in predvsem ne-
zaupanje v pravilnost poti. po kateri
stopamo. Brez dvoma je razpravljanje
o tem potrebno zaradi tega, ker bo kam-
panja Informbiroja dobro služila tudi
našim domačim nasprotnilkom. ki bodo
s parolami skušali naše delo otežkočiti.
2e dosedaj poznanim parolam o vojni
nevarnosti, o tem, da bo jutri ali po-
jutrišnjem drugače, da se zaman upi-
ramo tako veliki državi, kakor je SZ, se
bodo pridružile prav gotovo še nove.
Od budnosti naših frontnih organiza-
cij pa jasno ne bodo nikjer dosegle svo-
jega učinka.
Na teh naših sestankih mora priti do
izraza vsa pripravljenost predvsem
frontnih funkcionarjev za vstopanje v
kmetijsko obdelovalne zadruge.
Ce pravimo, da je Fronta tista, ki je
gonilna sila našega gospodarskega in
političnega udejstvovanja, potem mora-
jo v prvi vrsti člani odborov kot vodi-
telji osnovnih organizacij biti tisti, ki
poznajo velik pomen zadrug, ki vedo
kako se bo z ustanavljanjem zadrug
olajšalo delo KLO in bo torej priprav-
ljenost v tem smislu ena najboljših pri-
prav za nove volitve.
Povsod, kjer so močne sindikalne po-
družnice, morajo osnovne organizacije
OF skupaj s člani sindikatov pristopiti
k predvolivnim pripravam. Člani sin-
dikatov, najborbenejše množične orga-
nizacije, bodo uspešno pri tem poma-
gali.
Zaradi čim boljšega izvajanja vseh
teh predpriprav bodo sektorske konfe-
rence zato, da se tam vse množične or-
ganizacije in KLO seznanijo dodobra z
načini političnega dela. s tehničnimi
pripravami, ki so potrebne. Medtem pa
se čimbolj poslužujmo navodil in smer-
nic dela. ki jih je dal prav za obdobje
našega dela sekretar Osvobodilne fronte
Slovenije tov. Miha Marinko na zase-
danju Glavnega odbora OF v Ljubljani.
Ce bomo stvari pravilno zagrabili bo-
mo dosegli, da bodo novi kraie\Tii ljud-
ski odbori spričo povečanih nalog eks-
peditivni, da bodo tem nalogam tudi
kos. po drugi strani pa bomo uspeli s še
i večjo aktivizacijo   ljudskih množic v
' Osvobodilni fronti nuditi KLO-jem iz-
vdatno pomoč.
Froiifne organi za cije iz prcfročja Dobrne
naporedniejft rsent frontnim, or(/anizffcijatn
okrttfa Celje - okolica teknioranje
Kje bo največ funkcionarjev Osvobodilne fronte vključenih v zadružne eko-
nomije ali pa kjer so zadruge v kmetijsko obdelovalne zadruge?
Kje bodo pridobili procentualno najvišje število članstva?
Kje bo največ sestankov v zvezi z volitvami, kje bo lepša udeležba in kje
bodo ti sestanki najboljše pripravljeni?
Kje bodo izvedli najboljše ostale priprave, da bodo volitve nemoteno pote-
kale, uredili volivne imenike, določili volišča, organizirali -poročevalsko službo itd.
Kje bodo imeli najlepše urejena in pripravljena volišča in kje bo v dopol-
danskih urah volivna udeležba najmanj 80 odstotkov?
Kje bodo na zadružnih gradnjah dosegli lepšo udeležbo tn kje bo opravljenik
najve>č prostovoljnih ur dela?
Kovinarji v Storah napovedujejo vsem
sindikalnim podružnicam tekmovanje v pomoči
terenu pri volitvah
Plenumu OF želimo v tem zasedanju
najlepših uspehov, želimo, da bi uspešno
razčistil vsa vprašanja in sprejel sklepe,
ki bodo kar največ pripomogli k pra-
vilni in dobri izvedbi volitev v krajevne
ljudske odbore, naše najvažnejše organe
ljudske oblasti.
Da bi pokazali, da pravilno pojmuje-
mo veliko važnost volitev v naše kra-
jevne ljudske odbore, napoveduje sindi-
kalna podružnica kovinarjev v Štorah
sindikalnim podružnicam vseh podjetij in
ustanov v okraju Celje-okolica tekmo-
vanje v naslednjih točkah:
1. Katera sindikalna podružnica bo s
temeljitejšo organizacijo nudila OF vso
svojo pomoč pri volivni agitaciji.
2. Katera sindikalna podružnica bo
bolje usposobila svoje članstvo, da bo
krajevnim odborom OF nudilo kar naj-
več pomoči pri urejevanju volivnih ime-
nikov in pri izbiri kandidatov.
3. Katera sindikalna podružnica bo po
svojih članih največ prispevala, da bodo
volitve izvršene stoodstotno že v do-
poldanskih urah.
Predlagamo, da to tekmovanje nadzira
Okrajni sindikalni svet v Celju skupno
z Okrajnim odborom OF Celje-okolica.
Sindikalna podružnica bo s svojim
članstvom temeljito predelala Zakon o
ljudskih odborih in tolmačila pomen, ki
ga imajo volitve v ljudske odbore na
sedanji stopnji socializma. Razlagala bo
svojim članom demokratičnost ljudskih
odborov in demokratičnost volitev. Po
svojih članih bo v njihovih KLO-jih vse-
stransko pomagala odborom OF v pro-
pagandi, ki jo vrši Fronta za po^julari-
zacijo volitev. Skupaj s člani Fronte
bodo člani naše sindikalne podružnice
skrbeli za izvajanje zakonitosti v vo-
livnem postopku.
S tem želi dokazati sindikalna podruž-
nica kovinarjev v Štorah, da se zaveda
vloge, ki jo igrajo sindikati pri izgrad-
nji naše ljudske oblasti, vloge, ki jo ie
odredila sindikatom delavcev in name-
ščencev naša .slavna Partijaf
Sklepi plenuma
Na podlagi referatov in diskusije, ter v svrho čimboljše aktivizacije vsega
članstva OF v našem okraju, za izvedbo številnih nalog, sprejema današnji plenum
z ozirom na volitve v KLO naslednje sklepe:
1. Funkcionarji osnovnih organizacij OF morajo spremeniti svoj odnos do
zadružništva in kot politični voditelji prav sedaj v času volitev z ustanavljanjem
KOZ dokazati, da razumejo ogromen pomen zadružništva v našem gospodarstvu.
Predvsem pa bodo s tem, da bodo sami stopali v socialistični sektor gospodarstva,
dali vzgled vsem ostalim članom,
2. Frontne organizacije v vsakem posameznem okraju bodo posvetile največjo
skrb pravilni izbiri kandidatov, le najboljši, le najnaprednejši in najbolj revolu-
cionarni člani OF bodo kandidati za nove KLO. Zato bomo o izbiri kandidatov
razpravljali na masovnih sestankih,
3. Vse osnovne organizacije pristopijo takoj k tehničnim pripravam zato, d«
bodo volitve brezhibno potekale, takoj se začno pregledovati volivni imeniki,
oskrbijo se prepisi istih za poedina volišča, določijo vol'šča, volivne komisije,
dalje, preskrbeti, da bodo vsa volišča okrašena, da bo tako podan zunanji mani-
festativni izgled, da bo pripravljena poročevalska služba itd,
4. Za nadaljnjo aktivizacijo se pristopi takoj k vaškim sestankom in sicer po
načrtu, ki ga izdela OO OF. Vsaka vas bo imela v tem času najmanj tri vaške
sestanke.
V soboto dne 5. novembra bo v našem okraju 21 sektorskih konferenc s kra-
jevnimi aktivisti zaradi upoznavanja z vseini predvolivnimi pripravami, člani ple-
numa bodo skrbeli, da bo obisk od strani aktiva res polnoštevilen.
Pri vsakem krajevnem odboru se formira politična volivna komisija v kateri
bodo zastopane vse osnovne organizacije Fronte, ki bo povezana z okrajno volivno
komisijo vodila in usmerjala potek predvolivnih priprav. Te komisije se postavijo
najpozneje do 5. novembra.
Osnovne organizacije OF bodo z aktivizacijo vsega članstva izvršile svoje
letne plane do 29. novembra in do istega dne spravile pod streho vse začete
zadružne gradnje. Splošna aktivi.7acija članstva mora ^r.figuirati tudi dotok novih
članov tako, da se bo število dvignilo za 10 odstotkov do dneva volitev in
naraslo od 38.000 na 42.000,
Vsem gospodarskim nalogam, predvsem odkupu krompirja in izvedbi setve-
nega plana bodo vse osnovne organizacije posvetile več pažnje kot doslej in
skrbete, da bodo te naloge takoj izvršene.
Člani plenuma se obveznfeio vse te skleoe prenesti na osnovne organizacije,
da se bodo obveznosti izvajale, prav tako tudi, da bodo predvsem sedaj t predvo-
livni kampanji v stalni pismeni povezavi z okrajnim odborom OF.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 4B.
V Cinkarni
že izpolnjevanje sklepa mestne partijske konference, o nujnosti boljše po-
vezave z vodstvom sind. organizacije in upravo, kaže zadovoljive uspehe
Mestna partijsh^ konferenca, ki se je
vršila dne 13. X. 1949 je med drugim
ugotovila, da so člani komiteta nudili
premalo pomoči osnovni partijski orga-
nizaciji v Cinkarni in s tem tudi sin-
dikalni podružnici. Tudi plenum CK
KPS je ugotovil, da se partijske orga-
nizacije ponekod niso zavedale dejstva,
da je sindikalna organizacija transmisi-
ja Partije za sprovajanje in oživotvar-
janje linije Partije med delavstvom.
Osnovne partijsike in sindikalne orga-
nizacije so sicer z vnemo in partijsko
disciplino sprejemale različne naloge,
toda zgodilo- se je, da teh nalog sami
niso znali prilagoditi pogojem svojega
kolektiva. S tem so bile naloge na pol
izvršene, včasih je bil odgovor ali po-
ročilo sestavljeno kar za mizo v pisarni,
dočim do delavca glas višjega partij-
skega ali sindikalnega foruma sploh ni
prišel. Mislim, da ni malo nižjih sindi-
kalnih forumov, ki so in še delajo tako;
treba je samo na Okrajnem svetu po-
gledati tromesečna poročila in to po
vseh sektorjih sindikalnega dela pa bo-
mo videli, da nekateri sindikalni funk-
cionarji še vedno operirajo z »hišnimi
številkami«.
Ena izmed sindikalnih podružnic, ki
je sicer vestno sprejemala direktive viš-
jih forumov in jih je znala prilagoditi
pogojem,' je bila tudi podružnica Cin-
karne. Jasno pa je, da je bila velika
napaika, kot je ugotovila partijska kon-
ferenca, da je bilo dano podnažnici in
partijski organizaciji premalo pomoči.
Socialdemokrati, ki so imeli besedo v
sindikalni organizaciji, so znali vsako
direktivo ali predlog prilagoditi pogo-
jem, toda po svoje. Za ideološko-poli-
tično delo med delavstvom so trdili že
z znano njihovo frazo: »Pri nas ne gre,
delavci ne pridejo.« Ce pa so le iztisnili
kakšen političen sestanek, so na njem
govorili izključno o življenjskih potreb-
ščinah. Sindikalna organizacija se mora
nenehno truditi za izboljšanje material-
nih pogojev delavstva, toda v mejah
našega razvoja, za kar pa je seveda tre-
ba objasnitve in to s politične strani.
Ce pogledamo zapisnike sej upravnega
odbora podružnice iz lanskega leta in
tudi še letošnjega, opazimo značilno ten-
denco socialdemokratov; čim več skle-
pov in poročanja, čim manj pa pregle-
da in klicanja na odgovornost o izvr-
ševanju skleipov, čim več hrupne borbe
za »zboljšanje« življenjskega standarda
delavstva, toda brez pomisleka, ali je
oblasti možno, da v določenem obdobju
(drugo leto petletke) nudi delavstvu ti-
sto, kair bo delavec dobil koncem prve
petletke. Takšna »borba« za pravice
»delavca« je tipično socialdemokratska
in škoduje delu sindikalne organizacije
in tako tudi kolektivu, ker postane ne-
zadovoljen, ker se bleščeče obljube so-
cialdemokratslkih kričačev niso izvršile.
Obenem s to »borbo« pa se je od strani
sindikalne podružnice slabo vršila agi-
tacija in propaganda za organizacijo so-
cialističnega tekmovanja, (proizvodnih
brigad, znižanja proizvodnih stroškov
itd., ki pomenijo dvig življenj^e ravni
delovnega ljudstva. Na konferencah z
višjimi forumi pa so v opravičilo nava-
jali razne izgovore, .kot »z upravo pod-
jetja se ne da delati«, »pri nas že itak
dosti delamo«, »saj ne moremo, trije
delamo, vse drugo spi« itd., itd. Med
tem pa so letele okrožnice iz oddelka j
v oddelek o razširitvi tekmovanja, o
-nujnosti organiziranja te ali one komi-
sije in celo o tem, da morajo mojstri in
predsedniki pododborov vršiti po od-
delkih študijske sestanke. O pripravi
predsednikov pododborov in mojstrov
zg te sestanke niso govorili, ker ni
»važno«, v kolikor so se vršili takšni in
slišni sestanki in so tudi rodili uspe-
he, bi nam mogli povedati takratni
funkcionarji.
V zadnjih mesecih pa se je sindikal-
organizacija pod vodstvom partij-
ske organizacije znatno popravila. Sči-
stili so nekoliko vodstvo sindikalne po-
družnice, navezali tesno sodelovanje z
upravo kar je predpogoj za uspešno de-
lo v podjetju ter skupno z upravo in
partijsko organizacijo vložili težišče de-
la v organizacijo proizvodnih brigad,
socialističnega tekmovanja ter obenem
si.^r!bi za dvig življenjske ravni delov-
nega kolektiva, v zadnjem času pa je
sindikalna podružnica šla še korak na-
prej, prešla je na sistematično delo ce-
lotne sindikalne organizacije, posebej
pa pristopila k organiziranju politično
proizvodnih konferenc po oddelkih. To
je velik korak naprej v razvoju sindi-
kalne organizacije v Cinkarni, posebej
še, če ga primerjamo z delovanjem pred
letom dni. Jasno je, da takoj od začet-
ka ne moremo misliti na kakšne izvan-
redne uspehe, toda takšen začetek, kot'
ga je ustvarila sindikalna podružnica
Cinkarne pod vodstvom partijsike orga-
nizacije jQ temelj nadaljnemu uspešne-
mu delu.
Poglejmo kritično stanje proizvodnih
brigad in tekmovanje v delovnem ko-
lektivu.
Kljub temu, da je še dosti pomanj-
kljivosti pri organizaciji tekmovanja in
brigad, o katerih hočemo govoriti, mo-
ramo vendar šteti med prve uspehe
predčasno izvršen letni plan, v enem
izmed najvažnejših artikfov, v redisti-
liranem finem cinku. Ta plan je bil do-
sežen dne 17. oktobra.
V drugi polovici 1948. leta je bilo si-
cer organiziranih 35 brigad s štabom,
toda te brigade so kmalu utihnile, štab
pa aploh z delom ni pričel. Šele maja
meseca je sindikalna organizacija s
partijsko organizacijo in upravo pod-
jetja pristopila k temu vprašanju res-
nejše. Organizirali so glavni štab bri-
gad, sestavljen iz članov uprave pod-
jetja. Partije in sindikata, posebej pa
še štabe po oddelkih, nato pa pričeli or-
ganizirati brigade. Danes je v podjetju
organiziranih 76 brigad. Tudi operativni
plan je izdelan po oddelkih, po briga-
dah, uprava pa je v normirskem od-
delku nastavila nameščenca, ki vodi
evidenco o brigadah.
iNajboljša brigada je trenutno v pli-
narni s komandantom tov. Goležem, ki
je dosegla normo v septembru za 152%.
Druga najboljša pa je Tratnikova bri-
gada, ki šteje 9 delavcev, v septembru
so dosegli normo za 132%. Največji re-
kord je ta brigada dosegla 10. septem-
bra, ko je presegla normo za 204%. Ta
je prejela v tem mesecu tudi prehodno
zastavo.
Brigada tov. Gregla v mehanični de-
lavnici pa je dosegla svojstven rekord
v montaži plinskih generatorjev. Delo
se ni moglo normirati, so pa časovni
pokazatelji rekordno doseženi. Tri dni
pred rokom, kljub temu, da je bil rok
v tehničnem pogledu postavljen skraj-
no kratko. Prejeli so tudi prehodno za-
stavo režijskih delavnic.
Med boljše brigade spadajo tudi: Bri-
gada »Edvarda Kardelja« v topilnici, ki
povprečno dosega normo za 103%. Uspeh
te brigade je tem bolj pomemben, ker
predstavlja topilnica osnovo cinkarni-
ške proizvodnje.
Brigada »Ivana Cankarja« v aglome-
raciji dosega normo za 103%, delo bri-
gade je zelo pomembno, ker predstav-
lja aglomeracija ozko grlo za topilnico
in igrajo naprave izrazito, vlogo.
Brigada »Zagožen« v valjami dosega
normo za 130%. Tudi brigada »Ranko-
vič«, »Vovk Franca« v keramiki in bri-
gada v finem cinku presegajo svoje
plane. Nekatere brigade v topilnici pa
k.ljub trudu, ki ga Vlagajo v delo ne do-
segajo plana in norm, kar pa ni vzrok
slaba organizacija brigad in dela, am-
pak v prvi vrsti sabotaža vodstva Če-
ške republike, ki je odpovedalo pogod-
be in ustavilo dobavo surovin. Te bri-
gade kljub temu, da ne dosegajo plana
in norm, žrtvujejo skupnosti še več, ker
se morajo boriti z raznimi težkočami, _
kot n. pr. slaibe retorte, ki jim jemljejo
neprimerno več dela kakor dobre re-
torte.
Uprava podjetja ima velike težkoče
pri istočasni kapitalni izgradnji na po-
možnih in glavnih objektih. Medtem
ko je podjetje na glavnih objektih zelo
hitro rastlo, se vzporedno s tem po
krivdi vodstva Češkoslovaške republike
ni izvršila potrebna kapitalna izgradnja
na pomožnih obratih, ter so se s tem po-
javila nevarna ozka grla. Ta 02ika grla
so eden izmed glavnih vzrokov, da se
proizvodni plan v surovem cinku ne iz-
polnjuje. Partijska organizacija s sin-
dikalno organizacijo in upravo podjetja
je zlasti pri razkladanju obvladovala
situacijo z organiziranim prostovoljnim
delom ter dosegla v tem pogledu prvo
mesto v Sloveniji pred jeseniško žele-
zarno. Okrog 2000 prostovoljnih ur je
bilo opravljenih samo pri nakladanju.
Kljub težkoČEim se je kolektiv obve-
zal izvršiti plan v vseh artiklih, razen
v surovem cinku, kar opravičujejo ob-
jektivne in razumljive težave do 29. no-
vembra.
Te objektivne težkoče pa nikakor ne
opravičujejo neupravičenih izostankov,
v katerih tako vsaj izgleda Cinkarna
prednjači. Personalni odsek beleži v
mesecu avgustu 114 neupravičenih iz-
ostankov, katere je napravilo 45 delav-
cev. V mesecih septembru in oktobru
pa je bilo neupravičenih izostankov
(dni) 323. V mesecu oktobru imajo tile
tovariši največ izostankov:
Čuden Franc v topilnici ima v okto-
bru 10 neupravičenih izostankov.
Klopbtan Štefan I. ima v mesecu ok-
tobru kar 25 dni neupravičenih izostan-
kov, ravno tako Meštrič Mirko, ki ima
tudi 25 dni neupravičenih izostankov.
Ojstršek Edvard, aglomeracija, 11 ne-
upravičenih izostankov. Kugovnik Fran-
čiška pa ima 20 neupravičenih izostan-
kgv.
Zuprah Franc, pražarna, ima v tem
mesecu 14 »plavih«.
Uprava podjetja tega perečega pro-
blema ne bo rešila z administrativnimi
ukrepi (kaznovanje, odvzem kart itd.),
še manj pa, da bi čakala na interven-
cijo inšpekcije dela. Rešitev vprašanja
je samo v nenehnem prepričevanju
vsakega posameznika, pri čemer bi prav
najboljši delavci iz kolektiva s svojim
vplivom lahko največ storili.
Organizaciji oziroma iziboljšanju pre-
hrane je sindikalna organizacija z upra-
vo podjetja posvetila vso skrb. Organi-
zirali so dve restavraciji za težke ter
lahke delavce z nameščenci. Restavra-
cija je prejela tri mesece zaporedoma
prehodno zastavico v tekmovanju de-
lav.siko-uslužbenskih restavracij, kot
najboljša restavracija v Celju.
Da bi odpravili vse nepravilnosti, po-
sebno pa dvignili disciplino in poživeli
ideološko vzgojo kolektiva, je upravni
odbor podružnice v tesnem sodelovanju
s partijsko organizacijo pristopil v zad-
njem času k načrtnemu delu sindikalne
podružnice. K študiju po sindikalni li-
niji, ki se je prej vršil samo ob po-
membnejših dnevih in je zajel kvečje-
mu eno tretjino vsega delavstva in na-
meščenstva, sta partijska in sindikalna
organizacija pristopili po načinu, ki je
za ta kolektiv najbolj prikladen. Pri
tem pa so upoštevali to, da je pri ce-
lotnem političnem in proizvodnem delu
najpomembnejša povezava med upravo
podjetja, parilijsko in sindik:alno organi-
zacijo, brez katere ni mogoče misliti na
kakršne koli uspehe. 2e pri prvih se-
stankih, ki so se vršili po vseh oddel-
kih od 18. do 25. oktobra, so zajeli 60%
delavstva. Uspeh bi bil še večji, da so
se nekateri predsedniki pododborov in
člani Partije, predavatelji z večjo odgo-
vornostjo lotili agitacije za udeležbo na
teh sestankih. Nekaj krivde leži tudi
ni tem, ker več izmen konča ob različ-
nem času, tako, da niso mogli neka-
tere oddelke zajeti v celoti. Sindikalna
organizacija bo s takšnim načinom or-
ganiziranih proizvodno-političnih se-
stankov kmalu ustvarila pravo stanje V;
kolektivu, ki bo znal posameznike, ki še
živijo pod vplivom raznih kulakov in
vnašanje nediscipline v kolektiv in tudi
one zastavonoše neupravičenih izostan-
karjev vreči na rešeto kritike. Član sin-
dikalne organizacije, ki ima na mesec
20 plavih, ni vreden, da je član orga-
nizacije, kolektiv ga mora sam izločiti
iz svoje sredine. S proizvodno-politič-
nimi sestanki so v cinkamiškem ko-
lektivu sami delavci in nameščenci
enkrat za vselej pokopali trditev social-
demokratov, »da v Cinkarni ne gre«, saj
je bila udeležba pri nameščencih 90%,
v pražarni 100%, pri skladalni skupini,
mehanični delavnici, pri ustanovah pod-
jetja (čevljarski delavnici, industrijski
magazin), ekonomija, pa je bila ude-
ležba nad 75%. Zelo slaba udeležba je
bila v topilnici, kjer je bila zajeta ko-
maj ena četrtina delavstva^Za_ta_od-
delek mora partijska organizacija po-
spbej napraviti plan sindikalnega štu-
dija, seveda tako, da bi na teh sestan-
kih obravnavali teme, ki topilničarje
n.ajbolj zanimajo.
Način, kako organizirati sistematično
delo sindikalne podružnice, posebej še
ideološko politično delo, ni mogoče pred-
videti, za vse kolektive enako, temveč
je treba realno ugotoviti ix)gaje, pod
katerimi naj se to delo razvija. Tova-
riši v Cinkarni so stvar takole prijeli
v svoje roke:
Po analizi političnega-produkcijskega
stanja v podjetju, ki so ga izvršili di-
rektor podjetja, sekretar biroja, pred-
sednik sindikalne podružnice, se je vr-
šila širša proizvodna konferenca teh-
ničnega osebja ob navzočnosti sekre-
tarja biroja in predsednika sindikalne
podružnice. Na ta način je dobila i>ar-
tijska in sindikalna organizacija pre-
gled preko celotne produkcije, na k«ir
se je napravil plan konferenc po oddel-
kih. Uprava je določila tehnično oseb-
je za vprašanja proizvodnje. Partija je
določila svoje člane za politična preda-
vanja, sindikalni organizaciji pa je
ostala organizacijska plat. S tem je bil*
izvršeno osnovno delo, povezava med
vodilnimi forumi v podjetju. Vsi so Sli
enotno na delo, ni se zgodilo, da bi se
križale direktive Partije — uprave pod-
jetja. Upamo, da bo v prihodnjih me-
secih ta enotnost prišla še bolj do iz-
raza. Celotni plan sindikalne podruž-
nice v obdobju od 1. do 12. novembra,
vsebuje planirane proizvodne sestanke,
krožke in priprave predavateljev, sestan-
ke s predsedniki pododborov, z refe-
renti, udarniki, racionalizatorji itd. V
času od 12. novembra do 17. novembra
pa imajo planirane proizvodno-politič-
ne sestanke, konferenco ljudskih in-
špektorjev it^. V planu je tudi točka
»pomoč zadrugam«, predavanja o za-
družništvu itd.
Na koncu meseca pa se bo vršila za-
ključna konferenca uprave podjetja, bi-
roja in sindikalne organizacije, kjer
bodo pregledali stanje celotnega pod-
jetja ter na podlagi lega stanja napra-
vili plan za prihodnji mesec.
Posebej pa imajo še svoj plan detaj-
liran na posamezne oddelke referenti
komisij upravnega odbora sindikalne
podružnice. Tak način dela, pri katerem
je osnovna povezava Partija — uprava
podjetja — sindikat, bo v Cinkarni, t
kar ne dvomimo, rodil pričakovane
uspehe.__________________ ^
Sindikalna brigada v trdi borbi, da bi pri«
pravila čimveč drv za zimo
v Planini nad Ojstrico je tudi med
ostalimi desetina Pekler Ivana. Precej
težak teren jih ovira pri delu, vendar
niti misliti ni, da bi pustili hlodovino.
Tu pa tam se zatakne deblo, a že pri-
skoči Ivan ter pokaže kako gre najlaže.
»S cepinom moraš takole,« pokaže de-
setar, in že polzi deblo navzdol. Vse
naokoli frči, dokler se debla ne zausta-
vijo v dolini. Ob vznožju drče imajo že
tretjič priborjeno prehodno zastavico,
na katero so zelo ponosni in je ne dajo
iz rok. Desetar Peklar rad pohvali svo-
je, saj je njegova desetina v četi naj-
boljša in ima v njej brigadirje, ki dnev-
no prekoračujejo norme za 15^—20%.
Komandir te čete je Zigon Milan, ki pa
hodi od desetine do desetine ter uči
še neizkušene brigadirje, kako je tre-
ba poprijeti, da bo efekt c^la čim večji.
Nekoliko naprej v gozdu vidimo že dru-
go zastavo, na kateri piše »Najboljše-
mu v četi«. Na vprašanje, kdo je naj-
boljši vsakdo rad odgovori: Canžek Jo-
že, desetar tretje desetine, ki presega
dnevno normo za 20—25%. Njemu je
prav dobro poznan teren, saj je hodil
po teh gozdovih kot partizan že leta
1943. Vsi njegovi brigadirji so ga vzlju-
bili kot pravega tovariša. Ob prostem
času jim razlaga o narodnoosvobodilni
borbi kako je postal udarnik. Od 194G
leta je že štirikrat udarnik, njegova
želja pa je, da uspe tudi tokrat v bri-
gadi. Prva desetina, katere desetar je
Ograjenšek Jože, je zaposlena na naj-
težjem terenu, vendar je tudi med naj-
boljšimi, saj jo sestavljajo večji del
mladinci, ki hočejo častno izpolnjevati
vse postavljene jim naloge.
II. četa živi v dolini v t^vši graščini,
ki ima nalogo, da žaga in cepi drva. Pri
tem delu sta zaposleni dve desetini, ki
tekmujeta med seboj. Desetar prve de-
setine tov. Polič Milutin je bil že v
prejšnji brigadi najboljši, za kar je do-
bil od republiškega štaba za sečnjo drv
priznanje. Vse to ga je privedlo, da je
prišel ponovno v brigado ter postal tu-
di desetar. Ze dvakrat je prejel pre-
hodno zastavico kot najboljši v četi, prav
tako pa je tudi njegova desetina naj-
boljša v četi. Njegov pomagač Soline
Franc je že takoj ob prihodu v bri-
gado dejal: »Hočem delati tako, da bo
prehodna zastavica največkrat moja.«
Res jo je že prejel, vendar se v bri-
gadi vsi borijo za zastavo — vsi ho-
čejo biti najboljši.
V brigado pa so se zatekli tudi ne-
kateri, ki so mislili preživljati dopust in
živeti na račun ostalih brigadirjev. Ta-
ko je brigada izključila iz svoje sredi-
ne Vovk Jožeta, ki se je nemoralno
del napram brigadirjem. Vse to briga-
dirji vidijo. Oni vedo zakaj so prišli v
brigado — vedo, da se bodo v brigadi
vzgajali politično in ideološko, po dru-
gi strani pa utrdili močno tovarištvo, ki
je predpogoj brigadnega življenja. Bri-
gada ima redno politične sestanke, prav
tako pa tudi dosti veselja in razvedrila.
Sindikalna podružnica Tov. ema j Hra-
ne posode je svoje delavce-brigadirje
obdarila s priboljškom, s čemer je dala
vzgled ostalim podružnicam. Z veselimi
obrazi so med seboj govorili: »Vidiš>
tudi ostali mislijo na nas, oni izvršujejo'
plan za nas, mi jim pa bomo zasigu-
rali toliko drv, da jih bo lahko vsak
član ix>družnice deležen.« Ob tej priliki
jim je v imenu sindikalne podružnice
Tovarne emajlirane posode tov. Skalicki
obrazložil pomen te važne akcije — bri-
gadirji Pa so obljubili, da bodo še bolj
poprijeli za sekire in cepine ter se bo
njihova pesem razlegala daleč naokoli
— saj je tudi sindikalna brigada, v njej
pa brigadirji člani naših sindikalnih
podružnic.
NAŠI GOZDOVI SO POLNI
SIROTANOVIČEV
Lepo jesensko jutro je bilo in sonce
je obsijalo Savinjsko dolino, ko smo se
po ozki cesti naglo bližali Novemu
kloštru. Pred poslopjem, kjer se je za-
časno nastanila kuhinja, je bilo že vse
v polnem razmahu dela, pripravljalo se
je kosilo. Iz bližnjega gozda, ki se v
loku vije tod mimo, pa se je slišal zvok
žag, udarci sekir in zamolklo lomaste-
nje padajočih debel. Zamudili smo rav-
no začetek — sem pomislila in bilo mi
je tega žal.
Kakor, da hočemo nadoknaditi zamu-
jeno, smo pohiteli v breg k delavcem.
Tu so se zbrale desetine najboljših
gozdnih delavcev celjskega gozdnega
gospodarstva, da v tekmovanju po Ko-
roščevem načinu dela pokažejo, kaj
zmorejo. Tekmovanje za višjo storilnost
dela je zajelo tudi delavce celjskega
gozdnega gospodarstva. Tekmovalni na-
čin bo tudi tu polagoma začel prehajati
v stalni način dela v gozdarstvu, v
stalno obliko dela. Sedaj je bilo treba
poprijeti še prav oosebno, saj je bilo
to tekmovanje predpriprava za republi-
ško tekmovanje, ki je bilo v nedeljo,
v Ribnici, kjer so se kosale najboljše
gozdarske brigade Slovenije.      ^
Brigade v Novem kloštru so delale na
dobro izbranem terenu, bile so temeljito
pripravljene, kar se je dalo sklepati že
po požaganih in okleščenih deblih, ki
so jih podrli v prvi uri. Tu so se zbrali
gozdni delavci iz Vitanja, Nazarja, Ro-
gatca, Luč, Jurkloštra, Poljčan, Bras-
lovč, Šoštanja, Gornjega grada, Pod-
četrtka in celo uslužbenci celjskega
gozdnega gospodarstva niso hoteli za-
ostajati, ter so si organizirali svojo bri-
gado. Le gozdna uprava Celje ni poslala
svoje brigade. Skupno je tekmovalo 12
brigad s 86 delavci.
»Začetek je bil tako lep in svečan,« je
pripovedoval direktor gozdnega gospo-
darstva tov. Koren Robert, ki smo ga v
spremstvu personalnega referenta tov.
Podvratnika in glavnega normirca tov.
Pirečnika srečali v gozdu. Tu so bili
že od prejšnjega dne in sedaj so že od-
začetka tekmovanja obiskovali brigade
ter spremljali potek dela. »Naši delavci
so hitro sledili novemu načinu dela«, je
pravil tov. direktor. Seveda so bile tudi
težave, zlasti pri Šoštanjčanih, ki ni-
kakor tega niso mogli takoj razumeti.
Danes pa že tekmujejo in prav dobro
polagajo debla«.
Pridružili so se nam še nekateri upra-,
vitelji gozdnih uprav, ki so prišli sem
s svojimi delavci. »Nekaj minut pred
sedmo je pripovedoval tov. Koser, upra-
vitelj braslovške gozdne uprave, na ka-
terem terenu je bilo tekmovanje,« smo
bili že v gozdu. Zreb je določil posa-
mezna delovišča. Zatem pa se je začela
tista tesnobna napetost. Vsak mož si je
izbral svoj položaj, si še enkrat v nagli-
ci pogledal orodje, še enkrat preizkusil
ostrino sekire in žage, še enkrat po-
tegnil iz cigarete, zatem pa se je obraz
napel v nemem pričakovanju. Počil je
prvi strel, za njim še drugi in tretji.
Začelo se je. Zapele so žage, padala so
debla, kot bi bila že prej podžagana.
Samo poljčanska brigada je v prvih de-
setih minutah podrla 12 debel.
Hodili smo od brigade do brigade,
druga je bila boljša od druge. Delavci
so delali mirno, premišljeno. Šlo je za
vsako minuto, nobena ni smela biti iz-
gubljena zastonj. To je bil sklep vsake
desetine in tudi vsakega posameznika,
kajti vedeli so, da uspehi ne pridejo
sami, temveč se je treba zanje boriti
čvrsto in uporno z lastnimi rokami. Tu
v vrtincu dela so se srečali in spoznali
še bolj. Pesem žag in udarce sekir so
spremljali posamezni klici delavcev, de-
lo je teklo nepretrgoma, kakor bi ho-
teli že danes porušiti ves gozd. Na ti-
hem pa so že ugibali, kako je pri so-
sednji desetini, kako jim .';re tam. Tu je
bila tudi Moličnikova skupina iz Luč, ki
je zmagal že na treh tekmovanjih s po-
sameznimi desetinami: v Gornjem gra-
du, Lučah in Vitanju. Kako pa bo sedaj,
bomo še videli.
Tako je preteklo dopoldan. Slišale so
se prve ocene, prva ugibanja. Tu je
modroval upravitelj iz Vitanja tov. Pri-
možič o delu svoje brigade, tam je te-
kal od ene do druge poljčanske brigade
tov. Mihelič, tako je bilo tudi z ostalimi
po drugih odsekih. Vsak je navduševal
svoje fante, vsakdo je želel zmage svoji
desetini. Borile so se desetine, tudi Lu-
čani in Vitanjčani, tam Šoštanjčani in
Braslovčani pa tudi drugi niso zaosta-
jali. Trdo in čvrsto so poprijeli, vsakdo
je hotel dokazati, da zmore veliko. To
je prepričljiv dokaz, da so nove oblike
dela v gozdarstvu mogoče, da se lahko
rušijo stare norme, ker niso bile realne
in da bomo lahko z novimi oblikami
dela pospešili in dvignili proizvodnjo
tudi v gozdarstvu.
Po opoldanskem odmoru se je tekmo-
vanje še z večjo ostrino nadaljevalo.
Dež, ki je začel rositi ni motil niti de-
lavcev, niti vseh ostalih na terenu,
vztrajali so do konca. Nekaj minut pred
koncem tekmovanja so se začeli zbirati
normirci in nastala je odločna, a mol-
čeča borba s številkami, z odstotki. De-
lavci so se utrujeni, a vendar veseli in
zadovoljni zbirali na dvorišču in čakali
rezultate tekmovanja. Na obrazih se jim
je brala nestrpnost.
Ko je na dolino legal prvi mrak, je
direktor GG tov. Koren v kratkih bese-
dah pohvalil tekmovalce in očrtal uspe-
he. Poslušali so, in občutek nekega skri-
tega zadovoljstva jih je vse bolj pre-
vzemal. Kdo je prvi, se je na skrivaj
vpi^aševal vsak. Približno pa so že itak
vedeli to, kar bo sedaj povedano. Tek-
movali so v poseku hlodovine in jam-
skega lesa. Najboljši uspeh je dosegla
Moličnikova desetina iz Luč, ki je do-
segla normo za 317 odst., desetina iz
Vitanja ji je bila zelo blizu, saj je do-
segla normo za 311 odst. Njima je sle-
dila desetina iz Rogatca s 200 odst., de-
setina iz Šoštanja je dosegla 292 odst.,
desetina iz Gornjega grada 265 odst, de-
setina iz Jurkloštra 250 odst., desetina
uslužbencev GG 200 odst., druga polj-
čanska desetina 193 odst., braslovška
desetina 190 odst., desetina iz Nazarja
185 odst., prva poljčanska 180 odst. in
desetina iz Podčetrtka 160 odst. Skupno
so ta dan posekali okrog 600 kubikov
lesa.
Delavci prvih dveh brigad so v znak
priznanja dobili od GG po 1.000 in 5000
din nagrade, dobili pa bodo tudi pre-
hodno zastavico. Desetina uslužbencev
GG pa je sprejela »lep« venec. V imenu
MKKPS Celje je desetinam spregovoril
tov. Podvratnik, ki je govoril o nesram-
ni gonji informbirojevskih držav proti
našim narodom ter s tem v zvezi pod-
črtal tudi važnost novega načina dela
in novih uspehov v naši proizvodnji, a
zlasti v gozdarstvu. V imenu uprave
GG je za njima govoril še sekretar tov.
Tanjuti, za njim pa še predstavnik sin-
dikalne organizacije. Delavci so ob lepih
uspehih navdušeno zagotavljali, da bodo
še vztrajneje nadaljevali in izpopolnje-
vali svoje delo, ter se odločno borili, da
postane Korošcev način dela med vsemi
gozdnimi delavci stalen način dela v
gozdarstvu.
V nedeljo pa so Moličnikovi fantje še
enkrat pokazali, da ne zaostajajo niti
za ostalimi desetinami Slovenije, saj so
se na republiškem tekmovanju v Rib-
nici uvrstili med najboljše desetine. Med
12 desetinami iz vse Slovenije so do-
segli 4. mesto ter v znak priznanja spre-
jeli radioaparat in pohvalno diplomo.
Ta zmaga in priznanje pa ni samo pri-
znanje Moličnikovi skupini, temveč po-
nos in vzpodbuda k novim delovnim
zmagam vsem gozdnim delavcem celj-
skega gozdnega gospodarstva. Se bodo
tekmovali in dosegali še večje uspehe.
Leto II. — Stev. 45.
»CELJSKI TEDNIK«
Straa 3.
Okrajna skupščina Ljudske prosvete za Celje - okolico
Borba za kvaliteto in čistost kulturno umetniškega
dela - naš vsakodnevni delovni program
v nedeljo dne 30. oktobra 1949 je v
veliki dvorani OLO Celje-okolica za-
sedala okrajna skupščina LP. Skup-
ščini je poleg zastopnikov okrajnih od-
borov množičnih organizacij prisostvo-
val tudi predsednik lOLPS tov. Liška
Janfco. Zasedanja se je udeležilo 112
delegatov in 46 gostov.
.   Kritično poročilo o dosedanjem delu
je podal predsednik okrajnega odbora
, LP Celje-okolica, ki je uvodoma dejal:
Zahteva delovnih ljudi po izboljšanju
svojih ekonomskih pogojev je naložila,
kakor vsem ostalim vejam ljudske de-
javnosti, tudi ljudski prosveti nove na-
loge, katerih izvedba je važen sestavni
I del gospodarske nujnosti — izgradnje
. socializma. S {o nalogo je naše ljudsko
1»'prosvetno 'delo dobilo popolnova novo,
veličastnejšo   vsebino.   Kulturno   pro-
svetno delo je postalo orožje v naših
i rokah za prevzgojo, za odstranjevanje
stare, nazadnjaške miselnosti, za dvig
socialističnega patriotizma  in  sociali-
stične miselnosti.
Kljub vsem zaprekam smo dejali, da
bomo zgradili socializem in socializem
gradimo, ker hočemo dvigniti življenj-
sko in kulturno raven naših narodov,
ker vemo, da pomeni zgraditev socia-
lizma širjenje kulture in ustvarjanje
novih kulturnih bogastev za vse ljud-
stvo. Ce pa to vemo, potem bomo do
tal porušili vse ostanke starega, škod-
ljivega kulturno-prosvetnega dela, jih
preganjali na vsakem koraku in se tru-
dili, da postane ljudsko prosvetno delo
dosledno svojemu novemu namenu.
Prav danes, v drugi polovici naše pet-
letke, ko lahko rečemo, da smo se z
velikimi delovnimi napori prebili skozi
največje težkoče, ki so jih povzročile ^
prej prijateljske države in ko smo se
znašli sredi blokade imperialističnih in
informbirojevskih držav, prav danes je
nujno, da postanejo te naše delovne
zmage predmet široke obravnave pri
našem kulturno prosvetnem delu, pred-
met za vzpodbujanje naših delovnih
množic k premagovanju vsakodnevnih
težkoč. Nepravilno in brezkoristno bi
bilo vsako kulturno prosvetno delo, ki
bi potekalo mimo obrekovanja Jugo-
slavije od strani informbirojevskih dr-
žav, mimo zaščite naših voditeljev in
Partije, temeljnih idej marksizma-le-
ninizma, mimo visokih delovnih zmag
naših narodov, graditeljev resničnega
socializma itd. Vsako tak6 kultumo-
prosvetno delo bi ne bilo odraz naše
stvarnosti, bi bilo v škodo načelom na-
še ljudske revolucije in izpolnitvi nje-
nega končnega cilja.
Zato je kot pri vsakem našem delu
tudi na ljudsko prosvetnem področju
potrebna budnost. Stara miselnost se
prav tu rada poraja v vseh mogočih
oblikah. Treba je odkrivati in se boriti
zlasti proti slabim tradicijam. Take
slabe tradicije se odkrivajo predvsem
pri našem kulturno-umetniškem delu,
kjer se cesto poraja brezidejnost in
brez idejnosti ne more biti napredka.
Nepravilno bi bilo, da se Ijudsko-pro-
svetni aktivisti zapro v okvir svojega
izobraževalnega in kultumo-umetniške-
ga društva in pustijo vse dogodke okoli
njih spontanemu razvoju. S tem posta-
nejo skupno z društvom samemu sebi
namen in ljudskim množicam brezko-
ristni. Samo ljudsko-prosvetni aktivist,
ki je dojel nalogo tudi s politične stra-
ni, se bo lahko pravilno oddolžil svo-
jemu poslanstvu in s tem doprinesel
velik delež k izgradnji socializma.
Ne zadostuje paziti le na vsebino
kulturno-prosvetnega dela. Tesno v
zvezi z vsebino je kvaliteta. Se tako
dobro vsebinsko zasnovano delo brez
kvalitetnega podajanja ne more imeti
zadovoljivega uspeha. To morajo imeti
naši kulturno-prosvetni delavci stalno
pred očmi in stalno je treba družiti
borbo za vsebino z borbo za kvaliteto.
To pa je zopet nemogoče brez stalnega
utrjevanja osnovnih ljudsko prosvetnih
organizacij. Prav v letošnjem letu, ko
smo pričeli ustanavljati v našem okra-
ju kulturno-prosvetna društva in akti-
ve, smo s tem dali Ljudski prosveti
nove, trdnejše organizacijske temelje.
Treba bo ta društva vztrajno razvijati
in poskrbeti, da bodo postala čim bolj
množična. V njih se bodo vzgajali novi
kadri — izvajalci socialističnega pro-
grama, ki bodo razširjali napredne
ideje in nenehno razbijali sovražne po-
izkuse.
Brez dvoma bo drugi kongres Ljud-
ske prosvete Slovenije prinesel v me-
secu decembru v zvezi z organizacijsko
utrditvijo LP, vsebinskim poglablja-
njem in kvalitetnim dvigom kulturno-
prosvetnega dela nove važne zaključke,
katere bo treba temeljito proučiti in
jih prenesti v sleherni naš delovni ko-
lektiv, v vsako pa najsi bo še tako
hribovsko vas. Da pa bodo lahko za-
ključki drugega kongresa čim bolj
stvarni ter življenjski, je nujno po-
trebna analiza dosedanjega kulturno-
prosvetnega dela, kar je poleg izvolitve
delegatov tudi glavni namen naše
skupščine.«
Nato je tov. Manfreda Marko v svo-
jem poročilu prikazal razvoj Ljudske
prosvete od leta 1945 dalje in kritično
ocenil delo društev v drugi polovici
letošnjega leta. Z analizo Ljudsko-pro-
svetnega dela po posameznih panogah
je jasno nakazal vse pomanjkljivosti,
ki so ovirale napredek in razvoj kul-
tumo-prosvetnih društev in aktivov.
Glavna napaka dosedanjega dela je
bilo pozabljanje na ideološko-vzgojno
delo   po   posameznih   sekcijah,   pre-
majhna povezanost z množičnimi or-
ganizacijami; premalo se je pazilo na
vsebino in kvaliteto dela.
Ob zaključku svojega poročila je to-
variš Manfreda dejal: »Vztrajno poglab-
ljanje v ideološke probleme Ljudske
prosvete, borba proti brezi dejnosti,
proti kakršnim koli poizkusom vna-
šanja sovražnih idej v naše delo, bor-
ba za kvaliteto in čistoto kulturno-
umetniškega dela, to mora biti naš
vsakodnevni delovni program. Pri tem
ne smemo nikdar izgubiti izpred oči
gospodarsko političnih nalog, katere
moremo vedno pravočasno podpreti s
svojim delom. Z razvijanjem kritične-
ga odnosa do kultumo-umetniških
tvornosti pa bomo dvigali kulturno ra-
ven naših prireditev in s tem kultur-
no raven našega delovnega ljudstva.
Da pa bomo lohko naš delovni program
izpolnili, bomo nenehno čistili iz naših
osnovnih organizacij vse tiste, ki za-
radi lastnih špekulantskih razlogov ne
žele uresničitve socialističnega progra-
ma.
Ce danes informbirojevski klevetniki
teptajo naše najdragocenejše žrtve in
zaradi lastnih koristi pozabljajo na te-
meljna načela marksizma-leninizma,
potem smo prav mi ljudsko prosvetni
aktivisti poklicani, da te klevete vztraj-
no zavračamo in budimo pri naših lju-
deh ponosno socialistično delovno za-
vest. Graditev socializma v Jugoslaviji
ni prazna fraza in nihče ne more za-
nikati, da socializem gradimo. Zato
nam ne bo težko braniti resnice. Nihče
nam ne bo mogel očitati, da varamo
naše ljudi, da naše postavljanje ni
marksistično, da ne branimo koristi de-
lavskega razreda itd. Prav ta zavest
pa nas bo vzpodbujala pri našem kul-
turno-prosvetnem delu, uspehi, ki jih
bomo dosegli, bodo veren dokaz naše
predanosti Partiji, od katere nas ne
more nihče ločiti. Borba proti vsakim
izpadom pri našem kultumo-prosvet-
nem delu in obramba marksističnih
načel pa bo kristalizirala našo kulturo,
kulturo malega naroda, ki si ob brat-
ski podpori ostalih narodov gradi so-
cialistično Jugoslavijo.
Po referatu se je razvila obširna di-
skusija, v kateri so delegati poročali o
delu posameznih društev in društvenih
sekcij ter pravtako kritično analizirali
vzroke uspehov in neuspehov.
Po razrešnici staremu odboru so sle-
dile volitve članov okrajnega ter ob-
lastnega plenuma in delegatov za II.
kongres Ljudske prosvete Slovenije,
nakar je imel zaključno besedo pod-
predsednik lOLPS.
»Prav je,« je dejal tov. Liška, »da je
bilo današnje poročilo precej kritično
in tudi prav je, da ste v diskusiji
kritično obravnavali dosedanje delo.
To lahko samo koristi in nikoli ne
more škoditi.« Nato je tov. Liška v po-
ljudnih besedah ožigosal današnji od-
nos informbirojevskih držav do Jugo-
slavije, kar so delegati večkrat pod-
krepili s ploskanjem. Ob zaključku je
tov. Liška še poudaril, da morajo iz-
obraževalno umetniška društva prven-
stveno poskrbeti za gradnjo zadružnih
domov, saj so pri tem v prvi vrsti za-
interesirana. Po sprejetju sklepov in
resolucij so si člani okrajnega plenuma
izvolili svoj izvršni odbor, s čimer je
bil dnevni red skupščine izčrpan.
Po kosilu so delegati prisostvovali
kulturni prireditvi, kjer so nastopali:
Pevski zibor »Jože Potrč« Store, gleda-
liška družina »Ivan Cankar« Žalec, to-
varišica Sinigojeva iz Laškega z dve-
ma solospevoma, tov. Kušar Božena iz
Vojnika z deklamacijo, pevski zbor
»Kajuh« Dobrna, pionirska plesna sek-
cija iz Laškega ter pionirska recitacij-
ska sekcija iz Vitanja.
Godba SKUD-a Simončič
GaSper v Nazarju je z uspe-
hom priredila prvi koncert
Prejšnjo soboto je sindikalna godb*
SKUD »Vinko Simončič Gašper prire-
dila svoj prvi godbeni koncert. Na njem
je godba nastopila z osmimi točkami, ob
katerih je žela vse priznanje prisotne-
ga občinstva, ki je zasedlo vse sedeže
v dvorani in na balkonu.
Sindikalna godba SKUD »Vinko Si-
mončič Gašper obstoja šele 10 mesecev.
Godbeniki vlagajo ves trud in ves pro-
sti čas v godbo, zato so tudi z uspehom
zaključili svoj prvi koncert. Največje
zasluge za uspešen dvig sindikalne god-
be v Nazarjih ima kapelnik tov. Kralj
Alojz, ki je bil 30 let kapelnik vojaške
godbe ter sedaj z uspehom prenaša svo-
je izkušnje na mlado sindikalno godbo
SKUD-a.
Pri SKUD-u se je dosedaj pokazala
najboljše uspehe godba, katera je na-
stopila na raznih prireditvah, med dru-
gimi tudi na proslavi pete obletnice
osvoboditve Zg. Savinjske godine, ob
prenosu posmrtnih ostankov narodnega
heroja Vinka Simončič Gašperja itd.
Tudi ostale sekcije so pričele z delom,
pevci in dramatiki se pripravljajo na
prireditev v Nazarjih. ki bo združena
z godbenim nastopom.
Prebivalstvo Nazarij in okolice je bil«
navdušeno nad izvajanjem godbenih
točk, kar se je opazilo ves čas izvajanja
koncerta, posebno pa ko so godbeniki
morali ponavljati »Ma Kralovna«. Pre-
bivalstvo si želi še več podobnih prire-
ditev, .
Sklepi zasedanja okrajne
skupščine Ljudske prosvete
Delegati, zbrani na zasedanju I. okr.
skupščine LP Celje-okolica, sprejemamo
z ozirom na analizo dosedanjega dela
in z ozirom na nove naloge, ki stoje
pred nami, sledeče obveznosti:
1, V času priprav na II. kongres Ljud-
ske prosvete in v teku letošnje jesenske
ter zimske sezone ise bomo z vsemi si-
lami lotili utrjevanja sindikalnih kultur-
no umetniških in vaških izobraževalno
umetniških društev. Z uvajanjem siste-
matičnega vsebinskega in kvalitetnega
dela po društvenih sekcijah bomo dvigali
zanimanje za kulturno prosvetno delo,
ki mora zajeti čim širše množice. Pri
tem bomo stalno v povezavi z množič-
nimi organizacijami in ob vsakem tre-
nutku upoštevali navodila naše Partije.
Odpravili bomo opuščanje ideološko vz-
gojnega dela v kultoirno umetniških sku-
pinah ter z uvajanjem najprikladnejših
oblik študiia pospešili politično rast
članstva. Pri tem bomo vodili vztrajno
borbo proti pojavom informbirojevstva
in popularizirali zasluge naše Partije pri
obrambi marksizma-leninizma.
2, V počastitev II. kongresa Ljudske
prosvete Slovenije bomo odprli sektor-
slko knjižnico s čitalnico v Žalcu ter či-
talnico v Grižah, Potom sektorskih knjiž-
ničarskih odborov bomo spremljali delo
naših knjižničarjev, za katere bomo imeli
stalne mesečne seminarje.
3, V mesecu novembru bomo pričeli
s 40 izobraževalnimi tečaji, ki morajo
zajeti najmanj 1200 ljudi. Istočasno bomo
pomagali pri pripravi analfabetskih te-
čajev, s katerimi bomo dokončno od-
pravili analfabetizem.
4. Zopet bomo pričeli s predavanji na
naših LU in poskrbeli, da bodo obrav-
navala najsodobnejšo problematiko. Vsa-
ka izmed LU bo imela mesečno vsaj eno
predavanje. Predavanja pa bodo^tudi po
krajih, ki nimajo LU.
5. Zaradi nujne potrebe po večji kul-
turno umetniški skupini bomo v letoš-
njem letu ustanovili okrajno ljudsko gle-
dališče v Žalcu, iki bo imelo do konca
leta svojo prvo predstavo.
6. Vztrajno bomo utrjevali vaške gle-
dališke skupine, pevske zbore ter po-
skrbeli za vsebinski program njihovega
dela. Režiserje bomo usposabljali po-
tom gledaliških  seminarjev.
7. Do II. kongresa bo pripravil svojo
prvo predstavo potujoči lutkovni oder
v Šentpavlu, ki bo s svojimi gostovanji
budil interes za lutkovne odre tudi v
ostalih krajih. Do konca leta bosta pri-
čela z delom še dva lutkovna odra.
8. V zimskem času bomo z našimi
kulturno umetniškimi skupinami obiskali
vse doslej ustanovljene kmečke obdelo-
valne zadruge v našem okraju ter jim
prinesli veder program.
9. Do II, kongresa bomo osnovali cen-
tralni filmski krožek, ki bo pospešil raz-
voj krožkov po vseh krajih, kjer so za
to dani pogoji. Poskušali bomo osnovati
tudi likovni krožek.
10. Izvršili bomo vse predpriprave za
intenzivnejše delo na gradiliščih zadruž-
nih domov v prihodnji spomladi.
11. Naše sklepe in sklepe, ki jih bo
sprejel II. kongres Ljudske prosvete Slo-
venije, bomo preko naših izobraževalno
umetniških in kulturno umetniških dru-
štev široko popularizirali.
Ljudsko gledališče v Celju
razpisuje abonma za sezono 1949-50
Na splošno željo gledališkega občin-
stva, zlasti onega iz sindikalnih vrst,
uvajamo za letošnjo sezono 1949-50 gle-
dališki abonma.
Vsak posameznik in vsaka sindikalna
ali druga naša organizacija oziroma
ustanova, si lahko zasigura določene se-
deže na prvi ali drugi naši predstavi
s tem, da plača ob prijavi v dneh, ki
jih navajamo na koncu tega razpisa, po
50 din kavcije za sedež. Poleg tega
pa ostane vsak abonent — posameznik
ali pa tudi skupina — dolžan, da
dvigne in poravna vsakokratno vstop-
nico prvi dan prodaje vstopnic; v na-
sprotnem primeru se bo vstopnica na-
slednjega dne prodaje prodala. Ob vpi-
su med abonente položeno kavcijo bomo
obračunali ob naši zadnji predstavi v
sezoni.
Ta abonma ne velja za event. gosto-
vanja gledališč iz Ljubljane ali Maribo-
ra, vendar bodo tudi pri obisku teh
predstav imeli prednost naši stalni obi-
skovalci.
Pri prodaji preostalih vstopnic bomo
kakor dosedaj, tudi v bodoče prvenstve-,
no upoštevali vsakokratna pismena, do
prodaje vstopnic dostavljena naročila
sindikalnih podružnic in drugih organi-
zatorjev skupinskega obiska. Telefon-
skih naročil ne bomo niti sprejemali,
niti upoštevali.
Za tiste sindikalne podružnice, orga-
nizacije, ustanove, J A itd., ki so številč-
no tako močne, da lahko polno zasedejo
gledališko dvorano in ki to žele ob tej
ali oni naši predstavi, bomo proti vna-
prejšnji položitvi pavšalnega zneska na
ime odkupa cele dvorane, priredili za-
ključeno predstavo. JMa to vigodnost v
pogledu nižje vstopnine in v pogledu
časa upriz:oritve, opozarjamo zlasti vse
naše tovarniške kolektive.
Izjemoma bo izven abonmaja prva
slavnostna uprizorite »Kranjskih ko-
medijantov« (v okviru stoletnice), ki bo
namenjena gostom in udarnikom oz.
najboljšim delovnim kolektivom.
Prijave za abonma bo sprejemala gle-
dališka blagajna dne 9. in 10. novembra
vsakokrat od 15. do 18. ure.
Uprava Ljud. gledališča
Pred razstavo o udeležbi Celja
v narodnoosvobodilni borbi
Mestni odbor Zveze borcev Celje si
je zadal nalogo, da bo organiziral in
odprl razstavo zgodovinskega materiala
iz NOB.
Da bo razstava dosegla svoj pravi na-
men iin bo iz nje razviden ves razvoj OF
v Celju in bližnji okolici, kraj in čas,
kako so se naši prvi borci odzvali klicu
domovine. Komunistični partiji in kako
ter pod kakšnimi pogoji pristopili v
borbo za svobodo. Pri tem je potrebno,
da z vso voljo sodelujejo in prispevajo
z zbiranjem zgodovinskega materiala
vsi, ki tega imajo in katerim je do-
segljiv.
V poštev pride vsak skromen doku-
ment, naj bo to navidez še tako nepo-
memben. Ravno tako je važna tudi oku-
patorjeva literatura. Časopisi, oglasi,
smrtne obsodbe, plakati, slike iz celj-
skih ulic za časa okupacije, slike oku-
patorskih vojnih formacij v Celju itd.
Vse to nam je potrebno, da bomo raz-
stavi lahko dali pravi izraz in tako pri-
kazali veličino naše borbe.
Naši ljudje, posebno v gorskih vaseh,
kjer so se večji del zadrževali naši ak-
tivisti, okrožni in rajonski odbori, ne
razumejo dovolj veličine dogajanj, da
bi posvečali večjo pozornost tem za-
puščinam. Naj si bo to navidez še tako
nepomemben, mogoče celo raztrgan li-
stič, skripte, dostikrat umazane, razna
komandna ali politična navodila, spi-
ski, pozivi, sodni postopki, okrožnih,
področnih ali brigadnih sodišč pismeni
nalogi, brigadni dokumenti, načrti šta-
bov, TV Stanič, pokretnih bolnic itd.
Ako bi se naši ljudje zavedali, kako
velike vrednosti je tak material za nas,
naš narod, bi gotovo posvečali več skrbi
tem predmetom, jih čuvali in oddali
Krajevnim zvezam borcev ali Krajev-
nim ljudskim odborom.
Neštetokrat se je primerilo, da so mo-
rali aktivisti ali borci zaradi nujnih
premikov, iz konspirativnih ali nenad-
no napadalnih prilik, pustiti gotove spi-
se in manjvredne papirje za takrat ne-
pomembne, ležati na mestu. Danes, ko
pa lahko izpričujemo našo veliko dejav-
nost in jo lahko podčrtavamo s stvarni-
mi dejstvi, je mogoče vse te zapuščine
vskladiti in jih dokumentirati. Tako
opisan in overovljen material je ono,
kar želimo in iščemo. Da je tega še
mnogo, v to smo prepričani. Mnogo
važnih dokumentov je še tudi zakopa-
nih. Za kraje, kjer so te zakopanine, se
mnogi borci ali sodelavci sedaj več ne
spominjajo. Vedo pa zanje, v bližini teh
krajev stanujoči ljudje. Za vse take
sedaj še neodkrite ali raziskane pri-
mere, je pa skrajni čas, da se preiščejo
in oddajo.
Mestni odbor Zveze borcev Celje zbi-
ra že dalj časa ta zgodovinski mate-
rial preko Terenskih odborov Zveze
borcev in tudi člani Mestnega odbora
poizvedujejo za materialom in se tru-
dijo, da bi tega posebno za naš sloven-
ski narod dokumentarično važnega zgo-
dovinskega materiala čem več zbrali in
tako ponovno dokazali, veliko delo, ki
ga je izvršilo naše ljudstvo v tej veliki
herojski borbi. Prav za nas Slovence
imajo ti dokazi izrazito važen pomen,
in sicer zaradi tega, ker smo s to borbo
dokazali, da ni naše ljudstvo hlapčev-
sko, temveč borbeno, a si je imelo le
sedaj prvič možnost pod vodstvom Ko-
munistične partije priboriti samostoj-
nost, neodvisnost in s tem pravo res-
nično lastno, državno samoupravo v Fe-
derativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ta razstava zgodovinskega materiala
je posebne vrednosti tudi spričo nasta-
lega stanja med našo in držav ljudskih
republik s Sovjetsko zvezo na čelu. Ka-
ko ničeva so obrekovanja in omalova-
ževanja informbirojevske propagande,
bo razvidno tudi iz te razstave.
Celokupni na razstavi izleženi zgodo-
vinski material se bo po zaključku raz-
stave dodelil v Mestni muzej. Tu bo
ostal očuvan, kot trajen spomin in na
vpogled širokim množicam, tako do-
mačim, kakor tujim, ki prihajajo v Ce-
lje. Le tako bomo ohranili in kot dokaz
volje našega ljudstva potrdili našo ve-
liko narodno preobrazbo in s tem do-
sežene in pribori ene pravice.
Tako bo izpričana tudi na celjski raz-
stavi slavna pot našega ljudstva pod
modrim vodstvom članov CK z marša-
lom Titom na čelu.
V Družmirju so ustanovili
kulturno umetniško društvo
Naglo se je razneslo i>o vasi, da bo
imelo Družmirje svoje kultumo-umet-
niško dnostvo. Zbrali smo se k usta-
novnemu občnemu zboru in na njem
izvolili najboljše ljudi v upravni in nad-
zorni odbor.
Vse dosedanje prosvetno delo na vasi
je vodil kulturno-prosvetni svet, v ka-
terem pa so delali le nekateri, zaradi
česar tudi uspehi dela niso bili tako
vidni. Danes pa se je razživelo Druž-
mirje. Ne bomo več sp^li. V novo usta-
novljenem kulturno-umetniškem dru-
štvu se bomo vzgajali in izobraževali ▼
nove ljudi. Skrbeli bomo za kulturni
dvig vsega našega prebivalstva. Kultur-
ni programi, igre, knjižnica, čitalnica,
šah, narodni plesi, izobraževalni te-
čaji itd., vse to bo kulturni izraz delov-
nih uspehov nas vseh pri graditvi so-
cializma. Štiri sekcije, ki imajo mnogo
prijaviteljev so pričele z delom, kate-
rega uspeh mora biti viden, da bo dru-
štvo vredno imena narodnega heroja iz
NOB »Biba Ročk«, katerega ime nosi-
li, kongres ljudske prosvete je pred
nami. Zbrali smo se na volivnem se-
stanku, da izvolimo 4 delegate za okraj-
no konferenco, kjer se bodo volili de-
legat je za kongres. Mlado je naše dru-
štvo, vendar hočemo še v predkongres-
nem tekmovanju izvršiti del našega ce-
lotnega delovnega plana, ki smo si ga
zadali. Zato so bili na volivnem sestan-
ku soglasno sprejeti tile sklepi, ki jih
bomo izvršili do II. kongresa ljudske
prosvete.
1. Ustanovili bomo bralni krožek in
na njem razpravljali o knjigah in njih
vsebini.
2. Pritegnili bomo čim več ljudi v iz-
obraževalni tečaj.
3. Vse analfabete bomo poslali v te-
čaj.
4. Plan, da dvignemo število knjig ▼
knjižnici za 200%, bomo izvedli že do
kongresa.
5. Izvedli bomo predavanje o zadružr-
ništvu.
6. Šahovska sekcija priredi eno med-
sebojno tekmovanje.
7. Na predkongresni večer bo kultur-
na prireditev.
Naš sestanek pa ni minil, da se ne bi
z ogorčenjem spomnili gonje informbi-
rojevskih hujskačev. Sestavili smo pro-
testno resolucijo, ki je bila od vseh na-
vzočih z navdušenjem sprejeta in jo
odposlali glavnemu odboru ljudske pro-
svete v Ljubljano. Držali se bomo skle-
pa te resolucije in podvojili naše delo
na kulturno-prosvetnem polju in s tem
prispevali k čim prejšnji izgradnji so-
cializma ter tako pokazali onim, ki nas
danes blatijo, da je Jugoslavija z mar-
šalom Titom na čelu na pravi poti v
lepšo bodočnost. T. J.
Dom igre in dela v SoStaniu
lepo napreduje ob izdatni
podpori sindikata
in Tovarne usnja
Ze pred sedmo uro zjutraj srečavamo
mamice v Šoštanju, ki vodijo svoje
otroke v Dom igre in dela in hite nato
v službo. Kako prijetna je materi za-
vest, da pusti otroka v Domu, kjer je
zanj vsestransko poskrbljeno.
Pa poglejmo nekoliko k tem malč-
kom v Domu. V dveh učilnicah je okrog
40 nasmejanih, zdravih veselih otrok.
Nižja skupina, kjer so otroci od 3—4
let, ravnokar polaga kocke, višja, v
kateri so otroci od 4—7 let, ima gu-
ganje. Vzgoijiteljice jim dobrohotno po-
magajo, v obeh učilnicah vlada tišina.
A ne dolgo. Ze je tukaj malica, izdatna
in dobra, nato igranje. Otroci se igra-
jo, prav do kosila, po kosilu pa je ob-
vezno spanje. Ko vstanejo je zopet ma-
lica, nato spet igranje, dokler ne pribi-
te ponje mamice, ki morajo poslušati
čebljanje svojih malih, kajti potek
dneva je pester in vsak dan je nekaj
novega.
Vse matere so zelo vesele nad to usta-
novo, saj so otroci za malenkostno hra-
narino, ki jo plačujejo starši res dobro
preskrbljeni.
Da pa žive otroci pod tako ugodnimi
pogoji v domu, ima največ zaslug To-
varna usnja, katere sindikat prispeva
mesečno 6000 din, prav tako pa tudi
uprava Tovarne usnja poklanja ob vsa-
ki priliki Domu izdatne zneske.
Tako je v zadnjih tednih zopet naka-
zala znesek 20.000 din, s katerim si bo
Dom igre in dela lahko nabavil sadje
in zelenjavo za zimo.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNK«
Leto II. — Stev. 45.
Velenjski rudarii sprejemajo tekmovanje
kot stalen način dela
Delovni Jcolektiv rudnika lignita v
Velenju je ponovno zajelo gibanje za
▼ečjo storilnost. Na čast zasedanja
Okrajne partijske konference v Šošta-
nju je organizirala partijska organiza-
cija na rudniku tekmovanje za večjo
storilnost dela. Prejšnjo nedeljo so dol-
ge Trste tovarišev in tovarišic z nasme-
hom na obrazu ter še z večjo voljo do
dela in ljubeznijo do socialistične Ju-
goslavije stopale proti rudniškemu ob-
jektu. Partijska organizacija se je na
ffvojem prehodnem sestanku dobro pri-
pravila na delo. Dobro je organizirala
agitacijo za tekmovanje v jami, kjer je
pripravila dovolj odkopov, posvetila pa
je tudi vso pažnjo zunanjemu delovne-
Btiu kolektivu. Trud ni bil zaman. V od-
govor informbirojevskim klevetam se
je zbralo tega dne 249 rudarjev in na-
meščencev, ki so dosegli in presegli
normo. Izkazali so se posebno gojenci
industrijske šole, ki so odšli vsi
aa tekmovanje. Vsa čast naši herojski
mladini, ki se je p>olnoštevilno udeležila
nedeljskega tekmovanja, ter najlepše
oddolžila padlim herojem SKOJ-evcem,
ki so dali za lepšo bodočnost svoja živ-
ljenja v času monarhofašističnega te-
rorja v letih 1922—1941.
Poleg drugih obveznosti, ki so si jih
zadali partijci na svojem rednem se-
stanku je bilo tudi, da bodo pridobili
za nedeljsko tekmovanje vsak po dva
tovariša. Obenem so si postavili nalogo,
da bodo do konca tega koledarskega
leta prepričali in pridobili zopet po dva
tovariša in tudi po več tovarišev za
jamsko delo. Visoko politično zavest in
ljubezen do Partije in tov. Tita so po-
kazali tudi s tem, ko so vsi brez izjeme
odstopili enodnevni zaslužek na čast
Okrajne partijske konference KPS v
korist partijskega fonda. Se več. Poleg
te odpovedi so se obvezali na predlog
tor. Brložnika Tsi člani in kandidati
za prispevek 50 din za partijski fond.
Na dan tekmovanja se je nakopalo
427 vozičkov premoga ali 40 ton. Za
kramp so zgrabile pod zemljo tudi to-
varišice, ki ne izpuste niti enega tek-
movanja ter verno stoje ramo ob rami
s svojimi tovariši rudarji. Grupa Bre-
gar Jože, Gole Stanko, Kranj Ivan,
Potočnik Franc, Pirmanšek Anton, Led-
nik Lado, Simek LjutK) je nakopala 107
vozičkov ter s tem presegla normo za
57%. Tukaj je treba vzeti v obzir se
to, da so delali le 7 ur.
Na pobudo OSS-a iz Šoštanja se je
nedeljskega tekmovanja udeležilo tudi
več aktivistov in frontovcev iz Šoštanja,
ki so prav tako dali svoj enodnevni za-
služek v partijski fond. Na ta način
so prispevali v fond rudarji okoli 20.000
din, sindikalna podružnica 5000 din in
uprava rudnika po 10.000 din.
Tekmovanje, ki zajema vedno bolj
in bolj delovni kolektiv rudnika posta-
ja v njem nov način dela, pomeni do-
sledno borbo za večjo storilnost, in
čimprejšnjo izgradnjo socializma.
Prm prostovoljci ze poinajSafo zabukov-
skim in velenjskim rudarjem
Na pobudo KP je bila te dni tudi v
Celju in okolici organizirana široka ak-
cija za sestavljanje prostovoljnih bri-
gad, ki bodo najmanj tri mesece poma-
gale rudarjem v naših rudnikih pri nji-
hovem napornem delu, da bodo lažje in
sigumeje izpolnili svoj letni plan.
Rudnik Zabukovca je eden tistih
rudnikov, kjer se rudarji dan za dnem
borijo z velikimi težavami, delo v rovih
ni mehanizirano, v njih je mnogo vode
in metana. Kljub vsem omenjenim te-
žavam so polletni plan pravočasno z-
polnili. Vendar pa je sedaj treba še
bolj poprijeti, da bodo pravočasno iz-
polnili tudi svoj letni plan. V tem rud-
niku še niso začeli s Sirotanovičevim
načinom dela. Mnogo več uspehov pa
dosega rudnik Liboje, ki dela tudi pod
ugodnejšimi pogoji.
Da bo letni plan v obeh rudnikih
pravočasno izpolnjen, bi moralo biti v
rudnikih več delovne sile. V ta namen
je bilo predvideno, da bo te dni prišlo
v rudnik 80 prostovoljcev iz Celja in
okolice. Do danes dela v rudniku že 69
prostovoljcev, ki so večinoma prišli iz
celjskih in okoliških podjetij, 12 pa jih
je prišlo tudi z vasi. Takoj po prihodu
so sklenili pogodbe najmanj za tri me-
sece. Med prostovoljci je tudi nekaj
mladincev vz Tekstilne tovarne Sent-
pavel pri Preboldu, ki bodo pri delu
v rudniku tudi ostali. 2e takoj po pri-
hodu so pokazali veliko zanimanje do
dela ter se povezali z mladinsko organi-
zacijo. Ker je rudarsko delo za njih
nekaj novega in nepoznanega, delajo
skoraj vsi še kot vozači, počasi pa se
bodo začeli privajati tudi drugemu delu.
Mladinci posebno z velikim zanimanjem
zasledujejo delo mladinskih številk, da
bodo tudi sami lahko organizirali svoje
številke.
Posamezniki so se že v prvih dneh iz-
kazali. Zlasti je veliko zanimanja do
dela pokazal tov. Jelen Anton, vojni re-
ferent okraja Celje-okolice, ki svoje de-
lo opravlja vestno in z voljo, poleg tega
pa pomaga pri delu še referentu za voj-
no evidenco na rudniku. Prostovoljci
stanujejo v rudniških stanovanjih, ki so
že prenapolnjena in je to eno perečih
vprašanj, ki jih bo uprava rudnika mo-
rala povoljno in zadovoljivo reševati ter
prostovoljcem nuditi res vse, kar bodo
potrebovali pri svojem delu, da bo
uspešno in da bodo čutili toplino in to-
variški odnos tudi od strani ostalega
delavstva, kateremu so prišli na pomoč.
Vsakdo naj se pri tem zaveda svoje
dragocene pomoči pri izpolnjevanju pla-
na v našem rudarstvu, ki je za naš ce-
loten razvoj tako važen in pomemben.
V Tekstilni tovarni MLO so proglasili
udarnike
Razveseljiv dogodek smo beležili v so-
boto 29. oktobra v naši lokalni industriji,
ki je kot prva proglasila udarnike ter
položila pred svojim delovnim kolekti-
vom obračam svojega dela. Kolektiv
Tekstilne tovarne MLO pod vodstvom
ravnatelja tov. Kuneja je prikazal na-
vzočim predstavnikom Partije, oblasti
ter OSS-a, da je lokalna industrija na
poti socializma, da se trdno bori kljub
vsem težkočam ter zelo ostro postav-
ljenemu planu, za izpolnitev istega tet
za boljšo bodočnost nas vseh.
Tov. ravnatelj je v svojem govoru na-
kazal težkoče, na katere je naletel, ko
je prevzel svoje novo mesto. Obrat, ki
se je dozidaval izredno počasi, je bil v
kratkem času dograjen in ne bo dolgo,
ko bodo zapeli stroji v njem svojo zve-
nečo pesem. Orisal je borbo delovnega
kolektiva v izgraditvi socializma, pri-
kazal veličasten napor poedincev kot
odgovor vsem klevetam ter lažem in-
formbiroja ter izrazil priznanje vsem
udarnicam, posebno iz vrst naše mladine.
Po razdelitvi nagrad najboljšim udar-
nicam, so spregovorili vzpodbudne be-
sede tovariši Trpin, sekretar Komiteta,
Skomina, sekretar MLO in član izvrš-
nega odbora, Drofenik, sekretar OSS-a
in predsednik sindikalne podružnice, ki
je razdelil udarniške izkaznice. Po kon-
čanih referatih se je razvila prijetna za-
bava, kjer se je posebno pokazalo, da
so člani delovnega kolektiva strnjeni ne
samo pri svojem delu, temveč tudi v
prostem času kot ena družina, ki so do-
slej s svojim pravilnim delom pokazali,
da hodijo po pravilni poti, ki sta jim jo
začrtala naše vodstvo ter CK z marša-
lom Titom na čelu.
Celotnemu delovnemu kolektivu ter
tov. ravnatelju pa želimo, da še nadalje
dosega lepe uspehe ter na dan republike
znova dokaže, da je udarnicam Gajško-
vi, Teržžinovi, Zakoškovi in drugim sle-
dilo še več pridnih in za socializem se
boreoih delavk in delavcev. A proglasi-
tev udarnikov v naši lokalni industriji
je dovolj zgovoren dokaz, da naša lo-
kalna industrija ne zaostaja mnogo^za
zvezno in republiško in se bo dosledjio
borila, da bo v tem medsebojnem te-
kmovanju dosegla čim boljše mesto.
Najboljše v IV. čeMi
V IV. četrti imajo nekaj dobrih in
agilnih funkcionarjev in članov OF,
imajo pa tudi takšne, ki vsako delo in
pomoč odklanjajo. Kljub temu so
dosedaj opravili že čez 27.000 prosto-
voljnih ur. Medtem ko se nekateri mla-
dinci odtegujejo delu in z raznimi iz-
govori odklonijo, so pa starejše žene
lahko vsem za vzgled, posebno tov. Ka-
lander Katarina, ki je stara nad 70 let,
a ima že nad 90 prostovoljnih delovnih
ur.
Najbolj agilne pri delu med član-
stvom so Ožek Marica, Vagner Lila,
Gabričeva, Vizjak Branka, Semič Roza
in še več drugih, ki zaslužijo vso po-
hvalo in so tudi najbolj priljubljene
med člani.
Za svoje človekoljubno delo v Tednu
matere in otroka je tov. Ožek Marica
dobila pohvalo in nagrado od Ministr-
stva za socialno skrbstvo LRS v Ljub-
ij Eini.
Nekaj problemov iz krojaške delavnice
Neverjetno je in zelo nerazumljivo
kako so nekateri odgovorni ljudje ma-
lomarni v odnosu do naših novih uredb.
Saj nihče ne bi ničesar dejal, če bi bile
uredbe neka tajnost, če ne bi bile dnev-
no objavljene in pojasnjevane po na-
šem dnevnem in drugem časopisju. Ker
pa o tem stalno pišejo vsi tisti, ki žele
našo zakonodajo približati slehernemu
v nejegovem lastnem interesu, pa se ne
upošteva, potem je tak odnos malomar-
nost, ki prav gotovo ne zasluži pohvale,
temveč samo grajo.
V krojaški delavnici v Vojniku imajo
pet pomočnikov in tri učence. Zelo eno-
stavno bi bilo pri tako majhnem šte-
vilu zaposlenih urediti delovne odnose,
če bi se odgovorni upravnik in sami
delavci za to zanimali. Prav nič ni bilo
potrebno, da nastanejo napake glede
plač, da ima namreč neka tovarišica,
ki je pred kratkim položila pomočni-
ški izpit 11 din na uro, čeprav je danes
že mnogim poznano, da druga skupina
v vseh strokah ne zahteva niti polkva--
lifikacije in da torej nekdo, ki je kva-
lificiran in opravlja to delo, ne more
biti razporejen in tudi ne plačan po tej
skupini. Kljub temu, da je večina po-
močnikov v tej delavnici zaposlenih že
nad eno leto in da jim torej pripada po
1 din dodatka za nepretrgano zaposli-
tev, se to določilo ne upošteva, dasi-
ravno je v veljavi že od oktobra meseca
lanskega leta. Ravno tako se ne zme-
nijo za predpis, ki je v novih uredbah
posebno poudarjen, da se vse nadure
plačajo s 50% poviškom, pa tudi s pla-
čilnimi skupinami za učence si niso na
jasnem.
Delavci sami pravijo, da so člani sin-
dikata, da pa je njihov sindikat neakti-
ven in da si torej ne morejo pomagati.
Brez interesiranja ne bo nič in tudi v
tej delavnici ne bo reda, vse dotlej, do-
kler ne bodo pristopili k sestankom in
študiju ne samo teh, temveč vseh osta-
lih stvari, katere nas vse dnevno inte-
resirajo. Dnevno čitamo o borbi delav-
cev za večjo storilnost za nov način de-
la, mar to ne velja tudi za naše kra-
KLO v Vojniku
jevne delavnice in tudi za Vojnik. Nor-
me so podlaga za pravilno plačevanje.
Ce bi se v Vojniku tega zavedali, se ne
bi nekateri delavci pritoževali, da rav-
no toliko zaslužijo, kakor tisti, ki je
včeraj postal pomočnik, odpadle bi tudi
mnoge druge napake. Ce bi bilo malo
več interesa, ne bi v sobi 65 kub. me-
trov delalo 8 ljudi in bi že sedaj mislili
na to, kako bodo delali po zimi, pred-
vsem ker še sedaj nimajo peči in še
sploh ne vedo kam jo bodo postavili,
ker ni prostora.
To so notranja vprašanja. Kje pa so
dnevni problemi, s katerimi se borimo?
Kje je sodelovanje teh delavcev in sin-
dikata pri raznih odkupih, pri udarni-
škem delu, pri kulturno-prosvetnem
in političnem delu in sodelovanje za
priprave predstoječih volitev. Na vse
to bo potrebno pomisliti, pa ne samo v
KLO Vojniku. temveč po vseh drugih
krajevnih in drugih obrtnih delavnicah.
V Zavodni bodo Fzključili
iz Fronte škodljivce
Sekretariat terenskega odbora OF Za-
vedna je začel posvečati vedno več skr-
bi delu po komisijah ter se je na tak
način razgibalo politično življenje na
terenu. Komisija za agitacijo in tisk je
! ugotovila posameznike,   ki stojijo pri
I delu ob strani, vse miačneže in tudi one,
ki škodujejo ugledu naše Osvobodilne
j fronte. Ko so člani OF slišali, da se je
i odbor začel bolj zanimati za življenje
j na terenu, so tudi oni začeli aktivneje
sodelovati v  organizaciji  in  pokazali
več zanimanja za masovne sestanke in
študij. Zelo dobro je bil obiskan zadnji
masovni sestanek, na katerem so raz-
pravljali o čuvanju našega narodnega
gospodarstva in o življenju posameznih
prebivalcev terena, ki ne morejo živeti
v slogi z sostanovalci. Diskusija je bila
živahna in uspeh bo še večji, ko bo se-
kretariat točno preiskal škodljivce in
jih izločil iz organizacije.
SINDIKALNE PODRUŽNICE BODO
POSPEŠILE DELO V TEKMOVANJU
ZA FIZKULTURNI ZNAK
Zavedajoč se, da i« tekmovanje za flE-
kulturni znak temelj fizkulturnega gibanja,
so se sindikalne podružnice obvezale pospe-
iitl fizkulturno delo v tekmovanju za fizkul-
turni znak. Prve fizkulturne znake po svojiti
članih, razen smučanja za srebrno in zlato
značko bodo podruž. osvojile do 25. no-
Tembra. Dos^aj so najboljše uspehe v tek-
movanju dosegle Tkalnica hlaCevine in To-
Tarna perila, ne zaostajajo pa za njim MLO
tekstilna tovarna, MLO obrtne delavnice,
MO inštalacije in tudi Tovarna emajlirane,
ki ima v svojem kolektivu 95 tekmovalcev za
fizkul turni znak. Brez dvoma pa za omenje-
aimi ne bodo hotele zaostajati le ostale po-
iružnice, katere bodo tekmovanju posvetile
tudi vso skrb, da si pribore njih člani svoja
najvišj fizkulturna odlikovanja. Kajti osvo-
jene fizkulturne značke po njihovih članih,
bodo največji dokaz dela na fizkultumem
polju njihovih flzkultumlh referentov in ko-
misij. V podružnicah, kjer pa ne bodo
osvojili fizkulturnih znakov nam bo jasen
dokaz, da so njihovi fizkulturni referenti
■anemarjali svoje delo ter obstojali le na
papirju.
Z JESENSKIM CROSSOM BODO
SINDIKALNE PODRUŽNICE ZA-
KLJUČILE LETNO FIZKULTURNO
SEZONO
Res je, da so mnoge sindikalne podružnice
^kazale dovolj aktivnosti na fizkultumem
polju preko leta, nekatere tudi na svojem
prvenstvenem tekmovanju, katero se bo rav-
no te dni zaključilo. Toda uspešen zaključek
dela na fizkultumem polju si nikakor ne mo-
remo zamisliti brez izvedbe jesenskega cros-
sa, kateri mora z množično udeležbo član-
stva potrditi vso njegovo aktivnost preko leta
ter vključiti v fizkulturne vrste zopet nove
člane. Ker je zadnji rok izvedbe jesenskih
erossov do 15. novembra, bodo morali fiz-
kulturni referenti vložiti ves trud, da svojo
dolžnost 100 odstotno izvrše. Da se tudi z
mnogimi ovirami da doseči mno-ično udelež-
bo na erossu, naj bo vsem podružnicam za
vzgled sindikalna podružnica Naproze, ki je
na spomladanskem erossu s 67 odstotno ude-
ležbo osvojila prehodno zastavico OSS-a Ce-
lja, za katero osvojitev pa se bodo letos bo-
rile mnoge sindikalne podružnice.
USTANOVITEV SMUCARSKO-
HOKEJSKO-DRSALNEGA KLUBA
V CEL.TU
Na zadnji seji SSD Kladivarja se je nffo-
tovilo, da je 7,a nadaljnji razvoj /.imskih špor-
tov v Celju nujna potreba ustanoviti samo-
stojni organ za rimske športe. Ta organ naj
bi bil SmiJarsko-hokejsko-drsalni klub Kla-
dlvar Celje.
Iniciativni odbor, ki se je že sestal. Je
»gotovil nnjno potrebo ustanovitve takega
kliiha, ki bo organizacijsko in propagandno
lažje zajel našo mladino ter pospešil razvoj
teh športnih panog. Za ?im veCji in hitrejši
napredek predvideva iniciativni odbor orsra-
niziran.ie več smnfarskih in hokejskih tečajev
ter drsalne šole.
Ustanovna sknpšfina tega klnba bo pred-
vidoma v drugi polovici novembra. Inicia-
tivni odbor bo izvršil vse priprave, vendar pa
je nnjnn opozoriti vse množične organizacije,
predvsem pa I.MS ter sindikalne organiza-
cije, da opozore svoje članstvo na ta klub in
ga pri prizadevanju, nuditi naši mladini in
delovnemu človeku pravilno fizkulturno vzgo-
jo tor razvedrilo v lepi zimski naravi, vse-
stransko podpreti.
Ker pa je ustanovitev tega kluba že goto-
va stvar, in da se čim hitreje pride do re-
zultatov, se je sklenilo, da se takoj prfstopi
k nabiranju članstva za ta klub. Prijavite
■e lahko v Fizkultumem magazinu na Sta-
netovi ulici ter v poslovalnicah Državne za-
ložbe v Stanotovi ulici (prej »Naša knjiga«)
in Prešernovi ulici (prej Mohorjeva knjigar-
ma).
KOŠARKA V CELJU
V naglem razvoju fizkulture v novi Jugo-
slaviji je tudi košarka hitro napredovala. Ta
lepa, hitra igra, ki zahteva od igralca hi-
trost, dobro tehnično obvladanje žoge in
predvsem dobro kondicijo, je med našo mla-
dino kmalu našla mnogo ljubiteljev, poseb-
no med srednješolci. Medtem ko pred vojno
ta igra pri n£is skoro sploh ni bila poznana,
ima danes skoraj vsaka šola svoje igrišče in
svoje moštvo in reprezentanca Jugoslavije
spada med najboljše v Evropi. To je rezul-
tat pravilne in načrtne vzgoje mladih tek-
movalcev in pomoči, ki jo ljudska oblast nudi
športu.
Pri nas v Celju košarka ni dosegla tistega
razvoja, ki bi ga lahko, če smo si odkriti,
moramo priznati, da je celo malo nazado-
vala. Moštvo Kladivarja je bilo lansko leto
najboljše slovensko moštvo za ligašema Enot-
nostjo in železničarjem (Ljubljana), sedaj
pa je tudi v drugih mestih Slovenije košarka
hitro napredovala, tako n. pr. v Mariboru,
in prehitela Celjane. Moštvo Kladivarja letos
tudi ne bo sodelovalo v slovenski ligi, ker
se njegovi igralci, ki so vsi dijaki in so v
počitnicah gradili Avtostrado. niso mogli
udeležiti izbirnega turnirja, Vsekakor za raz-
voj košarke pri nas to ne bo pozitivno, kaiti
po svoji kvaliteti Kladivar brez dvoma spada
v slovensko ligo.
Doslej je bil center zanimanja za košarko
v Celju na I. gimnaziji, medtem ko se po-
sebno sindikalni aktivi niso zanimali za ta
lepi šport. Potrebno bi bilo, da se posebno
preko telovadnih dmštev poiščeio talentirani
igralci, ki bi izpolnili vrste Kladivarja. 7j za-
nimivimi tekmami pa bomo dvignili tudi za-
nimanje publike za košarke.
Dijaki I. gimnazije so letos že izvedli svoje
prvenstvo. Že prva tekma je prinesla prese-
nečenje, ko je sedmi razred premagal pr-
votnega favorita 8bc razred z rezultatom
27:26. 8a pa je premagal 7 razred z 19:15.
Odločilna tekma je bila med 8a in 8bc raz-
redom, ki bi si z zmasro lahko osvoiil pr\'0
mesto. Vendar 8bc tudi tokrat ni pokp.zal efi-
kasne igre in je kljub temu, da so v njesro-
vem mnttvu nastopal,! znani i^rflci kot
Ramskueler, štiglic. Vehovar in Goričan, igro
presenetljivo izgubil z visokim rezultatom
36:19. Najbolišo igro sta pri 8a pokaz.nla Gla-
vač in Unferdorben. ki sta z lepimi kontra-
nanadi in sieumimi meti na ko? največ pri-
pomogla k zmaei 8a. Tudi moštvi 6. ir 5. r.
sta prikazali leno igro in imata nekfitere
prav dobre poedince, ki pa jim še manika
vigranost in sis^irnost metov na koš. Prvo
mesto je dosegel 8a r. z 8 točkami, .sledi 7. r.
z 6, 8bc r. s 4, 5. r. z dvema in 6. razred
brez točke.
V nedeljo 23. oktobra so kojarkaši in od-
bojkaši gostovali v Brežicah nrotj PD Raz-
lagu. Odboikaši, ki so nastopili v postavi
Mikeln, Arzenšek, štiglič, Rak, Glavač, Un-
ferdorben so no nezanimivi iprri zmagali s
3:1 (15:8, 15:12. 11:15, 15:6). Zanimivejša je
bila košarkaška tekma. V prvem polčasu se
Kladivar ni znašel in ni znal prilagoditi svoje
igre malo ostri, a enostavni igri domačinov,
ki so se z odličnim Urbančičem na čelu žila-
vo branili. Rezultat prvega polčasa je bil
14:11. šele v drugi polovici so gostje zaigrali
boljše in preko odličnega Glavača stalno po-
večavali razliko. Končni rezultat je bil 44:19.
Kladivar, ki je nastopil brez Korberja in Ju-
vanca, je igral v postavi: Glavač (23), Rams-
kugler (11), štiglic (4), Unferdorben (4), Go-
ričan (2), Mikeln, Petm, Vehovar.
MLADINKSA TEKMA ZA POKAL
PEPETA ZORNADE
RUDAR (Trb.) : KLADIVAR (Celje)
3:3 (3:0)
V četrtek 27. oktobra sta se srečala na Gla-
ziji dva mladinska rivala, ki sta s svojo igro
dokazala, da gojita prav lep nogomet. Ru-
dar, ki je nastopil kompleten ter s svojimi
najboljšimi igrači je sicer zaradi momenta-
no slabe igre srednjega krilca že v prvih
osmih minutah zabil tri gole in izgledalo je,
da bo odšlo domače moštvo visoko poraženo
iz igrišča. Toda mladinci Kladivarja niso po-
pustili, temveč so nenehoma napadali ali
brez uspeha Rudarjeva vrata.
Domačini so posebno v drugem polčasu pri-
jetno iznenadili. V očitni premoči so igrali
večji del na nasprotnikovi polovici ter dosegli
z glavo dva zaporedna gola. Realizatorja sta
bila Mahkovec in Marinček. Toda kljub stal-
nim napadom rezultata niso mogli izenačiti.
Rudarjevi mladinci so igrali zelo lepo, žal
so premnogokrat faulirali, kar je kvarilo
potek igre. Sicer so bili vsi prekrški lažjega
značaja ali številni. Medtem so pokazali Ce-
ljani, da znajo biti boljši od Trboveljčanov
in bi si zmago na vsak način zaslužili. Pri-
kazali so posebno v dmgem delu izredno le-
po igro ter smiselne kombinacije.
Sodil je Brunšek iz Celja prav dobro.
KLADIVAR (C) : ŽELEZNIČAR (Mbr)
2:1 (2:0)
V nedeljo se je odigrala na Glaziji povratna
nogometna tekma, ki se je končala z istim
rezultatom ter prav tako zmago Kladivarja,
kot prva pred 14 dnevi v Mariboru. Topot je
tudi železničar pomladil svoje moštvo ter na-
stopil s petimi mladinci, medtem ko je Kla-
divar nastopil s sedmimi. Od liginega mo-
štva so i^ali le Klanjšek v vratih, Hojnik.
Firm in Belcer. Medtem ko Coh, ki se je
udeležil ping-pong turnirja v Brežicah, ča-
ter odbojčnega turnirja v Kranju, Dobrajc,
ki še to nedeljo ni imel pravice igranja, niso
nastopili. Dollnšek ter Petelinek sta upra-
vičeno izostala, a Bernard se ni udeležil tek-
me iz neznanega vzroka.
Mladinci, ki so izpopolnili vrzeli so zaigrali
zelo dobro ter po Marinčeku ter Belcerju vo-
dili v prvem polčasu že 2:0. Igrali so kom-
binatorno in imeli precej več od igre. Ma-
riborčani so se popravili šele kasneje in
zmanjšali rezultat. V splošnem sta igrali obe
moštvi zelo fair in sodnik Orel, ki je sodil
prav dobro ni imel težkega stališča. Od ma-
riborskega železničarja pa je publika mnogo
več pričakovala.
Opozarjamo vse nogometaše, da se vrši v
torek dne 8. novembra t. 1. ob 16. uri popol-
dne jesenski cross. Udeležba je obvezna za
vse nogometaše Kladivarza in F. Aktivov. —
Zbirališče na Ggaziji.
Božo Videnšek.
-Sali-
MOŠTVENI BRZOTURNIR
Okrožni šahovski odbor v Celju razpisuje
moštveni brzoturnir za prvenstvo celjskega
okrožja v letu 1949.
Turnir se bo vršil v Rog. Slatini v nede-
ljo dne 13. t. m. s pričetkom ob 9.30 uri v
Šahovskem domu. Pravico udeležbe imajo
vsa društva in sindikalni šahovski aktivi v
celjskem okrožju. I
Prijave je poslati na Okrožni šah. odbor v
Celju, kavarna Evropa do 6. novembra.
- OBJAVE -
OBVESTILO
DES — obrat Celje obvešča vse odjemalce
električne energije, da bo v nedeljo 6. no-
vembra 1949, od 8. do 12. ure prekinjen elek-
trični tok zaradi nujnih popravil in čiščenja
transformatorjev.
OTVORITEV JAVNE SHRANJEVAL-
NICE ZA KOLESA V CELJU
Da se odpravi vsako puščanje koles pred
raznimi lokali, pločnikih, kakor tudi v raznih
vežah uradnih zgradb v Celju, je MLO —
1 Uprava  javnih  nasadov    in    javnih  naprav
i ustanovila in odprla ob Prešernovi ulici poleg
mestne tržnice primerno shranjevalnico za ko-
lesa. — Občinstvo opozarjamo, da v bodoče
ne pušča koles na prostorih, kjer je oviran
promet, ampak da vsak kolesar, ki pride s
kolesom v mesto po  opravkih,  odda svoje
kolo v shranjevalnico, kjer bo varnost koles
vsestransko zajamčena. Vsako nadaljno pu-
i ščanje koles po mestu kakor na prometnih
mestih itd. je torej prepovedano in bo nad-
zorna oblast vodila strogo kontrolo.
Uprava shranjevalnice koles
MLO Celje-mesto
PRESKRBA INVALIDOV
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo je
i pod štev. služb, z dne 17. oktobra 1949 iz-
■ dalo nalog svoji trgovinski mreži, da imajo
vojni invalidi, vdove ter vsi zaščiteni po in-
! validskem zakonu, ki se izkažejo s člansko
[ izkaznico organizacije voji\ih invalidov v
' vsej trgovinski mreži mesta Celja pri nakupu
' prednost.
Nedeljska zdravstvena služba
6. novembra 1949: Dr. Fišer Jože, Krži-
šnikova ulica 2. Nedeljska zdravstvena služba
traja od sobote opoldne do ponedeljka zju-
traj do 8. ure.
POPRAVEK
V poročilu o mladinskem nogometni tekmi
Sobota : Kladivar v Soboti se je vrinila po-
mota, članek popravljamo v toliko, da tov.
Leakovška ni poslal v Beograd na tekmova-
nje v odbojki OSS, ki ■ tem ni imel nobe-
ne zveze, temveč tov. UriiC Jože. s
PRODAM kompletno starinsko spalnico in
sobno kredenco, oreh, dobro ohranjeno. —
Naslov v upravi lista.
PRODAM REPOREZNICO, Babno  16..
II. razreda 13. kola
bo 8. novembra
Premija
300.000 din
In 3.OO0 dobitkov
Srečke dobiš pri
JUGOREKL(!!M
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ur»dnji: Lojze Ji«rc — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Ti«k Celjske tjjkara«