OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbeno planiranje in gospodarslvo Komisija za turizem in gostinstvo, trgovino in cene ANALIZA EKONOMSKEGA RAZVOJA GOSTINSTVA IN TURIZMA V OBČINI LJUBLJANA-SISKA 0. UVOD 1. ANALIZA KVANTITATIVNIH KAZALCEV 1.1. Poslovni rezultati 1.2. Dejavnost nosilcev gostinsko-turistične ponudbe 1.3. Gostinske zmogljivosti 1.4. Turistični promet 1.5. Primerjava z dejavnostjo gostinstv^i in turizma v ustalih Ijubljanskih občinah in v mestu Ljubljana 2. MOŽNOSTI RAZVOJA GOSTINSTVA IN TURIZMA 2.1. Pregled možnosti razvoja 2.2. Predlog aktivnosti Avgust 1987 UVOD V okviru narodnega gospodarstva pomenita turizem in gostin-stvo pomembno panogo, ki s svojimi kvalitetnimi storitvami vpliva na povečanje družbenega proizvoda ter na povečanjc konvertibil-nega priliva. Organske ločnice med turizmom in gostinstvom pravzaprav ni. ker se oba medsebojnp dopolnjujeta in drug za drugega opravljata propagando. V nalogi želimo prikazati ekonornski razvoj in stanje te dejavno-sti v občini Ljubljana-Šiška, opozoriti ua aktualna vprašanja v današnjih pogojih gospodarjcnja ter oceniti možnosti razvoja. Zavod za družbeno planiranjc Ljubljane bo naknadno izdelal nalogo Možnosti enotnega razvoja turističnih centrov v Ljubljani in tako obdelal to tematiko tudi za občino Ljubljana-Šiška. 1. ANALIZA KVANTITATIVNIH KAZALCEV 1.1. Poslovni re/ullati V gostinstvu in turizmu v občini Ljubljana-Šiška se ustvarja 1,68 % družbenega proizvoda; v panogi je zaposlenih 2,24 % vseh delavcev v občini. Organizacije združenega dela iz dejavnosti TABELA 1: Kczullati poslovanja organizacij združenega dela gostinstva in turizma v občini Ljubljana-Šiška v obdobju 1984-1986 in celotnega gospodarstva občine v letu 1986 v mio din Elementi Gostinstvo in turizem Gospodarstvo IND IND IND IND 1984 84/83 1985 85/84 1986 86/85 1986 86/85 Celotni prihodek (CP) Dehodek (DOH) Čisti dohodek Akumulacija 0 št. zaposlenih Rcntabilnost §r. za repr. Produktivnost PUPS DOH 100 % št. del. Akumulativna sposobnost AK PUPS Delež akumulacijc v DOH (%) Delež prihodka ustvarjencga na tujem trgu v cclotnem prihodku (%) 100 % 1.015 442 349 46 710 6,6 653 3.8 10,4 4.9 2.005 198 4.358 217 688.625 183 804 200 2.083 236 160.927 218 715 204 1.699 238 112.940 222 91 199 202 220 29.318 206 740 104 765 103 34.103 101 7,6 115 9,0 118 13,2 110 1.253 192 2.863 228 4.719 217 4,8 126 6 125 6,3 105 10,4 100 9,7 93 18,2 94 6.8 139 8.0 118 '14.3 Organizacije združenega dela gostinstva in turizma, ki so v lctu 1986 imclc scdcž v občini Ljublj; - MERCATOR-HOTELI-GOSTINSTVO TOZD Ilirija - DOTABOR - SOZD INTEGRAL DO Golfturist TOZD Gostinstvo Ljubljana - ZPS TZ UTOSTROJ TOZD Zunanje storitvene enotc - NASTANITVENl CENTER ŠIŠK.A ,. na-Šiška: goslinslva s sedožem v občini Ljuhljuna-Siška «> v lclu 1986 ustvarilc 4.358 mio clin cislotncga prihodka in jc hil v primcrjavi / letom 1985 večjiza 117 '!¦'.. (cclolnogospodarstvoobčiiK-zu 83 7,,). V celotncm prihodku gospodarstva občinc prcdstavlja celotni pri-hodek gostinstva in lurizma le 0.63 %. Dohodek jc bil v letu 1986 rcaliziran v vrcdnosti 2.083 mio din. kar jc 136 % več kot v letu 1985 (v cctotncm gospudarstvu občine jc večji za 118 %). V dosežencm dohodku gospodarstva prcdstavlja dohodck gostinstva in turizma 1.29 %. Organizacije so doscglc 1.699 mio din čistega dohodka, kar jc 138 % več kot v lctu 1985 (cclolnu gospodurstvo za 122 %). V culotncm doseženem čistcm dohodku gospodarslva predslavlja dosežoni čisti dohodck gostinstvu in turiznia 1.5 %. TABELA 2: Struktura finančncga rczultata usivarjenega v gostinstvu in turi/mu v celotnero gospodarstvu občine Ljubljana-Šiška (v %) V letu: 1984 1985 1986 1987 Celotni prihodek 0,53 0,56 0,63 Dohodek 0,95 1,12 1,29 Čisti dohodek 1,29 1,44 1,50 Akumulacija 0,51 0,64 0,69 Št. zaposlenih 2.21 2,25 2,24 Št. TOZD, DO 8 5 5 7 Št. DSSS 12 2 2 Op.: Zajete so samo organizacije združenega dela gostinstva in turizma, ki imajo sedcž v občini Ljubljana-Šiška. Razvidno je (tabcla 2), da se je dosežen delež celotnega pri-hodka, dohodka, čistega dohodka in akumulacije v gostinstvu in turizmu v celotnem gospodarstvu Ljubljana-Siška v obdobju 1984-1986 počasi povečeval. Število zaposlenih se je v letu 1986 na področju tc dejavnosti zmanjšalo za 1 %. medtem ko se je v celotnem gospodarstvu povečalo za 1,7 %. Delež prihodka ustvarjenega na tujem trgu v celotnem prihodku gostinstva in turizma v letu 1986 je bil 8 % in je bil nižji kot v gospodarstvu občine, ki je znašal 14,3 %. Prihodki od prodaje storitev na tuji trg so v letu 1986 znašaJi 347 mio din, kar v občinskih prihodkih ni predstavljalo bistvenega pomcna Ta dejav- ' nost je v letu 1986 dosegla nižjo reproduktivno in akumulativno sposobnost kot gospodarstvo občine, prav tako tudi nižjo produk-. tivnost in znatno manjši delež akumulacije v dohodku. 1.2. Dejavnost nosilcev gostinsko turistične ponudbe: Mercator-DO Hoteli-Goslinstvo-TOZD Hotel Uirija je najpo-membnejši nosilec gostinske dejavnosti na področju Ljubljana-Šiška, ki /ma svoje cnote razporejene tudi na področju drugih slovenskih občin. TOZD skrbi za kulturno raven prostora, kvali-teto postrežbe, pestrost jedi in specializacijo ponudbe. Poslovna uspešnost TOZD Ilirija je v obdobju 1984-1986 in polletju 1987 nihala: poslovanje v letu 1984je bilo slabše kot v letu 1983, stanje se je ponovno izboljšalo v letu 1985, toda v letu 1986 spet poslabšaio, saj so v I. tromesečju poslovali z izgubo. Finančni rezultat v polletju 1987 kaže na ponovno izboljšanje. Delež aku-mulacije v dohodku je v celotnem obdobju padal in je v lanskem letu predstavljal le še 4 %, medtem ko je v polletju 1987 porastel na 7 %. Od vseh obratovalnic v TOZD so bifeji najbolj donosni. V tem srednjeročnem obdobju so investirali v nabavo teptalca snega v vrednosti 80 milijonov din v PE Hotel Bor, Črni vrh. Soudeleženi so pri izgradnji novega gostinskega trgovskega centra v Fužinah s svojim deležem v višini 60 mio din. V obratih v občini Ljubljana-Šiška so izvedli rekonstrukcije obratov in nabavili nove hladilnc kapacitete. V obdobju do leta 1990 načrtujejo odkup gostinskega lokala v občini Vič-Rudnik. V motelu Tikvcš želijo povečati prenočitvcne kapacitcte, toda zaradi pomanjkanja finanč-nih srcdstcv to šc nc bo možno. Hotel llirija he bo povečeval svoje ponudbe v občini Ljubljana-Šiška in ne bo zmogcl prevzeti vlogo nosilca turističnega razvoja (Zbiljc in Dragočajna). Motel Mediio poslujc kot poslovna enota DO Kompas TOZD Magistrat, preko katcre pridobi največ gostov. DO je zagotovila tudi sredstva za sanacijo centralnega objekta motela. Investicija s katcro bodo pridobili 27 novih lcžišč je v teku in bo zaključena v lctu 1988. V sklopu motcla je bila v lctu 1986 odprta brczcarinska prodajalna (Duty lree shop) za izboljšanje in popestritcv ponudbc tujim gostom. Organizacija v perspcktivi nimu namenu šiiiii dcjav-nosti, naniLTava pa urcdili okolico /d rckrciiL°ijsko poiuiilbo. SO/1) Integral IX) Gofiturisl'IO/.D Gosliiisjto nudi noslniskc in prenuOitvcno kapaciicio, prcdvsom za domučc goslo. Število nočitev se stalno veča, zato je izkoriščenost kapacitet zelo vcsoka (74 %). Srednja šola za gostinstvo in turizem upravlja s Hotelom Belle-vue od leta 1953. Danes je hotel najslabše urejen obrat v močno dotrajanem objektu, ki je spomeniško zaščiten. Hotel ves čas služi za praktično vzgojo mladih gostinskih kadrov. Posluje kol komer-cialni gostinski obrat in ustvarja akumulacijo, ki jo sproti porab-ljajo za naložbe. Že v letu 1954 so bili izdelani vsi glavni projekti za preureditev starega in dogradiTev novega hotela Bellevue. Zata-knilo se je pri financiranju, saj šola ni bila sposobna najeti visoka kreditna sredstva; ob tem šoli ni uspelo pridobiti ustreznega soin-vestitorja do danes. Resnejši dogovori o preureditvi hotela so se pričeli v letu 1962, ter 1984, ko je bil oblikovan konzorcij iovesti-torjev, ki ni uspel realizirati programa. Kompas naj bi v letu 1985 prevzel hotel in ga adaptiral, vendar zataknilo se je pri odškodnini, ki bi jomoral povrniti šoli. SOZD IMOS je s sovlaganji tujega partnerja v letu 1986 preizkušal možnosti izgradnje novega hotela de-lux kategorije in ureditve okolice. Iskra Delta je v letu 1986 želela soinvestirati in izvesti prizidek za računalniško izobraževa-nje, toda po izdelavi projekta so odstopili od investicije. Letos so potekali informativni pogovori o soinvestiranju s Pivovarno Union, Slovinom, Smellom in Casinojem v Portorožu. Šola je z lastnimi sredstvi opravila obnovo strehe in čelnega dela fasade in sanitarij. O dotrajanosti objekta, ki ne ustreza več sodobnim hotelskim normam je šola seznanila Skupščino mesta Ljubljane, Turistično posJovno skupnost, Splošno združenje za gostinstvo in turizcm, toda trenutno ni konkretnih izgledov za pričetek izvajanja to zahtevnc investicije. Nastanitveni cenler Siška ob Celovški cesti nudi nočitvene kapa-citete delavccm razltčnih organizacijah združenega dela z druž-beno prehrano. Organizacijc združenega dela iz področja gostinstva in turizma nimajo razvojnih konceptov, prav tako pa ne sredstev z njihovo realizacijo. V avto kampu, ki deluje v okviru turističnega društva Drago-čajna so v letu 1986 sprejeli prve goste v naturističnem delu kampa in dosegli večje število nočitev tujih gostov. Dokupili bodo še del zemljišča, ker želijo povečati kapacitete, medtem ko za izgradnjo večnamenskega objekta s trgovino ne bodo itneli dovolj lastnih sredstev. Ugotavljamo, da so nekatera turistična društva aktivna (TD Zbilje, TD Smlednik, TD Dragočajna-Moše, TD Šmarna gora, KS Sora, TD Katarina, TD Ljubljana-Šiška, TD Dravlje) v drugih pa je dejavnost zamrla. Zaradi majhnega obsega sredstev za širjenje te dcjavnosti so programi društev usmerjeni v manjše akcije. Za poirebe stacionarnega in tranzitnega turizma so pomembni vsi gostinski lokali v občini, še posebej pa tisti, ki so situirani ob prometnih vpadnicah. Sekcija gostincev pri Obrtnem združenju občine Ljubljana-Šiška s svojim delovanjcm usmerja nosilce samostojnega osebnega dela k izboljšanju ponudbe, organizira strokovne posvete in opravlja drugc naloge, ko so zajete v programu te sekcije. Ugotavljamo, da se kmečki turizem v Dolomitih in Vodicah ni uveljavil v popolni meri. Gostinske uslugc nudijo tudi nekatere organizacije katerih osnovna dejavnost ni gospodarske narave: Planinska društva na Rašici, v Medvodah in Govejku ter društvi upokojencev v Šiški in Medvodah. Za izletniški turizem so pomembni gostinski obrati na Toškem čelu, na Trnovcu in v Topolu. 1.3. Gostinske zmogljivosti Pregled gostinskih zmogljivosti v obdobju 1970-1986 (tabela 3) kaže, da se je v zasebnem sektorju zmanjšalo število gostiln v korist bifejev in okrepčevalnic, v družbenem sektorju pa se je zmanjšalo število klasičnih restavracij in povečalo število enot družbene prehrane, ker le-le nudijo bolj ugoden finančni rezultat skozi celo leto. Število obratovalnic in število sedežev stalno raste.-Število ležišč se je do leta 1980 pfcvečalo, nato pa zmanjševalo. Ugotavljamo, da tako v družbcnem kot zasebnem sektorju gostinstva prevladuje večje število finančno donosnejših obratoval-nic, ki po namenu uslug zožujejo kvaliteto gostinsko-turistične ponudbe, kar ni v skladu s srednjeročno in dolgoročno usmeritvijo te dejavnosti. Davčna politika v občini z plajšavami želi podpirati razvoj gostinstva in turizma. V ta namen odlok o davkih občanov določa nekoliko vi-Sjo stopnjo davka za bifeje (40 %) in nekoliko nižje za gosti&ča (35 %). Davčne olujšave pri opravljanju gostinske dejav-nosli «) žc leta predpisanc in siccr če je več kot 40 % celotnega prihodka doscžcno s strcžbo hrane in prenočevanja se občinski davck /iminjša za 30 %. Pri oddajanju opreinljenili sob turistom preko turistične organi-zacije ali turističnega društva jo zasebnik oproščen davka na pri-dobljeni dohodek do višine trikralnega povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka zaposlenega delavca v SR Slovenije v preteklem letu. V letu 1986 so gosiinske zmogljivosli v občini Ljubljana-Šiška štele 89 gostinsko-tunsiičnili cnot, od tega je bilo 42 obratovalnic v zasebni lasti. Vsi ti gostinski obrati so imeli 1198 ležišč in 8294 scdežev. Več kot polovica vseh sedežnih kapacitet (54 %) je v lasti zasehnega sektorja. TABELA 3: Gostišča po vrslah gostmskih objektov 1970 T980 1986 Holel B Hotel D in C Okrepčevalnicc - v tem zasebniki Moteli, penzioni Kampingi Gostilne - v tem zascbniki Kiasifna restavracija Samopostrcžna rcstavracija Restavracija družbene prehrane Bifeji - v tem zascbniki Ostali lokali 44 40 3 7 12 4 1 38 38 6 1 7 20 1 1 9 2 1 22 17 1 2 12 36 14 2 Obratov skupaj 73 86 89 Ležišča skupaj 864 1494 1198 Sedeži skupaj 6176 7765 8294 - y tem zasebniki « 2934 Vir: Statistični letopis 1.4. Turistični promet V zadnjih letih belcžimo manjši obisk gostov. V letu 1986 je bilo 94.482 gostov (IND 97) od tega 40.381 tujih obiskovalcev, katerih število je porastlo (IND 106) in je njihov delež v skupnem številu 42,7%. Število nočitev je v letu 1985 nekoliko poraslo, v letu 1986 ponovno zmanjšalo in sicer pod število iz leta 1984 (IND 98). Vseh nočilevje v letu 1986 bilo 156.418, od tegaje bilo prenočitev tujih gostov 53.106, kar pomeni porast za 6%. V strukturi pomenijo tuje nočitve 34% vseh nočitev. . auL..i TABELA 4: Gosti in notitve v letih 1984-1986 na obmoiju občine Ljubljana-Siška GOSTJE % tujih Leto Vsi IND Tuji IND gostov 1984 99.492 38.445 38,6 1985 97.481 98 37.918 98 38,9 1986 94.482 97 40.381 106 42,7 I-VI. 1987 39.410 95 12.432 90 31,5 NOČITVE % tujih Leto Vsc IND Tuje IND nočitev 1984 157.597 51.184 32,5 1985 159.332 101 50.272 98 31,6 1986 156.418 98 53.106 106 34,0 I-VI 1987 67.963 95 * 19.063 107 28,0 Vir: Statistični letopis Gostinsko povpraševanje v občini Ljubljana-ŠiŠka je preko leta dokaj enakomerno in zagotavlja dobro izrabo goslinskih zmoglji-vosti. V letu 1986 so gostinski lokali v občini ustvarili 5.338 mio din prometa. Samostojno osebno delo je ustvarilo 19,2% celotncga gostinskega prometa. Delež prometa, ki ga ustvari zasebni sektor gostinstva iz leta v lcto narašča. V družbencin sektorju je večji dcl prometa ustvarjen s prometom od hranc in napitkov, pijač in prenočitev, medtem ko je v zasebnem sektorju glavnina promcta ustvarjena s prodajo pijač. TABELA 5: Promel gostinskih obratov (združeno delo in samostojno osebno delo) m mio din 1985 1986 IND Promet skupaj 2.467 5.338 216 - združeno delo 2.137 4.477 209 - samostojno osebno delo 330 861 260 % ki ga ustvari samostojno osebno delo 15,5 19,2 1.5. Primerjava z dejavnosljo gostinstva in turizma v ostalih . Ijubljanskih občinah in v mestu Ljubljana. Ljubljana ima dolgoletno turistično tradicijo, ki se je večala z gospodarsko, kulturno in politično močjo mesta ter s funkcijo vainega prometnega vozlišča. Na osnovi omenjenih dejstev gostin-stvo in turizem občine Ljubljana-Šiška dosega drugi najvišji delež v celotnem turističnem prometu mesta Ljubljane. Podatki iz lcta 1985 kažejo, da je gostinstvo in turizem občine s prometom gostinskih obratov ustvarilo 16,2% celotnega gostinskega prometa v Ljubljani, gostilo 17.5% vseh obiskovalcev mesta in prenočilo 20,1% vseb obiskovalcev, ki so prenočili v Ljubljani. TABELA 6: Struktura gostinsko-turističnega prometa v občini Ljubljana-Siška v skupnem gostinsko-turističnem prometu mesta Ljubljane v letu 1985 (v %> Občina Vrednost prometa St. gostov Št. nočitev Šiška Bežigrad Center Moste-Polje Vič-Rudnik 16 17 20 12 5 6 52 77 74 12 0 0 8 0 0 Mesto skupaj 100 100 100 Če primerjamo poslovni rezultat gostinstva in turizma občine Ljubljana-Šiška z goslinstvoin in turizmom mesta Ljubljane v letu 1986 oziroma če primerjamo samo rasti finančnih kazalcev ugoto-vimo, da je ta dejavnost v občini Ljubljana-Šiška dosegla boljše rezultate kot gostinstvo in turizem v mestu. Cclotni prihodek gostinstva in turizma je v letu 1986 rastel za 2 % hitreje kot v gostinstvu in turizmu mesta. Zaradi počasnejše rasti porabljenih sredstev v gostinstvu in turizmu občine je doho-dek oziroma čisti dohodek rastel hitreje kot v mestu (22 % ozi-roma 24 %). Sredstva za reprodukcijo so v gostinstvu občine porasla za 51 % več kot je bila povprečna rast le-teh v mestu Ljubljana. TABELA 7: Primerjava rasti posameznih Rnančnih kazalcev v letu 1986 Kazalci Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek Čisli dohodek Sredstva za reprod. Vir: Podatki Služba družbenega knjigovodstva Ljubljana 2. MOŽNOSTI RAZVOJA GOSTINSTVA 1N TURIZMA 2.1. Pregled možnosti razvoja Intenzivni razvoj turiztna v nekaterih rcgijah in občinah nam kaže, kako so se te občine dvignile iz nerazvitosti na prva niosta po ustvarjenem dohodku, v naši občini pa prav v turizmu vsc bolj zaostajamo. Pričelo je prevladovati spoznanje, da se moramo lotevati zlasti tistih nalog, ki nam bodo omogočile brez vcčjih vlaganj v novc zmogljivosti dvijmiii picdvscm kakovost turistične ponudbe, s katero bomo lahko priiegnili tudi zahlevnejše goste. Seveda moramo dolguročno n:ičnovati tudi novc /mogljivosti, ki jih dopuSčajo naravne danosti in hkrnli i i\/yu\ drugih dujavnosli na področju krajcvnih skupno^ti. Pri slchcmi naložbi v turislično Gost. in tur. Gost. in tur. mesto Ljubljana-Šiška IND IND 215 217 216 203 214 236 214 238 160 211 gospodarstvo bomo morali bolj preudarno kot doslej presojati, koliko in kako prispevajo nova vlaganja ne samo k povečanju in izboljšanju turističnih zmogljivosti, ampak tudi k neposrednemu in posrednemu širjenju, dopolnjevanju in izboljšanju turistične ponudbe, s tem pa k večanju turistične potrošnje in gospodarski uspešnosti turističnega gospodarstva. Ponudbe turizma v naši občini še nimamo najbolje izoblikovane, zato jo bomo morali prilagajati novim oblikam povpraševanja in različnim skupinam gostov — mladim in starejšim, zdravira in rekonvalescentom, ljubi-teljem športa, zabave in kulture ter zgodovinskih, naravnih in drugih privlačnosti ter ne nazadnje poslovnemu turizmu, ki ga še najbolj potrebujejo tudi organizacije združenega dela naše občine. Dobro poznavanje občinskega prostora nam pove, da imamo od ljubljanskih občin najidealnejše pogoje. Če pogledamo samo naše hribovje od Katarine, Šmarne gore, reke Save, Sore, jezera, gozdove, izvire tople vode, ugotovimo, da lahko razvijemo vse zvrsti turizma povezane z rekreacijo za domače in tuje goste ter naše krajane. Zato je potrebno bolj intenzivno izrabiti možnosti, ki jih ponujajo obstoječe naravne, kulturne, športne, družbene in druge posebnosti, ki so v naši občini. Izkoristiti bo potrebno tehnične zmogljivosti kajakaških prog, zmajarskega starta, šport-nih stadionov, kopaliških naprav Save in Sore. Doseči bo potrebno tako organiziranost v gostinsko-turistični dejavnosti, da bo združe-vala specifično ponudbo območij Katarine, Sore, Toplega vrelca, Save, mesta Ljubljane v značilni občinski šišenski paket. Pospešiti moratno razvoj,obstoječih rekreacijskih središč in območij, ki so v ta namen že določena v srednjeročnem in dolgoročnem planu mesta in občine Ljubljana-Šiška: Tivoli, Šišenski hrib, Mostec, Koseški bajer, območje Šmarne gore in Zbiljskega jezera, območje ob Savi in Sori, območje Rašice in Straže, ter kamp Dragočajna. Površine Tivolija in del Rožnika so zaščitene z mestnim odlokom, kar bo potrebno storiti tudi za Šišenski hrib ter območje od Zbiljskega jezera do Trbojskega jezera. Problematika čiščenja Zbiljskega jezera se bo reševala v okviru študije o izgradnji verige elektrarn na Savi. Območje, kjer stoji DO Agrostroj je predvideno za rekreacijo, zato bo potrebna postopna selitev te DO. Na osnovi zaključkov o možnostih enotnega razvoja turističnih centrov v Ljubljani bo potrebno pripraviti osnutek odloka o zaščiti prostora za turistično rekreacijski razvoj. Zemljepisna lega, prometna povezanost in razgibanost terena nam omogočajo, da bi zgradili najmanj 1000 prenočitvenih kapaci-tet, od avto-campov, penzionov in do hotelov visoke B kategorije. Zato se je potrebno ob razpravah prostorskih možnostih čimprej dogovoriti za izrabo ustreznih prostorov, ker je od tega odvisno, kakSne vrste turizem bomo razvijali na posamezni lokaciji. Oce-njujemo, da je prostor s svojimi turističnimi privlačnostmi in zmogljivostmi sposoben nuditi širšo turistično ponudbo. Sedanji turistični potencial lahko povečamo bodisi z zviševanjem kakovosti turistične ponudbe, ali pa z večjimi vlaganji, ki bodo omogočala ohranjanje in izboljšanje obstoječih prostorskih možnosti. Raz-vojni načrti naših gostinskih organizacij združenega dela bodo morali upoštevati potencialne možnosti, ki jih prostor nudi in oceniti ali je primerno vlagati sredstva v druge občine. 2.2 Predlog aktivnosti Med slabosti občinskega turizma sodijo zanemarjeno in neure-jeno naravno in kulturno okotje, slaba turistična opremljenost prostorov, neustrezna sestava in kakovost prenočitvenih zmoglji-vosti, slaba kadrovska sestava, nerazvita dopolnilna turistična ponudba, pomanjkanje naložbenih sredstev, nezadostna organizi-ranost in poslovna povezanost turističnega gospodarstva kot celote in nenazadnje turistična neosveščenost številnih delavcev v gospo-darstvu, negospodarstvu in v družbenih dejavnostih. Zaradi teh slabosti s sedanjo turistično ponudbo ne moremo razvijati zahtev-nejšega in donosnejšega turizma. Postopoma bomo morali dopol-njevati ponudbo, dvigati njeno kakovost, jo popestriti in oblikovati turistični izdelek, ki bo značilen za občino kot celoto in bo privab-ljal tudi zahtevne goste z različnimi motivi. Za doseganje enotne informiranosti v tej dejavnosti podpiramo razvoj računalniško podprtega informacijskega sistema v SR Sloveniji in v Ljubljani, za katerega naj bi bila nosilca programa Turistična poslovna sku inost in Ljubljanska turistična zveza. Za usmerjanje razvoja gostinsko-turističnega gospodarstva bi bi!o primerno ovrednotiti vlogo turizma v občini in njegov dolgo-ročni razvoj; ovrednotiti elemente turistične ponudbe (v okviru tega tudi varstvo in optimalno rabo turistično-rekreacijskih virov), konkujenčnost in planiranje razvoja ter oblikovati strategijo enot-nega tržnega nastopa občinskega turizma z nastalim občinskim gospodarstvom na osnovi enotnega informacijskega sistema v občini in v mestu. To vprašanje lahko predstavlja dispozicijo raziskovalne naloge, ki naj jo izdela občinska raziskovalna skup-nost. Rekreacijski turizem je skupnega pomena vseh občin v Ljub-Ijani. Zato je bilo v družbenem planu občine 1981-1985 predvi-deno, da bo v okviru dogovora o temeljih plana Skupščine mesta Ljubljana in ljubljanskih občin sklenjen samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov Sora, Zbilje, Mostec, Šmarna gora idr. in da bodo določene prioritete izgradnje. Ta naloga ni bila realizirana, niti ni prišlo do konkretnega vključe-vanja teh centrov v skupni mestni program razvoja turizma. Zato predlagamo, da Zavod za družbeno planiranje Ljubljana v sodelo-vanju z laziskovalnimi skupnostmi lzdela nalogo »Možnosti enot-nega razvoja turističnih centrov v Ljubljani«, kar ima vključeno v svoj program dela za leto 1988. Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja naj pripravi odlok o varstvu narave in zaščiti okolja za področje od Zbiljskega jezera do Trbojskega jezera, da se očuvajo znamenitosti kraja in zelene površine. Podobno bo potrebno storiti za vse dolgoročno oprede-ljene rekreacijske površine. V vzgojno izobraževalni program šol naj se uvede »turistična ura«, ki bo omogočala spoznavanje turističnih znamenitosti občine in ustvarjala pogoje za boljšo informiranost domačin in tujih gostov. Proučiti je treba možnosti izdelave prospekta občine Ljubljana-Šiška. Zato se imenuje komisija v sestavi tov. Jezeršek Franc, Rankel Janez in Potrč Vinko. Na osnovi analize, ki jo je izdelalo Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije ocenjujemo, da je poslabšano stanje na področju gostinstva in turizma deloma posledica delovanja ukre-pov tekoče ekonomske politike. Zato podpiramo predloge in pobude za izboljšanje gospodarskega položaja v gostinsko-turi-stični dejavnosti z ustrezno družbeno in gospodarsko politiko na zvezni in republiški ravni, kot so predlagani v nalogi »Analiza problematike in razvojna vprašanja gostinstva v Ljubljani.« Predsednik komisije Dušan Dolinar, 1. r.