Poštnina platana v gotovini
Stev. 105
V Ljubljani, četrtek 9. maja 1940
Leto V
Pomembna zagotovila Mussolinijevega zaupnika pred pričetkom pogajanj med Italijo in Anglijo:
Italija bo ostala v miru in prijateljstvu z vsemi balkanskimi državami
Papeževa prizadevanja za ohranitev m:ru na Balkanu in na Sredozemlju
Rim, 9. maja. m. Italijansko časopisje se še vedno bavi z vprašanjem Sredozemskega morja ter z odnosi med Italijo in Veliko Britanijo. O tem vprašanju je napisal v »Giornale d’ltalija« uvodnik tudi znani tolmač mnenja italijanske vlade Gayda, ki se v glavnem bavi z Gibraltarjem in Sueškim prekopom kot glavnima točkama angleškega imperija, ki sta temelj za oblast zahodnih velesil nad Sredozemskim morjem. Poleg Italije se proti tej nadoblasti bore tudi ostale Sredozemske države. Zavezniki so prepričani, da bi bila Italija z zaporo Gibraltarja in Sueza gospodarsko osamljena.
Toda člankar skuša s številkami dokazati, da ta trditev ne drži, ker Italija ni navezana zgolj na uvoz skozi ti dve morski ožini, temveč ima svoja tržišča tudi v drugih državah, odkoder svoje blago lahko dovaža po suhem. Po drugi strani pa se utegne zgoditi, da se blokada na ta ali oni način prebije, obenem pa bi mogla Italija kupovati svoje potrebščine, zlasti pa surovine v balkanskih in drugih sosednjih državah. Pa tudi os Rim Berlin ima svojo gospodarsko podlago, kajti Italija dobiva lahko mnogo blaga iz Nemčije. Zaradi tega bo Italija ostala v miru in prijateljstvu z vsemi balkanskimi državami in bo z njimi stalno sodelovala. Gayda pravi tudi, da zaporo Sredozemskega morja ne bi zadela samo Italije, temveč tudi vse druge države, ki so ob Sredozemskem morju. Proti Franciji in Veliki Britaniji se postavlja tudi italijansko orožje.
Ta članek je vzbudil v italijanski javnosti in zlasti pa v političnih krogih veliko zanimanje, kajti članek je bil objavljen tik pred prihodom angleškega gospodarskega odposlanstva v Rim. V zvezi s tem prihodom izjavljajo, da se vodja tega angleškega odposlanstva ne bo pogajal samo strogo o trgovskih poslih, temveč bo razpravljal tudi o stvareh, ki gredo čez okvir običajnih pogajanj za povečanje blagovne izmenjave med dvema državama. Niso izključena pogajanja za ureditev stanja v Sredozemskem morju v tem smislu, da bi zavezniki privolili v razne spremembe na Sredozemlju, kar bi pozdravile ne samo Italija, temveč tudi vse ostale sredozemske države.
Nevtralne driave in iivčna vo|na
Berlin, 9. maja. m. Nemški politični krogi ra nemško časopisje se še vedno bavijo s položajem v jugovzhodni Evropi ter na Balkanu. Splošno se čuti, da vsi politični krogi mirneje gledajo na položaj v tem delu Evrope ter poudarjajo, da se je stanje na Balkanu v zadnjih dneh močno popravilo in razjasnilo. Popuščanje napetosti se čuti tudi pri presoji nadaljnjih možnih dogodkih, ki bi se nanašali na Balkan. S tem pa stanje še ni postalo pofKslnoma jasno, ker so vsi prepričani, da vendarle jx>meni nervoznost zadnjih dni uvod v velike dogodke, ki jih je treba pričakovati. Nevtralne države so se iz zadnjih dogodkov lahko naučile, da se živčna vojna polagoma začenja lotevati tudi njih in da bo trajala tako dolgo, dokler se velesile ne bodo udarile tam, kjer njihove vojske že dolge meseče čakajo, namreč na zahodnem bojišču. Zato je potrebno za nevtralne države, zlasti pa za tiste, ki se o njih zadnje čase stalno govori, da se obo-rože z veliko porcijo previdnosti, obzirnosti in da se povrh tega tudi pripravijo na vse možne dogodke.
Mislijo, da bo imel Mussolini danes ob veliki vojaški paradi tudi govor, v katerem se bo dotaknil mednarodnih vprašanj.
Rim, 9. maja. m. Italijanski politični krogi pazljivo zasledujejo mirovno akcijo papeža Pija XII., da bi se preprečila razširitev vojne tudi na Sredozemlje in na Balkan. Zato so prepričani, da ni treba izključiti morebitno novo mirovno akcijo, s katero bi začel po pobudi papeža predsednik
Združenih držav Roosevelt. V zvezo z vatikansko akcijo spravljajo tudi poslanico, katero je papež poslal po svojih _ nunciaturah katoliškim verskim poglavarjem v državah Jugovzhodne Evrope. Prav tako menijo, da je s tem v zvezi tudi obisk vseh poglavarjev katoliške cerkve iz teh držav v Rimu. Tako menijo, da ima službeni informativni značaj tudi obisk zagrebškega nadškofa in metropolita dr. Stepinca v Rimu.
Nemčija zahteva od Madžarske prehod za svojo vojsko?
Angleški poslanik je za ta primer ponudil Mediarskl angleško pomoč
če bi sc začeli hudi časi ra Grčijo, jc lahko prepričana, da bosta turški narod in turška vojska na njeni strani, je govoril včeraj turški zunaj i minister Saradzolgu grškim časnikarjem.
Budimpešta, dne 9. maja. United Press poroča: Angleški poslanik ▼ Budimpešti je obiskal včeraj predsednika vlade Telekya ▼ zvezi z govoricami ki so se razširile zadnje dni, da je Nemčija zahtevala od Madžarske, naj dovoli njeni vojski prehod čez svoje ozemlje. Poslanik je od predsednika hotel izvedeti, kaj misli Madžarska v tem primeru ukreniti. Ponudil je madžarski vladi pomoč angleške vlade in letalstva, če bi bila Madžarska pripravljena upreti se prehodu nemške vojske čez Madžarsko. Predsednik vlade Teleky ni dal končnega odgovora in je dejal, da bo Madžarska vlada ravnala po okoliščinah, če in kadar bi Nemci hoteli storiti kaj takega.
Z madžarskih odločujočih mest izjavljajo, da so popolnoma netočne in od začetka do kraja popolnoma izmišljene vse vesti, ki jih je širil list neke sosednje države o tem, da je Nemčija zahtevala od Madžarske dovoljenje za prehod svojih čet, Te in podobne vesti izvirajo in navadne elobnosti.
Madžarski uradni list objavlja uredbo o precejšnjem zvišanju nepoerednega davka. Davek na poslovni promet ec zviša od. tri na 4%. Poleg tega je zvišan luksuzni davek. Medtem ko ostanejo dajatve na meso, mast in sladkor nespremenjene. Zvišana pa je bila trošarina za električno strujo, papir in ocetno kislino. Tudi trošarina na alkoholne pijače je bila zvišana. Tobak se je podražil za 25%.
Vesti 9. maja
Pred sestavo nove. odločnejše vlade v Angliji
Predsednik vojne vlade na| bi bil Lloyd George
London, dne 9. maja. o. V angleški poslanski zbornici so se včeraj nadaljevale razburjene razprave o vzrokih angleškega umika iz Norveške, belavski poslanec Morrison je dejal, da pordčila, ki sta jih dala predsednik vlade in vojni minister niso vzbudila zaupanja. Angleška vlada in angleška diplomacija sta nesposobni, ker nista zvedeli kaj namerava Nemčija.
Zatem je dajal razna poročila letalski minister Samuel Hoare, ki je dejal, da je bilo angleško letalstvo na Norveškem v dosti slabšem položaju kakor nemško. Nato je govoril bivši ministrski predsednik Llovd George. Je dejal, da je bil pohod na Norveško le napol pripravljen in napol zavarovan, Angleži bi bili morali zasesti Trondhjem, da bi dobili letalsko oporišče. Ta pohod je povzročil državi veliko moralno škodo, Čeprav ni razloga za strah. Zdi se, da nismo izpolnili nobene obljube, ki smo jo dali kateri državi. Zaradi tega je najbolj primerno, da sedanja vlada odstopi in naredi prostora novi, ki bo znala vojno prav voditi.
Govoril je še mornariški minister Churchill, ki je dejal da Anglija ni mogla začeti z napadi, ker je njeno letalstvo dozdaj še vedno šibkejše od nemškega. Glede akcij na Norveškem so bili vsi člani vojne vlade soglasni. Še vedno drži, da je Hitler z napadom na Norveško naredil veliko politično in vojaško napako.
Nazadnje je bilo v zbornici glasovanje glede zaupnice vladi. Za zaupnico je glasovalo 281 poslancev, proti njej pa 200 poslancev, kar pomeni v primeri z angleškimi običaji silno majhno večino in sodijo, da je zaradi tega Chamberlainova vlada omajana.
Današnji li«ti napovedujejo v kratkem odstop sedanje vlade. Novo vlado naj bi sestavil stari Lloyd George, ki ima že 77 let, a je že v svetovni vojni vodil Anglijo, čeprav je zagrešil veliko napako 8 tem, da ni pustil, da bi zavezniška vojska šla v Berlin in da bi bili Francozi dobili ves levi breg Rena. Podpredsednik vlade bi bil sedanji mornariški minister Churchill, ki bi prevzel vodstvo vseh vojnih operacij na kopnem, v zraku in na morju. Zunanji minister bi postal Archibal Sinclair, pravosodni minister bi bil Eden, minister za vojno preskrbo pa bi bil voditelj delavske stranke Morrison, mornariški minister bi bil Duff Cooper, ki je znan kot hud sovražnik Nemčije^
Mesec dni norveškega odpora proti Nemcem
Trezna presola posiedfc nemškega napada kaie da pomenijo dogodki na Norveškem velik uspeh xa zaveznike
London, 9. maja. o. Današnji angleški tisk se bavi z dejstvom, da je danes poteklo že mesec dni, kar je Nemčija zasedla Dansko ter z ogromno premočjo napadla Norveško. Po mesecu dni vojne na Norveškem imajo Nemci v oblasti nekako polovico norveške države, kjer so zasedli vsa važna pristanišča še prej, preden je norveška vlada dobila nemški ultimat, naj sprejme »oboroženo varstvo«. Toda niti v tem predelu niso Nemci povsod gospodarji, rtiarveč se razteza njihova oblast samo na važne doline in proge. Na številnih krajih še vedno divjajo boji med osamljenimi norveškimi oddelki, ki se skušajo umakniti proti severu ali pa pred smrtjo prizadeti sovražniku čimveč izgub.
Zaključki, ki jih je mogoče narediti iz nemškega napada in enomesečnega vojskovanja na Norveškem, so naslednji:
1. Takoimenovana bliskovita vojna ni več mogoča niti proti državam, ki so slabo pripravljene, kakor je bila Norveška, in ki imajo opraviti z veliko sovražno premočjo na kopnem in v zraku, če je le taka država odločena hraniti se za vsako ceno in sposobna ta organizacijo, kaj šele, če dobi kako pomoč od zuilaj, pa naj bo še tako šibka. Norveška, ki je bila prepredena z izdajalci 'n je prvo jutro izgubila prestolnico in vsa velika mesta, se upira dalje kakor Poljska.
2. Za uspešen napad in uspešno osvajanje pomorskih držav je potrebna močna vojna mor-
narica in ne zadostuje samo letalstvo. Glavni vzrok, da Nemci tako počasi prodirajo na Norveškem, ko so že gospodarji vseh važnih pristanišč in prog, je ta, da je nemška vojna mornarica po strašnih izgubah v prvih dneh napada nesposobna, da bi odplula iz pristanišč ter varovala pomorske prevoze.
3.	Navzlic umiku zaveznikov ii južne Norveške in navzlic videzu poraza sta Anglija in Francija z nemškim napadom na Norveško ogromno pridobili: Dobili sta na razpolago vse norveško trgovsko brodovje, ki je po svoji moči drugo v Evropi, zasegli sta tri četrt danskega brodovja, ki je tudi zelo številnf. njuna vojna mornarica se je pomnožila z več norveškimi edinicami vseh vrst in vseh velikosti. Norveški zlati zaklad je v Angliji. Razen tega pa se jima je Nemčija izpostavila na bojišču, ki je dostopno za zavezniške napade iz zraka in morja in na katerem se bodo Nemci izčrpavali v vojaštvu, v letalih, v lirodovju, zlasti pa v bencinu in nalti, ki sta potrebna za letala in za pogon ladij.
Poleg vsega tega pa so Angleži dosegli še svoj poglavitni namen: uničili so dobro tretjino nemškega vojnega brodovja in s tem dosegli, da jim to brodovje na Severnem morju ne bo moglo več škodovati.
Nemčija pa do zdaj še ni dosegla Svojega poglavitnega namena, da bi si zagotovila dovoz
Holandija ima pod orožjem 600.000 mož
Amsterdam, 9. maja. Holandska vlada je izdala celo vrsto novih obrambnih ukrejx>v, ker so se razširile vesti, da se dve nemški armadi zbirata ob holandski meji. Vsa holandska vojska je sedaj pod orožjem, železnice je zasegla vojska za svoje prevoze. Zdi se, da bodo v kratkem začeli preseljevati prebivalstvo iz obmejnih pokrajin.
Zdi se, da je zavladalo snoči na Holandskem malo mirnejše ozračje. Vendar odgovorni vojaški krogi še niso opustili vseh f>odvzetih strogih varnostnih ukrejx>v. Tuji opazovalci smatrajo, da je Holandska mobilizirala doslej okoli 600.000 mož, pri čemer so uračunani tudi obvezniki mornarice, letalstva in služb v ozadju. Prevladuje vtis, da ni opuščeno^ ničesar, kar bi pripomoglo k večji varnosti države. V vsakem primeru nadaljujejo aretacije sumljivih oseb. Prišla so tudi poročila o strogih ukrepih, ki se izvajajo v Holandski Indiji, kjer sta bila ustavljena dva ekstremistična lista.
Iimišlicne vesti o italijanskih namenih
Rim, 9. maja. Diplomatični urednik agencije Stefani nastopa proti raznim vestem, ki jih glede Italije razširja angleški tisk, posebno pa še lista »Daily Herald« in »Times«. Med temi vestmi je treba posebno poudariti one, v katerih se govori, da Italija baje ogroža Jugoslavijo in Grčijo, ter vesti, da je bil sestanek med zastopniki nemškega in italijanskega generalnega štaba, kakor tudi vesti o nekem koraku zaveznikov pri Italiji, da naj bi Italija povedala svoje stališče pred 16. t. m. Vse te vesti, ki so v glavnem iz angleškega vira, so zlobne.
švedske železne rude čei Narvik in po norveških obrežnih vodah. Vprašanje je celo, če se ji bo to posrčilo. ker nima zadosti močne vojne mornarica, podmornice pa so celo za napadanje, kaj šele za varstvo odpovedale.
4. Napad na Narvik je dokazal, da nekrvava gospodarska vojna	Nemčijo hudo	prizadeva	in	da
je zato prisiljena	iskati živeža	n surovn	i	za-
sedanjem držav kakor sta Danska in Norveška. Ni namreč mogoče trditi, da bi bili Nemci Dansko zasedli iz kakršnih koli vojaških razlogov.
5. Nemčija še ne more tvegati vsestranskega silovitega napada na Anglijo in Francijo, ker ni sigurna, da bi tak	napad v celoti	uspel, če	pa	ne
uspe, je postavljen	na kocko ne	le sedanji	red v
Nemčiji, marveč tudi obstanek driave same.
6. Poleg Poljske je v zavezniški tabor prešla zdaj tudi Norveška.
Sv. oče Pij XB. je včeraj 6prejel 2000 novoporo-čenih parov in imel nogovor, v katerem je dejal, da je 6vet okužen od laži in zaslepljen od sile. Obnovitev miru, ki ga je 6vet tako zelo potreben, je danes možen samo šc z božjo pomočjo, ki bo svet združila razdvojene otroke sveta.
Romunska vlada je včeraj izdala prve uredbe za gospodarsko mobilizacijo države. V zvezi s tem so tudi nova določila o mejitvi izvoza živil in drugih potrebščin.
Romunski notranji minister je včeraj sprejel nemškega poslanika Fabriciusa, ki je zahteval pojasnila zaradi ukrepov, katere je romunska vlada izdala proti tujim turistom.
Večina, ki jo je včeraj dobila angleška vlada, je najmanjša večina od leta 1931 dalje.
Sovjetski poslanik v Londonu in angleški zunanji minister sta včeraj imela nov posvet v zvezi 1 s pogajanji za novo trgovsko pogodbo med Anglijo in Sovjeti.
Švedska vlada je včeraj razširila prepoved o bivanju tujcev na vse obmejne pokrajine. Holandija.
Anglija naj bi bila pripravljena posredovati med
Bolgarijo in njenimi sosedi glede ureditve vseh spornih vprašanj. V ta namen je angleški poslanik iz Carigrada obiskal Sofijo ter imel važne posvete z bolgarskimi voditelji. Razen tega naj bi bil skušal doseči od Bolgarije zagotovilo, da bo pustila angleškim in turškim četam čez svoje ozemlje v Romunijo, ako bi jo Nemčija napadla. Tako poročajo švicarski listi.
V ameriški zvezni državi Kaliforniji so bile volitve pooblaščencev, ki bodo v novembru volili novega predsednika združenih držav. Pristaši predsednika Roosevelta 60 pri teh volitvah dobili dve tretjini glasov. Zalo bo Kalifornija zahtevala, naj Roosevelt še tretjič kandidira.
Oddelki poljskih planincev takoimenovanih karpatskih lovcev, so 6e zadnje dni izkrcali na severnem Norveškem
Ameriški odpravnik poslov v Berlinu Kirk je nenadno bil poklican v Ameriko. Njegov odhod je v zvezi z nemškimi pripravami za nadaljne napade v Evropi.
Združene države bodo v kratkem eačele z obsežnim delom proti razširjenju vojne na Sredozemlju in na Balkanu. Amerikanci bodo skušali najprej pripraviti Italijo do tega, da bo os_tala nevtralna, potem pa staviti Nemčiji, Angliji in Franciji mirovne predloge. Tako trdijo _ v italijanskih političnih krogih
1 ojna mornarica Združenih držav je po končanih vajah ostala v vodah, okoli Havajskega otočja. Zdi se da zaradi tega, ker hočejo Amerikanci preprečiti, da bi Japonci ob morebitni nemški ofenzivi v Evropi planili na holandsko ali pa zavezniško posest v Tihem morju.
Nemške oblasti odločno zanikujejo poročila, ki jih po pripovedovanju norveških beguncev prinašajo angleški listi in trdijo, da so Nemci na Norveškem večkrat streljali celo na skupine šolskih otrok. Nemci pravijo, da se s tem blati čast nemške vojske. Angleški listi odgovarjajo, da Nemci sami kažejo propagandni film o tem, kako je nemško letalstvo na Poljskem nastopalo zoper civilno prebivalstvo.
Sovjetski generali Timošenko, Koljuk in Zapož-nikov so bili iyienovani za maršale rdeče vojske v zvezi z zadnjimi velikimi spremembami v sovjetskem vojnem vodstvu, ko je bil maršal Vorošilov odstavljen kot vojni minister.
Narasli Ren je zopet začel ogražati nekatere predele nemških utrdb na desnem bregu, ki je precej nižji kakor francoski levi breg. Kakor že preteklo jesen, je tudi zdaj marsikain vdrla voda, katero morajo z vso naglico črpati iz utrdb. To dokazuje, da so bile nemške utrdbe delane prehitro.
Norveško poslaništvo na Danskem je dobilo ukaz, da mora takoj odpotovati iz Kopenhagena, čeprav Danska ni v vojnem stanju 7, Norveško in tudi sicer zatrjujejo, da je ostala samostojna država.
Norveški zunanji minister Koht ter minister za državno obrambo sta včeraj odpotovala v Pariz na važne posvete s francosko vlado.
Norveško državno zlato, vredno kakih 13 milijard dinarjev, jx> poročilih italijanskega tiska ni prišlo v roke Nemcem, marveč so ga Norvežani spravili v Anglijo.
Na bolgarsko-turški meji je prišlo predvčerajšnjim do velikih prijateljskih manifestacij med bolgarsko in turško vojsko. Odposlanstvo turške vojske z nekim polkovnikom na čelu se je udeležilo bolgarske parade na Jurjev dan. Bilo je več govorov, v katerih so poudarjali potrebo po sodelovanju bolgarske in turške vojske ter željo, da bi obe državi ostali v miru.
Webb Miller, p‘sec našega podlistka - mrtev!
Ix>ndon, 9. maja. o. Včeraj zjutraj so v londonski podzemeljski železnici blizu postaje Clap-han našli mrtvega VVebba Millerja, voditelja evropskega oddelka ameriške poročevalske družbe United Press in enega prvih, če ne prvega med vsemi sodobnimi časnikarji in poročevalcu Med vožnjo je najbrž padel'iz vlaka, ker mu je prišlo slabo. Webb Miller, čigar knjigo »Pot brez miru« priobčuje naš list, je v 25 letih svojega časnikarskega delovanja bil kot poročevalec priča vseh velikih in pretresljivih dogodkov na svetu. Prisostvoval je kakim ‘20 vojnam na štirih celinah in bil nazadnje na Finskem, kjer so že mislili, (!a je padel v prvih vrstah, zakaj mesec dni ni bilo od njega glasu. Po finski vojni se je vrnil v London in se odpravljal, da pojde na r>oročevalsko pot v sredozemske pokrajine, če bi se tam vnel požar. Toda nesrečno naključje je nenadno naredilo konec njegovim burnim potem in pisanemu življenju. Webb Miller je za ameriški tisk, pa tudi za svetovno časnikarstvo ena največjlh izgub ne samo po sposobnostih, marveč tudi po izrednih poštenostih in nepristranostih, ki sta bili vedno vodilo njegovega težkega dela. a sta mu tudi odpirali pot po vsem svetu in v vse kroge.
Ljubljana od včeraj do danes
Dan, ki smo ga spet srečno preživeli, je bil skraja pust in oblačen, pa tudi kar pošteno hladan. Pozno popoldne pa so se oblaki začeli trgati in zvečer je bilo nebo že kar napol ujasnjeno. V temni noči so se po njem vlekle sivkaste štrene in skrivale in spet odkrivale nemirne zvezde. Prav nič lepo ni kazalo za današnje jutro. In tako se je tudi zgodilo. Davi smo se prebudili v siv, čme-ren dan in ni trajalo dolgo, ko je že začelo mrzlo škropiti. Najbrž bo ves dan pomalem deževalo, s presledki seveda.
Naši predniki so o vremenu ter njegovih »šegah in navadah« uganili marsikakšno modro. Njihove izreke o godovih posameznih svetnikov, ki da odločajo značaj vremena za lep čas naprej, še dandanašnji, ko vendar poslušamo in beremo vsak dan dunajske, zemunske, zagrebške, novosadske in druge vremenske napovedi — radi navajamo in se skoraj vedno tudi lahko prepričamo, da so naši stari dobro opazovali in da imajo večinoma prav pri svojih vremenskih »pravilih.«
Tako so med drugim opazovali tudi, da je v »kebrovem letu« maj ponavadi ves čas deževen. In letos v resnici tudi imamo »hroščevo leto«. Potem že vemo, česa se nam je za letošnji maj nadejati. Pusto, deževno vremene se nas bo držalo kakor klflp — seveda na precejšnjo jezo vseh tistih, ki radi »ljubi maj, krasni maj« vsaj ob nedeljah radi prežive v zeleneči in cvetoči prirodi. Tokrat prijatelji sončne prirode, jasnega neba in bliščečih spomladanskih dni po vsem videzu zares ne bodo mogli priti na svoj račun.
Solarji se že odpravljajo na majniške izlete
Med najlepše spomine, ki jih človek odnese iz časa, ko je hodil v šolo, bodisi v ljudstvo, meščansko ali pa kam na gimnazijo, prav gotovo spada spomin na tisti dan, ki je bil odločen za majniški izlet. To je bil edini dan v šolskem letu, ko se je učitelj ali profesor spustil s strogega, olimpijskega prostora nedostopnosti in vzvišenosti ter se tudi učencem zazdel človeški. Nemara je bil že skraja, ko je prišel na kolodvor, videti navaden smrtnik, ko je priropotal na peron z oko-vankami, v turistovski opremi, nemara še celo ogrnjen v zelen plašč, s palico v roki, s športno Čepico ali s prešernim, nevsakdanjim klobukom na glavi in z nahrbtnikom. Tak prav gotovo ni imel nič skupnega z neizprosnim sodnikom, ki je sicer vsak dan s katedra delil milost ali nemilost. Kar nekam bolj človeški je bil videti. Tak je bil mlademu rodu neprimerno bolj všeč kakor oni uradno oblečeni in uradno se vedoči mož iz šole. In v vlaku ter ves dan na izletu se je potem vmešaval v pogovor z vsakdanjimi, »privatnimi« vprašanji. To familijarno vedenje ga je učencem močno približalo.
Lep je spomin na tiste čase, ko je človek še mlad, recimo kakšnih dvanajst pa do petnajst let da ima. Kakšno veselje ga prevzame že na dan pred majniškim izletom, ki se mu zdi pustolovščina največjega reda. Vso noč skoraj ne more zatisniti od same razburjenosti očesa. Boji se, da ne bi zaspal in zjutraj zamudil vlaka. Mestni otrok si želi odriniti kam na deželo, podeželski, ki je vsak dan zunaj na prostem, pa bi si rad ogledal mesto, kjer so tako lepe hiše in kjer so ljudje vsak dan praznično oblečeni, v Končno napoči tako težko pričakovano jutro. Vročična razburjenost se poloti izletnika. Še za-jutrek mu ne gre nič kaj v tek. Brž na rame nahrbtnik, ki je bil že prejšnji večer nabasan z najrazličnejšimi dobrinami za želodec'. In že jo mladi možak z drobnimi, pa urnimi koraki ureže proti kolodvoru. Pred vhodom se že zbirajo skupine, posamezni razredi okrog svojih profesorjev. Zdaj čakajo še zamudnikov. Končno so vsi skupaj. Potem pride »vkrcanje« — in vesela vožnja med prijetnimi pogovori in prepevanjem naših narodnih pesmi. In ne mine dolgo, pa je že treba izstopiti. Potem pa ves dan v prosti prirodi, pot po travnikih in zelenečih gozdovih, ob bistrih vodah in cvetočih sadovnjakih! Tudi dež ne zmoti veselega razpoloženja. Kako romantično je vedriti ob kakšni kmečki hiši! Zvečer se prijetno utrujeni od celodnevne hoje spet spravijo v železniške vagone in mlada garda se med veselim petjem spet vrne v mesto. Drugi dan pa je spet pouk, vendar v razredu še ni posebne resnobe kakor druge dni. Šele tretji dan se potem vse povrne spet na stari tir.
Zdaj prihaja čas majskih izletov. V vse, ne preveč oddaljene kraje naše lepe domovine se podajajo šolski razredi. Nekateri obiščejo zeleno Dolenjsko, drugi gredo na Štajersko, tretji je mahnejo kam na Notranjsko, četrti na Gorenjsko. Nekateri ves dan hodijo bolj po ravnem, drugi se strmo vzpenjajo ali romajo z brega v dol in z dola v breg. Neki obiščejo podzemske jame, neki se vzpnejo na strme vrhe ali v visoko ležeče gorske doline, kjer še zdaj, maja meseca, vsi veseli nalete na sneg. Teloh lahko še trgajo, zvončke in trobentice in narcise. Kako je tam lepo! Najpri-ljubljenejše izletne točke so postale že kar kla-slične rute majniških izletov. Iz leta v leto romajo k njim razredi, rod izroča rodu tradicijo. Z zlatimi črkami je dan izleta zapisan v spominu, in ko profesorji ali učitelji gledajo te radostno žareče obraze, te od veselja svetle oči in to vedro
ščebetanje mladine, ki jo vodijo na majniški izlet, se sami skoraj z ganotjem spominjajo srečnega časa mladih dni, ko so Eami prav tako prijetno vznemirjeni pričakovali tega skoraj slovesnega datuma v šolskem letu.
Po šolah se že odpravljajo na izlete. Že prihajajo predlogi, že vsak razmišlja, kam bi bilo najlepše iti. Z razrednikom se dan za dnem posvetujejo, kakor hitro napoči mesec maj in kakor hitro se razve, kdaj približno bo izlet. Ravnateljstvo določi, razredi sprejemajo z največjim veseljem. In končno pride tudi veliki dan veselega potovanja. Letos vreme majniškim izletom po vsem videzu najbrž ne bo posebno naklonjeno, saj je bi čez dar deževalo, je dogodek sam tako lep, da bi čez dan dževalo, je dogodek sam tako lep, da izleta nobeno deževje ne bo moglo pokvariti. Da le zjutraj, na dan izleta ne bi deževalo, pozneje čeprav, tako si misli in vroče želi mladina, ko se odpravlja spat
Dovolj opazovalcev imajo
mestni delavci, ki zdaj tam sredi Zvezde pripravljajo in urejajo prostor, na katerem bo stal spomenik kralju Aleksandru Zedinitelju. Tem delavcem gre posel kaj naglo in kaj pripravno izpod rok. Kostanj za kostanjem mora na tla. Najprej odkopljejo korenine, potem pa ga polože. Da jim ne bi radovedneži in opazovalci delali napote pri delu, so ogradili ves prostor, na katerem delajo. Čez dan se namreč tam zbira vse, kar le zaide v bližino Zvezde po opravkih. Vsak, ki ga pot zanese mimo, se ustavi in dalj časa opazuje nenavadni prizor. Presneto se bo spremenila Zvezda! Zdaj bodo sicer morali kostanji v kraj, vendar za njimi nihče ne bo preveč jadikoval, razen morda upokojencev, ki so se posedanja, postajanja in marnega pogovarjanja — pravi pravcati parlament so imeli tam pri vremenski hišici — že tako privadili, da so se tam nemara počutili celo boljše kakor doma. Vendar bodo tudi izgubo teh kostanjev gotovo preboleli brez kakšnega posebnega truda, saj imamo vendar v Ljubljani tako rekoč malo manj kakor v središču mesta samega, zelenja in drevja na pretek. Kaj pa prizadene človeku, če stopi, namesto da bi sedel v Zvezdi na klopeh in se pogovarjal, tistih nekaj korakov več in se poda tja do bližnjega Tivolija. Brez truda in upehanosti bo lahko prišel tja in se bo že v kratkem času kraja še bolj privadil kakor se je bil privadi! Zvezde. Povrhu pa bo še celo na boljšem kakor v Zvezdi, saj je pod Tivolijem zrak čistejši kakor v mestu.
Anketa o rudarskih upokojencih
Ljubljana, 8. maja.
Na iniciativo Delavske zbornice je sklicalo Rudarsko glavarstvo za torek 8. t. m. anketo predstavnikov delodajalcev in delojemalcev rudarske plavžarske industrije ter prizadetih javnih ustanov, na kateri se je razpravljalo o položaju rudansko plavžarskih upokojencev ter o ukrepih za izboljšanje njihovega položaja. Prizadetih je 1509 staro-upokojencev, vdov in sirot, katerih letne pokojnine znašajo od din 12.25 do din 75.70 ter prejemajo k tem že mesečne doklade v višini od din 12 do največ din 150 tako, da so le redki upokojenci, ki bi prejemali mesečno nad din 200. Pomoč za te je nujno potrebna ter je zaradi tega stavila delavska delegacija konkreten predlog, £ naj se kot prva pomoč staroupokojencem naknadno s 1. jan. 1940 zvišajo njih doklade za 50%, za kar bi bil potreben letno znesek 1,160.000 din. Ta znesek naj bi se kril iz prispevka Glavne bratovske skladnice, kr. banske uprave iz bednostnega sklada ter enkratnega prispevka prizadete industrije. Predstavniki kr. banske uprave, Bratovske skladnice in rudarsko-plav-žarske industrije so zavzeli k temu predlogu dobrohotno stališče in bo industrija sklepala o višini prispevka, čim bodo znani prispevki kr. banske uprave in Bratovske skladnice.
Na anketi je bila tudi povdarjena potreba po končnoveljavnem izenačenju staroupokojencev z novoupokojenci ter po zvišanju pokojninskih prejemkov novoupokojencev z ozirom na naraščajočo draginjo. Novoupokojencev je v Sloveniji že 4500 in znašajo njih pokojnine od din 70 do 800 mesečno, pri čemur pa je na din 800 deležen le majhen odstotek.
Določen je bil poseben odsek iz po enega predstavnika rudarske oblasti, glavnega odbora Glavne bratovske skladnice in Delavske zbornice, ki naj izdela načrt za rešitev tega perečega vprašanja. Načrt bo nato predložen vsem zainteresiranim či-niteljem, nakar bo sklicana ponovna anekta, ki naj o stvari definitivno odloča. Pri odseku bo sodeloval kot opazovalec tudi zastopnik Zveze indu-strijcev.
Ker je prava pomoč za rudarske staroupoko-jence nujna in ker je stališče industrije od prispevka banske uprave, pričakujemo, da bo banska uprava nemudoma namenila v ta namen čim večji znesek iz bednostnega sklada, v katerega plačuje rudarska topilniška industrija in njeno delavstvo nad 60%.
Dvojni samomor na Možakljl
Jesenice, 8. maja. Znano je iz letne statistike, da je v območju jeseniškega policijskega komisarijata zelo malo samomorov. Skoraj redno gredo tod prostovoljno v smrt le ljudje, ki prihajajo iz drugih krajev. Tako sta si prostovoljno končala življenje Stanič Slavica, doma iz Cirčič, hišna št. 66 pri Kranju, in Prax Franc, nemški državljan, ki je bil usluž-ben kot tkalski podmojster pri »Intexu« v Kranju.
Danes okrog 10 se je pri tukajšnji policiji javil neki Jeseničan, ki je povedal, da je našel dva mrtveca v gozdu na Možaklji. Komisija je takoj odšla na kraj sam, in ugotovila iz legitimacij ter poslovnih pisem, naslovljenih na starše, istovetnost. Zdravnik dr. Bergelj je ugotovil zastrupljenje s ciankalijem. Samomor sta napravila verjetno že v nedeljo, 5. maja, ali pa v ponedeljek.
Prax je stanoval devet let pri starših v Kranju. Bil je pred dnevi klican v Nemčijo k vojakom. Odšel je 29. aprila, a je pobegnil. In že 4. maja se je vrnil. Iz poslovilnih pisem je razvidno, da sta šla oba prostovoljno v smrt, ker nista našla poti, da bi se lahko poročila. Pripeljana sta bila v mrtvašnico jeseniškega pokopališča.
V Celju so odkrili veliko goljufijo
Celje, 8. maja 1940.
V nedeljo sta dobili tvrdki Hladin v Prešernovi ulici in Hofbauer v Gosposki ulici pismene naročilnice s štampiljko Nabavljalne zadruge v Nazarjih v Savinjski dolini za nabavo večje množine blaga v vredno«ti 4.800 din. Naročilnica je navajala za tvrdko Hladin 26 metrov manufaktumega blaga, za trgovino Hofbauer pa precej najboljšega usnja. fo blago naj bi tvrdki dostavili v torek v trgovino čuk v Prešernovi ulici, kamor bi prišel ponj naročnik. V ponedeljek se je slučajno po opravkih oglasil v manufakturni trgovini Hladin poslovodja Zadruge v Nazarjih g. Bitenc. Ko so mu pokazali naročilnico, je g. Bitenc takoj ugotovil, da naročilnica ni pristna, da je podpis ponarejen in da gre očividno za goljufijo. Tvrdka Hladin je takoj obvestila policijo. V ponedeljek je dobila slično naročilnico še tvrdka Kramar Mislej na Kralja Petra cesti in sicer naročilnico za več boljših srajc. Danes se je oglasil v trgovoni Čuk neznan moški in vprašal za zavoje, katere bi po njegovem naročilu morale dostaviti tvrdke Hladin, Hofbauer in Kramar Mislej. Pri Čuku so pripravili zaboj, ga napolnili s papirjem in ga izročili temu moškemu, obenem pa ga prosili, naj počaka, da mu izroče še druge zavoje. Medtem so obvestili policijo. Neznanec je bil zelo presenečen, ko je stopil v trgovino stražnik in mu napovedal aretacijo. Pri zasliševanju so ugotovili, da je to 20-lctni Anton M. iz Maribora. Dejanje je takoj priznal, navedel pa je,’ da ga je k temu nagovoril neki moški v hotelu »Pošta«, kjer ga tudi čaka. Policija je aretirala tega moškega — 41-letnega Ignaca 2. iz Šmarja pri Jelšah. Ignac 2. se je zagovarjal, da je to storil v bedi in pomanjkanju, pa tudi iz maščevanja nad nekdanjim poslovodjem v Nazarjih, ki ga je ob neki priliki oškodoval. Ta zagovor ne bo držal in je le izmišljen. Oba so izročili okrožnemu sodišču v Celju.
Ladja prekucnila splav pri Stari Gradiški
Celje, 8. maja 1940.
Iz Blance pri Stari Gradiški smo dobili sporočilo o tragičnem koncu 40-letnega splavarja Rem-šaka iz Šmartoa ob Dreti, ki je utonil v Savi. V soboto 60 peljali Tominšek Jakob, Remšak Matija in gospodar splava Slapnik Jože, vsi iz Šmartna ob Dreti, splav proti jugu. Okrog 3 popoldne je pripeljal po Savi pri Blanci blizu Stare Gradiške vlačilec, kateremu se je krmar Tominšek s sprednjim delom komaj izognil. Remšak ' je na zadnjem delu splava skušal spraviti 6plav v pravo smer, da ne bi zadel ladjo. Njemu je skočil na pomoč tudi Slapnik. V tem trenutku je zadnji del 6plava zaradi premočne. zelo narasle Save, treščil v vlačilec, ki je odtrgal zadnji del splava in ga z Remšakom in Slapnikom prekucnil. Ramšak je kmalu izginil v ogromnih valovih Save in utonil, Slapniku pa se je posrečilo, da si je rešil življenje. Remšaka 60 dalje časa iskali, a vse zaman. Narasla Sava je odnesla njegovo truplo Bog ve kam,
Naj bo savinjskemu splavarju ohranjen spomin!
Drobne " „
Zagreb. 9. maja. Za občinske volitve, ki bodo na Hrvaškem čea deset dni, je izdal podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Vladko Maček proglas na svoje pristaše, v katerem razlaga pomen občinskih volitev. Dr. Maček pravi, da so bile občinske volitve potrebne, da bi se uredile razmere vsaj v hrvaških občinah. Hrvaški narod je večinoma kmečki in zato je naloga občin, da se v prvi vrsti lotijo dela za izboljšanje kmečkih gospodarstev. Posebej poudarja, da je banska oblast razbremenila občine, ker je prevzela na svoje breme vse občinske tajnike in podobne uslužbence, za katere so občine doslej plačevale največji del svojih proračunov. Nato razčlenja dr. Maček smernice, katerih naj bi se držali novi občinski odbori pri svojem delu. Glede sestavljanja kandidatnih list za občinske volitve poudarja dr. Maček, naj ljudstvo samo izvoli iz svoje srede najbolj sposobne ljudi in zato naj povsod gledajo, da bo šla na volitve samo po ena lista HSS v vsaki občini. Če bi se pa zgodilo, da bi se ljudje ne mogli zediniti za skupne kandidate, pa naj bi določitev prepustili krajevni organizaciji HSS. Kjer pa žive Hrvatje pomešani z drugimi (Srbi, Slovaki. Nemci, Madžari itd.), naj skušajo na vsak način sestaviti skupne liste. Pri tem morajo paziti le na to, da so ti Nehrvati pristaši sporazuma, pač pa je postranskega pomena, kateri politični skupini so poprej pripadali.
Belgrad, 9. maja. j. Podpredsednik vlade dr. Maček je včeraj obiskal italijanskega poslanika na našem dvoru Mamelija in mu s tem vrnil obisk. Takoj nato pa je dr. Maček sprejel diplomatskega urednika »Daiiy Expressa« Johnsona Demlerja.
Belgrad, 9. maja. j. Kmetijsko ministrstvo izdeluje poseben načrt za načrtno pitanje živine v vsej državi. Privilegirana agrarna banka bi po tem načrtu dajala od časa do časa posojila, da bi se akcija mogla izvesti. Tako pričakujejo, da bo dala Privilegirana agrarna banka deset milijonov dinarjev živinorejski zadrugi v Belgradu in Gospodarski slogi v Zagrebu. Nadzorstvo nad delovanjem imenovanih zadrug v tem pogledu bi izvajalo ravnateljstvo za izvozno trgovino.
Zagreb, 9. maja. m. Zagrebški Pokojninski zavod ima že sedaj 15.000 zavarovancev. Z novo uredbo, ki uvaja tudi zavarovanje za trgovske pomočnike, pa bo število zavarovancev narastlo na 25.000. Predsednik Pokojninskega zavoda dr. Košak je povedal, da se zagrebški zavod še ni mogel sporazumeti z ljubljanskim Pokojninskim zavodom zaradi prenosa zavarovancev iz Dalmacije, ki poslej spadajo pod zagrebški zavod. Ne morejo se sporazumeti glede dela primanjkljaja, ki naj bi ga zagrebški zavod prevzel od ljubljanskega zavoda.
Zagreb, 8. maja. j. Banska oblast je dovolila Gospodarski slogi kredit 10 milij- din za nabavo hrane za pasivne kraje. Posojilo bo izplačala Banovinska hranilnica, banovina pa bo prevzela jamstvo za posojilo. Gospodarska sloga bo skušala nakupiti večje količine koruze v Bdlgariji, ker je tam cenejša. Dalje bo nakupila tudi za 5 milij. din modre galice. V celem je Gospodarska sloga do sedaj nakupila za okroglo 25 milij. din raznih živil. Obenem bo skušala poslej odločno posredovati na živilskem tržišču, da ne bodo cene živilom stalno naraščale.
ZdravnISkl pregled vajencev
Z odlokom banske uprave VI št. 9359/2 z dne
6.	IV. 1940 je bilo odrejeno, da bodo namesto banovinskih in šolskih zdravnikov pregledovali vajence zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pregledi onih vajencev, ki so bili sprejeti v zavarovanje po 8. Iv. 1939 in še niso bili zdravniško pregledani, bodo v dneh od 1. V. do 30. VI. 1940 s pismenim pozivom na delodajalce, ki so dolžni v smislu § 253 obrtnega zakona poslati svoje vajence na dan poziva k zdravniški preiskavi. Ako ne bi bil kateri izmed vajencev pozvan k zdravniški preiskavi, je to dolžan izvršiti delodajalec sam, da se vajenec v določenem terminu zdravniško pregleda. Lansko leto tfe preiskani vajenci pa bodo v dneh od 1. V. do 31. V. 1940 ponovno pregledani po onih zdravnikih, ki so izvršili prvi vajenčev zdravniški pregled. Gg. delodajalce prosi urad, da v skrbi za zdravje delavskega naraščaja store vse, da bodo pregledi nemoteno potekali. Okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Na smrtni postelji se je smrtno ponesrečil
Maribor, 8. maja.
V Leviču pri Laporju se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Tam je živel 47-letni posestnik Franc Stupan, ki je že dalje časa bolehal na jetiki. Sedaj mu je šlo vedno na slabše in je zdravnik, ki ga je nedavno pregledal, povedal domačim, da ne bo živel več kakor morda še mesec dni. Tudi Stupan sam je slutil, da se mu smrt bliža ter je že uredil svoje razmere. Imel pa je še staro lovsko puško, ki je po njegovi smrti domači ne bi potrebovali, pa jo je hotel še sam prodati. Poklical je svojega soseda Franca Robarja ter ga prosil, naj bi mu našel kupca za puško. Sam je hotel Robarju pokazati orožje, ki
je bilo skrito v zaklenjeni omari. Z veliko težavo je vstal iz postelje ter se ves tresoč privlekel do omare in segel v njo po puško. Orožje je bilo nabito. Ko je Stupan vlekel puško iz omare, se je petelin zataknil v žebelj, ki je bil zabit v omari ter se je nekoliko napel. Ker je Stupan, ki je začutil, da se je puška nekam zataknila, nagloma potegnil, je petelin zdrsnil z žeblja ter udaril po kapici. Počil je strel, dim je za hip zakril Stupana, ko pa se je nato razkadil, je nesrečnež že ležal na tleh. Strel ga je zadel v brado ter mu odtrgal vso desno stran obraza. Hitro so ga položili v posteljo ter mu zavezali strašno rano, toda poškodba je bila smrtna ter je Stupan kmalu izdihnil.
Clements Ripley:
KRIŽANA LJUBEZEN
WtBM
VII.
Vojna in ml?.
Ko je prišla Julija domov, se je umaknila v svojo spalno sobo in se preoblekla v belo, a čipkami okrašeno, razkošno domačo obleko, v kateri so prišle njene vitke linije izredno dovršeno grajenega telesa do polnega izraza. Lahka in fina tkanina se je fino prilegala vsaki njeni kretnji in gibu. Sedla je v globok naslonjač in poklicala zvesto Zette. Razpustila si je bujne, najmehkejši evili podobne svetle lase, da bi jih Zette razčesala. Medtem pa je nervozno in površno listala neko knjigo. Premišljevala je, kar se je tega dne dogodilo med njo in Presom in prišla do prepričanja, da ga še vedno nima popolnoma v svoji oblasti še vedno ima dovolj moči, da se ji upre. Toda mora ga premagati! Kot dresiran pes se mora plaziti pred njenimi nogami. Šele takrat bo popolnoma njegov gospodar! Potem se ne bo več ponovilo, kar se je dogodilo danes.
Na vratih spodaj pri vhodu je nekdo pozvonil. Julija je dobro slišala. Vzdrhtela je in začela prisluškovati, če se bodo vrata odprla. Vedela je, da sta spodaj tet-
ka Belle in stric Billy in da pripoveduje tetka stricu vse do najmanjših podrobnosti. To je ni motilo. Julija je mislila samo na maščevanje.
»Če je Preš, ga ne bom sprejela!« je sklenila, ko so se v pritličju odprla vrata.
»Ah, Pres Dillard!« se je nekoliko rmedeno, nekoliko veselo začudila tetka Belle in ga sprejela s prisrčnim nasmeškom. Pres ji je šel nasproti miren in resen. Proti svojemu običaju je imel palico z okroglim, srebrnim držajem. Za Preša nekaj neobičajnega.
»Drago mi je, da ste prišli! Julija je rekla, da ste 60 nekoliko kregali!« je izgovoril Billy, ko js stopil k Pressu in mu dal roko.
»Nič, prav nič! Res bi že bilo treba, da posvečate manj pažnje njenim besedam!« je zlovoljno in nerad odgovoril Pres.
»Prav isto pravim tudi jaz tetki Belle! Rekel sem, da sta se samo nekoliko prerekala!« je dodal Billy.
»Niti to!« je kratko odgovoril Billy. Po njegovem glasu, sploh po vsem njegovem zadržanju se je videlo, da so mu taki razgovori brez smisla in dolgočasni.
»Julija je trmasta, treba ji .je samo močne roke!« je končal Billy.
»Hvala vam! Upam, da jo bom že ukrotil! Prosim najavite me!« S tem je Pres prekinil nadaljnji razgovor.
»Zette, Zette!« je zaklicala tetka Belle proti Mis Julijinim sobam v prvem nadstropju, kamor so vodile stopnice iz predsobe. Vrata Julijine sobe so se odprla in na hodniku vrhu stopnic se je pokazal grdi obraz Zette. Iz obraza so jo vdano in poslušno gledale v svet črne oči, obkrožene s svetlo beločnico.
»Izvolite!«
»Javi Miss Juliji, da je prišel Press!« ji je zaklicala tetka Belle.
»Miss Julija prosi, da ji oprostite: ne sprejema nikogar!« je odgovorila Zette, ki je dobila to navodilo, še predno se je pokazala na stopnišču. Miss Julija je vedela, da je prišel Pres in ga ni hotela sprejeti.
»Ali je bolna?« je zaskrbljeno vprašal Pres.
»Nasprotno, zdrava kot riba!«
»Povedati ji morate jasno, kaj mislite!« je dodal stric Billy.
Pres ni odgovoril ničesar. Z odločnim korakom je stopil proti stopnicam, čvrsto držeč palico v roki in se z urnimi koraki povzpel po stopnicah. Tetka Belle je z velikimi očmi pogledala strica Billa. Na obrazu se ji je pojavil strah pred onim, kar se bo morda sedaj zgodilo.
Pres je bil hitro pri vratih Julijine spalne sobe. Ker so bila zaprta, je udaril
nekolikokrat s palico po vratih. Nihče se
ni odzval. Julija se je pri teh udarcih dvignila iz naslanjača, zvezala razpuščene lase, odložila knjigo in nekaj časa poslušala Presov glas.
»Jaz sem. Presl Odpril Moram govoriti s teboj!« je govoril, skoro kričal Pres pred vrati. Medtem je Julija ukazala Žetti, naj ji prinese rdečo plesno obleko, ki jo je položila preko postelje, da bi takoj padla Preku v oči. Nato je dala Zetti znamenje, naj se odstrani in je stopila k zrcalu, da bi se vsaj malo uredila. Pres je se vedno tolkel po vratih, To čakanje pred vrati in brezplodno prosjačenje Julije, naj mu odpre, se mu je zdelo strašno dolgo.
»Julija, treba bi bilo, da sva pametna! Vse to nima smisla. Midva se ljubiva, toda jaz moram urediti še neko vprašanjel Odpri!« Svoje besede je spremljal z močnimi udarci po vratih, ki so postajali vedno hitrejši in vedno močnejši. Njegova nervoznost je vedno bolj naraščala ir, potrpežljivost ga je urno zapuščala.
»Vedela si, da v onem trenutku nisem mogel oditi iz banke! Vedno se prepirava zaradi neumnosti! Ali bi to že ne moglo prenehati? Ce odpreš, sem prepričan, da ...«
»Kdo je?« se je končno oglasila iz sobe Julija, ki si je bila že uredila lase in umetno pordečila obraz, s tem da se je s ščetko nekolikokrat nalahko udarila po licih.
»Odpri!« je z ukazajočim glasom odgovoril Pres in znova močno udaril po vratih. Vedno nervoznejši udarci Presove palice so odmevali po vseh prostorih mirne hiše. V pritličju so strahoma prisluškovali temu prizoru tetka Belle, stric Billy in črnec »stričko« Cato. To nervoznost je občutila tudi Julija sama. Končno je stopila k vratom, odklenila, počasi in mirno odprla in se postavila pred Preša, da sploh ni mogel stopiti v sobo.
• »Toda, Pres! Ali je ta nastop in razbijanje gentlemansko? Jaz se nad tem tvojim nastopom zgražam!«
Pres je mirno stal pred njo in se ji zagledal v svetle modre oči, v katerih je igrala neka pritajena naslada nad vsem, kar mu je priredila v tem trenutku. Iz oči ji je zopet sijala zavest zmagovalke.
»Kaj stojiš? Ali si prišel samo zato, da bi tu stal?« ga je z zlobnim nasmeškom vprašala Julija, zavedajoč se, da mu je sama s svojim telesom zaprla vsak korak vsobo.
»Pusti me noter!« je končno zašepetal. V tem trenutku se je zdelo, da je popolnoma v oblasti te kljubovalne, s svojo lepoto omamljujoče žene. Nenadoma ga pa je objela z obema rokama, iz katerih je fina tkanina zdrsnila vse do ramen. Privila se je k njemu kot da bi hotela za večno zrasti z njim ▼ eno, nerazdružljivo bitje in ga potegnila v sobo.
tu in tam
Občinske volitve ne Hrvaškem bodo nedvomno pokazale, da ima HSS urejene svoje vrste in <ta je izven vsake razprave, da predstavlja ta stranka zares ogromno večino Hrvatov. Bolj zanimivo pa bo videti, kdo predstavlja Srbe v banovini Hrvatski. Vseh Srbov je skoraj milijon in doslej smo vedno slišali, da ima večino teh ljudi za seboj SDS, ki jo vodita minister dr. Budisavljevič in Vilder. Po drugi strani pa se oglašajo tudi nekateri nezadovoljni Srbi, ki pravijo, da imajo oni večino. Tako nekako pišejo v svojem listu >Nova srpska rijeS«, vendar pa se ti ljudje z imenom nikjer ne pojavijo in zato je težko videti in vedeti, kdo se skriva za >tistimi, ki imajo med Srbi na Hrvaškem večino<. Prav gotovo se vidi iz pisanja »Nove srpske riječi«, da list ni glasilo prijateljev sporazuma, kajti listi pisari za volitve in priporoča srbskim volivcem, da je za Srbe edina rešitev, če se oklenejo edinega močnega središča države, namreč Belgrada in da morajo imeti pred očmi le edini cilj: kralja in državo. To geslo bi se dalo nazadnje razumeti, če ne bi imel človek pred očmi zlorab, ki so jih vsi pristaši centralizma tolikokrat grdo zlorabili. List tudi ne pove, za katere kandidate naj Srbi glasujejo, da bodo v njih potrdili svojo voljo po centralistično urejeni državi. Najbolj verjetno pa je, da »Nova srpska riječ« predstavlja nekaj brodolomcev, ki so ostali po odstranitvi »vodje< Milana Stojadinoviča brez orientacije in so edino svoje torišče našli še v tem, da skušajo ovirati izvedbo sporazuma do konca.
Železničarji so si ustanovili svojo sindikalno organizacijo pri Jugorasu. Zborovanje je bilo v Belgradu in so se ga udeležili številni zastopniki delavstva iz vzhodnega dela države. Zborovalci so potožili svoje križe in težave, zlasti pa so_ se pritoževali nad slabimi prejemki železničarjev, katerih služba je med vsemi državnimi uslužbenci prav gotovo najbolj naporna in tvegana. Zahtevajo zato, da se uvedejo zvišani prejemki vsega osebja, posebej pa je treba dati železniškemu delavstvu nov pravilnik, ki bo bolj pravičen in socialen. Po zborovanju je odšla posebna delegacija k predstavniku vlade Cvetkoviču in prometnemu ministru Bešliču, katerima je razložila svoje predloge in zahteve.
Že nekaj dni se mude v Belgrada predstavniki anglikanske cerkve, in sicer trije škofje, en profesor in več anglikanskih duhovnikov. Angleži so obiskali že patriarha Gavrila in druge pravoslavne škofe in imeli z njimi več razgovorov o tem, kaj bi se dalo storiti ne samo za zbližanje obeh cerkva, temveč tudi za morebitno združitev pravoslavne in anglikanske cerkve. Predstavniki anglikanske cerkve so poprej obiskali tudi romunsko pravoslavno cerkev in se tudi tam v podobnem smislu pogajali. Kakor je bilo napovedano, mislijo anglikanski škofje obiskati tudi predstavnike katoliške cerkve in predvsem nadškofa dr. Stepinca v Zagrebu. Njemu so mislili izročiti osebno pismo poglavarja anglikanske cerkve canterbuyjskega nadškofa. Ker pa je nadškof dr. Stepinec službeno odpotoval v Rim, je verjetno, da bodo Angleži obiskali katerega drugega od jugoslovanskih škofov.
V Belgradu se mudi več madžarskih gostov, predstavnikov madžarskega gospodarstva, turizma 'm 'jigoslovansko-madžarskih gospodarskih orga-zacij. Madžari so stopili v osebni stik z več predstavniki jugoslovanskega gospodarstva, da bi se čim bolj poživili stiki med obema sosednjima državama. Trije obiski jugoslovanskih ministrov v Budimpešti so poživili zanimanje Madžarske za jugoslovanski trg. Strokovnjaki poudarjajo, da so odprte vse možnosti, da bi se gospodarska izmenjava med obema sosednjima državama razvila v velikem obsegu. Posebno pa poudarjajo v Belgradu, da bi morala madžarska turistična propaganda služiti jugoslovanski turistični propagandi za vzor.
Ban banovine Hrvatske je imenoval pred dnevi občinske odbore z župani vred v mestih Osjeku, Koprivnici, Travniku, Sisku in Dubrovniku. Pred imenovanjem je ban upošteval predloge Hrvaške kmečke stranke, zlasti kar se tiče občinskih uprav v Dalmaciji, kjer si je teren ogledal glavni tajnik HSS dr. Jura j Krnjevič sam. V kratkem pa bodo imenovani občinski sveti še v ostalih mestih, med drugim tudi v Zagrebu.
Poseben pravilnik za postavitev nadzorstva nad cenami in nad špekulacijo je predpisala vlada na predlog ministra za socialno politiko in ministra za trgovino. Po tem pravilniku bodo morali organi vseh prvostopnih občnih in drugih oblasti strogo nadzirati vse pojave povišanja cen in konkretne primere prijaviti oblastem. Ce na primer tržni nadzorniki, finančni organi, policijski organi in drugi ne bi prijavljali kršiteljev oblastem, bodo disciplinsko preganjani. Ta nova odredba vlade jasno dokazuje, da dosedanji ukrepi proti draginji niso prinesli željenega uspeha, kakor so to že vnaprej napovedovali mnogi dobri poznavalci razmer na našem trgu. Po vsej priliki tudi te nove odredbe ne bodo dosti pomagale, pač pa bo treba nadzorstvo nad špekulanti uvesti po primeru drugih evropskih držav, ki so znale z bolj odločnimi sredstvi odvzeti špekulantom vse veselje do izžemanja potrošnikov.
60 judovskih družin se bo naselilo v Sremskih Karlovcih. Banska _ uprava donavske banovine je namreč dovolila tej judovski skupini, ki je pribežala iz Ceško-moravskega protektorata, da se sme stalno naseliti v naši državi. Judje so si takoj uredili neke vrste posebno kolonijo in povrh tudi še posebno čitalnico.
Ker je prekasno prišel domov, je streljala na svojega moža. Marija Pakič iz Hrtkovcev pri Mitroviči. Občinski tajnik Pakič je šel h komandirju orožniške postaje na slavo. Ostal je do ranega jutra in se šele ob zori prikazal pred svojim domom. Našel je vrata zaklenjena in zato je potrkal na okno. Tedaj pa je razjarjena žena, ki ni mogla trpeti, da je mož tako kasno prišel domov, vzela velik samokres in ustrelila. Strel je Pakiča zadel v levo roko in mu jo razmesaril. Po storjenem nepremišljenem dejanju se je Pakičeva bridko pokesala, toda navzlic temu je morala v zapor, moža pa so odpeljali v bolnišnico.
V Bosni se je dogodila nova železniška nesreča. Med postajama Vrhovo in Kamen blizu Zenice je zdrsnilo s proge dvanajst vagonov tovornega vlaka, od katerih se je šest popolnoma razbilo, šest pa močno poškodovalo. Od spremnega osebja se ni nihče ponesrečil razen strojevodja, ki je odnesel le nekaj prask. Do nesreče je prišlo zaradi lega, ker se je v enem izmed vagonov prevalil tovor preveč na stran in je vagon izgubil ravnotežje. Vagon je zdrsnil s tira, potegnil pa je za seboj se enajst drugih. Gmotna škoda je zelo velika.
Č. bi toga. filma n« videl, bi mi moralo biti žal •.. take in slične besede so se čule iz ust Po Tnstan Bernardovem odersKem komadu	ob 16„ 18.	onib, ki so videli naš film in se
in 21. ari	navduševali nad vzvišeno igro
K| 1^0	UNION	edinstvene umetnice, kakršna je
Materina radost	in	bol	Telefon 22-21	Ema Gramatica
   mm —-----------  r----
IPo Tnstan Bernardovem odersKe
ieanne Dori
I
Svetilni električni tok je smrtno nevaren
V Ježkovi tovarni (c elektrika ubila 18 letnega vajenca
Maribor, 8. maja.
V tovarni kmetijskih strojev K. R. Ježek na koncu Meljskega predmestja v Mariboru se je pripetila danes med opoldanskim odmorom tragična nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev ter je povzročila med ljudmi veliko razburjenja. Žrtev nesrečnega naključja in deloma lastne neprevidnosti je postal 18-letni tovarniški vajenec Franc Pezdirc, doma iz Hotinje vasi pri Slivnici. Pezdirc se je nahajal v družbi nekaterih delavcev za časa opoldanskega odmora med 12 in 13 v montažnem oddelku Ježekove tovarne. Slonel je pri stroju ter se igral z žico električne napeljave, ki dovaja tok svetilki, viseči nad strojem. Pri tem pa je prišel v stik z električnim tokom. Bil je to navaden svetilni tok z jakostjo 220 voltov, s katerim
pride toliko ljudi brez vsakih posledic v stik, a sedaj se je pokazalo, da je tudi tak tok smrtonosen. Komaj se je Pezdirc dotaknil žice, žo je zakričal in omahnil. V hipu so mu priskočili sodelavci na pomoč, nekateri so prijeli za žice električne napeljave ter so jih z veliko silo kar odtrgali od stropa. Potem so začeli takoj na nezavestnem fantu izvajati umetno dihanje. Takoj je vodstvo tovarne poklicalo tudi zdravnika in reševalce, pozneje je prišel še drugi zdravnik. Tri ure so izvajali umetno dihanje, toda vsi poskusi, da bi nesrečneža zopet oživeli, so bili zastonj. Fant je moral imeti zelo slabo srce, ki ni preneslo močnega električnega udarca, ki je bil tem silovitejši, ker je ob času nesreče stal na mokrih tleh ter je imel tudi obutev premočeno, tako da je bil prevodni stik z zemljo zelo dober.
Nekaj novih z lepih Jesenic
Jesenice, 8. maja.
Naše bralce bo gotovo zanimalo tehnično poročilo o razpoložljivi vodi iz jeseniških vodnih naprav, katero nam je dal na razpolago tehnični inženir. Podatki se nanašajo na vodne meritve od 1. oktobra 1938.
Vodostan na Jesenicah na imenovanih Pejcah vsebuje 180 kubičnih metrov vode ter ima dotoka 10 in pol litra na sekundo.
Vodostan na Savi pa vsebuje 100 kubičnih metrov in ima dotoka na sekundo 2 in 1 desetinko litra, skupno torej 12 litrov in 6 desetink na sekundo. Po tem računu znaša torej dnevna razpoložljiva množina vode en milijon in 88 tiscč litrov.
Na občinski vodovod je priključenih približno 4400 občanov, in ker računajo, da je v mestih poraba vode na dan na osebe okoli 100 litrov, bi Jeseničani iz svojih vodostanov smeli porabiti 440.000 litrov vode, torej bi gornja množina morala zadostovati za celih 11.000 prebivalcev. Ker pa s porabo vode nihče ne varčuje, je primanjkuje že pri 4400 občanih. Prav zato bo treba graditi nov vodostan poleg Lavrinica pod Mirco; ta bo vseboval 80.000 litrov vode in bo imel dotoka tri litre na sekundo.
Tako ni prav. Prejeli smo dopis z dežele ter ga radi aktualnosti objavljamo. Takole se glasi:
»Pred menoj leži vrsta prospektov neke potovalne agcncije za razna potovanja v letošnjem poletju, v glavnem za binkoštne praznike. Tako eno potovanje velja Trstu, drugo Kobaridu, eno Benetkam, potem z avtobusom v Trst, največje, oziroma najdaljie potovanje pa vabi k obisku kolonialne razstave v Neaplju. Spored vseh potovanj je skrbno izdelan do vseh podrobnosti, tudi cene so glede na draginjo nepretirane. Toda o tem tu ne mislim razpravljati.
Niti eno izmed vseh teh izletov, oziroma potovanj, ne predvideva prilike, da bi mogli udeleženci zadostiti svoji dolžnosti ter se udeležiti 6v. maše! Tudi za bivanje v Rimu, na sam praznik sv. Reš. Telesa, ni predvidena služba božja, prav tako je tudi naslednjo nedeljo v Neaplju: od 7—8 zajtrk,
športne vesti
Na predsnoinji seji upravnega odbora HNS je bilo govora o tekmah za hrvatski pokal, ki so bile svoječasno prekinjene in ki jih ni bilo mogoče nadaljevati, ker so pričele tekme v hrvatsko-slovenski ligi. Kakor znano, je prišlo do semi-finala, v katerem bi morali igrati klubi Gradjan-ski, Hajduk, Concordia in osješka Slavi ja. Zveza je sklenila, da bodo te tekme odigrane na vsak način, in sicer tako, da bodo izkoristili prve proste termine.
Banska oblast banovine Hrvaike bo nocoj predala hrvaškim reprezentativnim igralcem, ki so zmagali v prvem mednarodnem srečanju s Švico, lepa odlikovanja, in sicer krasne plakete, ki jih je bil izdelal prof. Kerdič. Odlikovani bodo tile igralci: Glaser, Šuprina, Beloševič, Jazbec, Jaz-binšek, Kokotovič, Cimermančič, W01fl, Lešnik, Antolkovič in Matekalo.
Predsednik Jugoslovanske kolesarske zveze, Hinko Rožič, je izjavil, da ima Zveza za letos v programu naslednje prireditve: predvsem se bo udeležila kolesarske balkanijade, ki bo od 23. do 29. maja v Bukarešti. Do zdaj so se prijavile za te tekme Turčija, Bolgarija, Madžarska in Jugoslavija. Sklenili so, da bo tisti, ki se tekmovanja ne bi udeležil, moral plačati penale. Dne 9. junija bodo juniorji vozili na progi Zagreb—Jastrebar-sko—Zagreb (60 km), in sicer za državno cestno prvenstvo. Naše tekmovalci se bodo verjetno udeležili tudi štiridnevnega tekmovanja »Okrog Ma-džarskec. Te tekme bodo od 27. do 30. junija. Od 3. do 9. julija bodo tekme »Okrog Srbije«, od 11. do 19. julija pa osemdnevne dirke »Okrog Bolgarije«. Za 22. julij so bili naši kolesarji povabljeni na dirke okrog Vrbsega jezera. Dne 18. avgusta bo pri nas državno prvenstvo za seniorje, od 1.—8. septembra bo Hrvaška kolesarska zveza priredila sedemdnevno dirko »Okrog Hrvaške«. Dne 8. septembra bo juniorsko prvenstvo Hrvaške.
Zagrebčani se za nedeljsko lekmo s Hajukom močno pripravljajo. Zdi se, da bodo tokrat igralce Gradjanskega spremljali v Split prav številni simpatizerji, saj bodo lahko izkoristili posebni izletniški vlak, ki ga je za binkošti odredila železniška direkcija. Tekma je zelo važna ter vlada zanjo tako v Splitu kakor v Zagrebu veliko zanimanje. Morda utegne celo odločiti, kdo bo letošnji državni nogometni prvak.
Lep spored ea bliinjo sezono ima tudi Vrhovna plavalna zveza. Italija je predložila, da bi zaradi tega, ker je bila odpovedana olimpijada v Helsinkiju, priredile plavalno srečanje štiri najmočnejše evropske plavalne države, in sicer Italija, Nemčija, Madžarska in Jugoslavija. Tekmovanje naj bi bilo v Genovi. Računati je, da bi naši tekmovalci po vsej verjetnosti zavzeli drugo mesto, prvo pa bi po vsej verjetnosti zavzeli Nemci. Vrhovna plavalna zveza je dalje prejela še kup ponudb za dvoboje od strani Nemčije, Italije in Madžarsko. Nemci ponujajo srečanje moških ekip na Vrbskem jezeru, in sicer za 25. in 26. julij. Italija je predložila srečanje ženskih ekip v Trstu. V Szegedu naj bi se srečali moški ekipi Madžarske in Jugoslavije, ženski pa v Splitu, Dubrovniku ali na Sušaku. Te tekme naj bi prišle na vrsto avgusta ali pa septembra.
nato pa odhod v Pompcje. Pri skupnem potovanju je namreč nemogoče, da bi se posameznik ločil od družbe ter sam poiskal priliko za službo božjo v tujem mestu ob tako zgodnji uri, zlasti ker vemo, da v Italiji cerkve razmeroma pozno odpirajo.
»Kaj pravite gospod urednik, ali 6e more katoliški človek s pridom udeležiti takega potovanja ter po krivdi prirediteljev skruniti Gospodov dan?
Žalostna 25letnica. V torek, 7. maja je poteklo 25 let od dne, ko je ves kulturni svet onemel ob strašni novici, da je bil na odprtem morju torpediran in potopljen 32.000 tonski potniški parnik Lu-sitanija. Na parniku je bilo 1265 potnikov ter okli 700 posadke. Od teh jih je utonilo 1198. Med njimi je bilo 113 Amerikancev. Pamik ni bil oborožen in tudi vojnega blaga ni prevažal.
Danes po 25 letih pa je svet spet tam, kjer je bil tedaj, le e to razliko, da je bilo od početka sedanje evropske vojne potopljenih že več parnikov in pa, da se 6vet nad takimi dogodki skoraj nič več ne zgraža!
»Rena<. Ta izraz za staro železo je znan samo v jeseniški okolici, in če bi ga hotel kje drugje uporabljati, bi človeka najbrž ne razumeli. V sedanjih časih je ta »rena« postala za marsikoga lep vir dohodkov; z zbiranjem starega železa je že marsikdo zaslužil lepe denarce. Čuditi se je treba ,kako in kje ljudje zbero toliko te zarjavele snovi. Saj poprej, ko so bile cene staremu železu neznatne, ni bilo dostikrat videti, da bi železo prihajalo v tovarno drugače kakor po železnici. Zdaj si pa poglejte vsako sredo dolge kolone kmečkih voz, ki stojijo na cesti pred tovarno ter čakajo, da bi prišli na tehtnico. Marljivi zbiralci so po domovin prebrskali vse kote, in železje, ki je ležalo leta in leta neopaženo, je zdaj postalo vir dohodkov. Prav je tako, saj je s tem pomagano tako podjetju kakor nabiralcu.
Poroka. V nedeljo se je poročil v župni cerkvi na Jesenicah gosp. Rogelj Anton, uslužbenec KID, z gdč. Pavlovič Marijo iz Sv. Križa pri Kostanjevici. Vrlemu godbeniku in življenjski družici želimo obilno sreče!
Nabiralna akcifa mariborskega ženstva
Zaradi vojne vihre, ki je zajela del Evrope, je nastala tudi pri nas občutna draginja. Posledica draginje čutijo vsi, najtežje pa revni sloji, ki se že pod rednimi razmerama težko borijo za svoj obstanek. Časi so nadvse resni. Bodimo pripravljeni, zavedajmo se svoje dolžnosti. Me žene smatramo, da je naša prva naloga skrbeti za našo mladino. Pripraviti je treba vse, zlasti tudi za revno deco, da bo preskrbljena s potrebnim, če bi prišle težke prilike. Zato se obračamo na našo javnost s prošnjo, da se v dnevih, posvečenih ideji materinstva, spomni onih revnih mater, ki jim ne bo mogoče nabaviti za svoje otroke najnujnejšega. Vsakdo, ki lahko kaj daruje, naj v spominu na lastno mater podpre eno izmed onih revnih, težko prizadetih žen, ki ne morejo kupiti otrokom obleke in obuvala.
Sedaj ko odlagajo otroci tople obleke, naprošamo starše, ki jim je to mogoče, da darujejo obleko, perilo, obutev, katera postaja premajhna, Zenskemu društvu. Društvo jo bo pripravilo za na-daljno uporabo.
Hvaležno bomo sprejeli vsako darilo bodisi v blagu bodisi v denarju. Zbirali bomo od hiše do hiše v dnevih od 14. do 18. t. m. ter prosimo, da do tedaj vse pripravite ter označite zavoj z lastnim imenom in vsebino.
V nadi, da naš poziv najde razumevanje, ponavlja prošnjo — Zensko društvo.
Naročajte Slovenski dom!
Enodnevni tečaj v Ribnici na Pohorju
V petek, dne 10. maja 1940, bo v Ribnici na Pohorju enodnevni tujskoprometni tečaj za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi kralj, banska uprava s sodelovanjem Tujskopro-metne zveze »Putnik« v Mariboru, krajevne priprave za tečaj pa je prevzelo Tujskoprometno in olepševalno društvo v Ribnici na Pohorju. Program tečaja, ki je za udeležence brezplačen, obsega predavanja o turizmu in gostinstvu, o po-lepšanju zunanjega lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o gostinskem kletarstvu kakor tudi praktični in teoretični nauk o serviranju. Med predavanji bodo predvajani tudi kulturni filmi. Predavanja bodo dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 13.30 do 17.30, tako da je omogočena udeležba tudi interesentom iz bližnje in daljne okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji seznanijo s pomenom in potrebami našega tujskega prometa ter da se1 poučijo o možnosti in merah v svrho pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive gospodarske koristi. Želeti bi bilo, da se tujskoprometnoga tečaja v Ribnici na Pohorju udeležijo vsi oni, ki so v kakršnem koli oziru v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. Za udeležbo na tem tečaju daje interesentom vsa podrobna pojasnila Tujskoproinetna zveza »Putnik« v Mariboru.
	Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v C*		a > -s 3S SP	Oblačnost od 1 0-10	Veter	Pada- vine	
			l d	4 ** 9 °B			smer, jakost)	a	vrsta
	Ljubljana	752-6	15-0	10-0	81	10	NE,			
	Maribor	750*3	13-5	10-0	90	10	WNWa	8-C	dež
	Zagreb	752-2	17-0	10-0	70	10	NE»	—	—
	Belgrad	762-0	20-0	10-0	90	10	0	0-4	dež
	Sarajevo	761-7	19-0	10-0	80	10	0	—	—
	Vis	7596	17-0	110	90	8	NE,	—	—
	Split	759-0	18-0	13-0	60	7	NE,	—	—
	Kumbor	758-0	20-0	13-0	80	8	NW,	2-0	dež
	Rab	7ol-2	18-0	11-0	70	3	NNE«	—	—
	flusrosnm	757-7	19-0	120	70	10	NE,	—	—
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Vremenska napoved: Pretežno oblačno, nespremenljivo vreme. Od časa do časa bo rahlo deževalo.
Obvestila
Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja svojim članom, da bo redni letni občni zbor v soboto, dne 18. maja ob 20 v restavraciji Slamič (kmečka soba) v Ljubljani. Dnevni red: Poročila predsednika, tajnika, blagajnika in preglednikov, volitve, slučajnosti. DSLU nujno vabi k zanesljivi in točni udeležbi.
J Veliko veselje šolske mladine pomeni obisk razstave Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu, saj prav naša mladina zna najbolj uživati vabljivosti ljubljanskih nasadov, logov in gajev, ki jih na razstavi občuduje na prikupnih slikah. Razstavo si je ogledalo že več razredov ljubljanske klasične gimnazije in mestne ženske realne gimnazije, a tudi odrasli prijatelji prikupnih slik prihajajo v vedno večjem številu. Prodanih je tudi že nekaj slik, da se je nabrala z vstopninami in z odstotki za prodane slike že prav čedna vsota za mestne reveže.
: Navje v cvetju vabi Ljubljančane k počašče-nju za mesto in narod zaslužnih mož, da je vsak dan prav dobro obiskano. V tem prekrasnem gaju zaslužnih pa sedaj cvete tudi toliko najlepših okrasnih rastlin, da ljubljansko častno pokopališče občudujejo tudi tuji prijatelji lepote in vrtnarski strokovnjaki, saj na njem razkazuje svojo krasoto nad 3.000 tulipanov najžlahtnejših sort, poleg njih pa cvete 5.000 mačeh modre in drugih barv. Tudi narcise dehte in drugo cvetje razširja svoj vonj nad grobovi naših nesmrtnikov, da tako razkošnega nasada menda ni v vsej državi, gotovo pa ne tako dostojanstveno lepega pokopališča. Posebno pogosti gostje na Navju so pa šole, ki prihajajo z vseh strani Jugoslavije ogledovat lepote in zanimivosti Slovenije in njenega glavnega mesta, predvsem bi pa morale vse ljubljanske šole smatrati za svojo dolžnost obisk grobov naših slavnih mož.
Pevski koncert, ki bo dne 10. t. m. ob 20 v Frančiškanski dvorani, bo nudil poslušalcem redek učitek. Nastopili bodo: znana sopranistka ga. Pavla Lovšetova, njena hčerka ga. Majda por. Du-gan in pianist g. prof. Dušan Cedomil, ki je že kot 9 letni deček prirejal samostojne koncerte. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki Sever v Šelenburgovi ulici.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob 0 zvečer:
Četrtek, 9. maja: Danes bomo tiči. Red Četrtek.
Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Petek, 10. maja ob 15: Hamlet. Dijaška predstava za izven ljubljanske srednje šole. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Ob 20: Danes bomo tiči. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Sobota, 11 maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Nedeljo, 12. maja: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
OPERA — začetek ob 8 tvečer:
Četrtek, 9. maja: Modra roža. Red B.
Petek, 10. maja: Zaprto. (Generalka.)
Sobota, 11. maja: Kleopatra. Krstna predstava. Premiera. Premierski abonma.
Po »Hamletu« bo imelo naše občinstvo priliko videti gosta Rogoza v eni izmed njegovih najbolj komičnih vlog: kot trgovskega pomočnika Bobka v Nestroyevi burki »Dan«« bomo tiči«. Bobek ki Melhijor (Kralj) sta dve dragoceni komični figuri, ki sta ju oživila dva odlična karakterna igralca.
P. n. občinstvo opozarjamo, da bo petkova popoldanska dijaška predstava Shakespearjevega »Hamleta« z gostom Zvonimirjem Rogozom za dijake izven ljubljanskih gimnazij. Na razpolago so 6amo še sedeži od 16 do 20 dinarjev.
Opozorilo. Ker je sobotna predstava »Hamleta« z gostom Rogozom že skoro razprodana, opozarjamo p. n. občinstvo, pred vsem tisto s podeželja, ki se bo mudilo v binkoštnih praznikih v Ljubljani, da bo tudi v nedeljo zvečer predstava »Hamleta« zgostom Rogozom in da si lahko za to predstavo še pravočasno pismeno ali telefonično naroči vstopnice!
Dušikova opereta »Modra roža« je zelo prijetno in zabavno odrsko delo, v katerem so zajete v interesantno in napeto odvijajoče se dejanje številne originalne operetne figure, ki 60 v naši uprizoritvi našle najbljše interprete. Glasba je lahkotna, deloma nanizana in zelo originalnih domislekov. V Zupanovi režiji igrajo glavne partije: Ribičeva, Barbi-čeva, Poličeva, B. Sancin, M. Sancin, Zupan, Lupša in Frelih. Dirigira: R. Simoniti.
Repertoar Narodnega gedališča v Mariboru
Četrtek, 9. maja, ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«.
Red B.
Petek, 10. maja. — Zaprto.
Sobota, 11. maja, ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezen«. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev.
Druga ponovitev švicarske drame >Izdaja pri
Novam, ki je imela pri prvih dveh predstavah zelo močan umetniški uspeh in ki vzbuja veliko zanimanje, bo jutri, v četrtek. Na vrsto pride red B.
Dvigajte vojne izplačilne knjižice I
Mariborski upokojenci uradniki, zvaničniki, delavci (provizijomsti), katerim izplačuje pokojnino računovodstvo pri direkciji drž. železnic v Ljubjani, naj nemudoma tekom 10 dni dvignejo vojne izplačilne knjižice na glavnem kolodvoru v pisarni voznih olajšav. S seboj naj prinesejo zadnji odrezek poštne nakaznice, s katerim jim je nakazana pokojnina.
Delavci (provizionisti) morajo ob prejemu knjižice plačati 3 din.
Angleški vofni minister razlaga bole na Norveškem:
Naglo nemško zasedbo je omogočila izdaja...
Angleški vojni minister Oliver Stanley je imel v poslanski zbornici predsinočnjim govor, v katerem je med drugim dejal: ,
Naša mornarica, ki je bila zbrana zaradi tega, da bi priskočila na pomoč Finski, ni mogla ostati še nadalje zbrana potem, ko je bilo sklenjeno, da se ta pohod ne izvede, ker bi se s tem naredila škoda vojnim potrebam na drugi strani. Tudi smučarski bataljonski naj bi šel Finski na pomoč in ki je bil sestavljen večinoma iz častnikov, smo morali razpustiti, ker so bili vsi častniki potrebni edinicam zato, da bi dobili pouk novi podčastniki in vojaki v smučanju. Računali smo s tem in bili celo ^prepričani, da se bodo Nemci izkrcali samo v južnih norveških lukah ali na zahodni obali te države. Trodhjem in Bergen sta bila zavarovana z obalskimi baterijami težkega kalibra. Z ozirom na to smo pričakovali, da Nemci ne bodo tako lahko prodrli v te luke posebno še, če bi Norvežani položili mine, kakor se je to lahko pričakovalo. Računali smo s tem, da se bodo morebitni nemški napadi na tej luki zavlekli in da bodo Nemci ta čas napadeni od angleške mornarice. Treba je upoštevati, da so Nemci zasedli Bergen samo z dvema lahkima križarkama. Trondhjem pa so zasedli z nekaj rušilci. Šele pozneje je prišla tja neka velika njihova križarka. Te neznatne pomorske sile ne bi bile mogle boriti se s težkimi obalskimi baterijami, če bi bile te baterije stopile v akcijo.
Da je to točno, zadostuje, če omenim dogodke, ki so se odigrali pred Oslom. Tam samo ena
norveška vojna ladja ter ena baterija nista izpolnili izdajalskega povelja, naj se ne uprejo Nemcem, povelja, ki je bilo izdano vsem obalskim in
pomorskim enotam. Videlo se je, kakšno škodo je naredila Nemcem ta edina baterija in ta edina ladja. Iz tega se lahko vidi, kaj bi se bilo dogodilo z nasprotnikom, če bi bile vse obalske baterije in vse ladje pred norveškimi lukami izpolnile svojo dolžnost.
Ne morem verovati, da bi kdo od članov tega visokega doma bil pričakoval, da je del norveškega naroda že tako podlegel nasprotni propagandi, da je storil vse, da bi onemogočil odpor. Govore, da so zavezniki zaradi neuspeha na Norveškem izgubili mnogo ugleda. Dovolite mi, da vas vprašam: Ali ne bi bili izgubili še mnogo več na prestižu, če ne bi začeli sploh nobene akcije za pomoč Norveški?
Ce to stvar gledamo izključno iz vojaškega stališča, je mogoče točno, da smo pretrpeli neuspeh v srednji Norveški. Toda istotako je točno, da so plačali Nemci zasedbo tega dela Norveške s hudimi žrtvami, s katerimi niso računali. Po njihovem načrtu bi bili morali zasesti vse te kraje v enem ali dveh dneh, toda videli smo, da je bilo drugače. Nastane vprašanje, kdove ali bi se boji na Norveškem danes sploh še vodili, če ne bi bili izkrcali mi na Norveškem svojih čet. Vojaškemu '	 ih
poveljništvu je bilo pri danih okoliščinah takoj jasno, da je treba obrniti pozornost na dve glavni točki, na Trondhjem in Narvik, ker je bilo treba zagotoviti svoboden promet med Norveško in pa
Švedsko.
Kar se tiče akcije v pokrajini Trondhjem, smo morali v največjem boju izbrati severno od tega mesta točko za izkrcavanje. Smatrali smo zato, da sta najugodnejša Namos in Andalsnes na drugi strani. Toda ti dve luki sta mali in nimata priprav za iztovarjanje. V Andalsnesu je samo en žerjav, v Namsosu pa sploh nobenega. Izraziti moram ob tej priliki priznanje junaštva naših bataljonov, ki so se tam izkrcavali zaradi varstva luke.
Takoj, ko smo se izkrcali, je norveški glavni poveljnik zaprosil za pomoč v pokrajini Dombas. Izjavil nam je odkrito, da se bodo njegove čete borile samo, če mu pošljemo takoj pomoč. Zaradi tega ne more nihče zameriti poveljniku teh naših kopnenih čet, da je takoj odvedel svoje lahko oborožene čete na pomoč Norvežanom, da bi zavarovali železniško progo. Ko sta oba odposlana bataljona stopila v stik z Norvežani, so bili te že izčrpani zaradi 15 dnevnih hudih bojev. Naša dva bataljona sta bila popolnoma prepuščena sebi v borbi z Nemci. Borila sta se izredno junaško ter se jima je na koncu posrečilo izvleči se iz zelo težkega položaja. Omenjam, da so naše čete v teh borbah uničile veliko število nemških oklopnih avtomobilov in tankov, če ne bi bilo zračnih na-adov in če bi bile naše čete lahko dobile oja-enje ter dovolj težkih topov, bi bili mi ustavili nasprotnika.
Navzlic največjemu junaštvu in odločnosti naše mornarice in našega letalstva nismo mogli nuditi dovolj pomoči in varstva tem našim četam. Angleške izgube v borbah na Norveškem so sicer znatne, ki jih pa ne moremo smatrati za težke, če upoštevamo okoliščine, v katerih so se vodili ti boji.
C(
Kdo bo zmagal - ladja ali letalo
Najnovejši vojni dogodki na severu so sprožili drugo vojno, namreč vojno okrog važnega vprašanja, kaj je močnejše in kaj je bolj sposobno ra borbo in kaj bo odločilo končno zmago: vojne ladje ali letala. Tega vprašanja pa ni sprožila vojna na Norveškem, ampak so se strokovnjaki s tem že dolgo časa vneto in vztrajno bavili. Mnogotere vojne, ki smo jih doživeli v dvajsetletnem »premirju« od leta 1919 do leta 1939 tega vprašanja niso rešile tako, da bi se moglo vzeti kot preizkušena in potrjena gotovost, to pa zaradi tega, ker v vseh teh vojnah ni bilo primerne prilike. Po navdihih italijanskega generala Douheta so se Nemci odločili, da se bodo v mornarici omejili — v kolikor niso bili v to prisiljeni — in sprejeli v svojo vojsko kot glavno ttdamo orožje letalo. Angleži pa so storili nasprotno. Leta 1934 so 6e po dolgih posvetih, debatah in pomislekih odločili za to, da bo njihova glavna udarna sila in orožje še naprej ostala mornarica, ki bo odločala v vojni in igrala glavno vlogo v angleški vojni sili. Posledica te odločitve je bila, da so Angleži prenovili nekaj 6tarih vojnih ladij in začeli graditi devet novih, ki bodo kmalu gotove in bodo posegle v to hudo borbo. Tako sta hodili Nemčija in Anglija v pogledu glavne udarne vojne sile vsaka svojo pot. Jasno je bilo, da če se ti dve državi zopet nekegad ne spopadeta na meji voda Severnega morja, se bo bila tudi odločilna ura za posest enega ali drugega med mornarico in letalstvom.
Igra za bogatine
To vprašanje, ladja ali letalo po svoji pomembnosti in važnosti ni tako, da bi ga smeli vzeti od lahke plati ali pa celo lahkomišljeno. Ne gre za iz-
razito vojaško vprašanje, ki jih je poleg tega še vse polno, ampak za bistven problem te vojne: za propad ali rešitev angleškega cesarstva. Nemci vsekakor hočejo, da se na to vprašanje gleda s tega vidika. Nemškemu narodu bodo dopovedovali, da letalo danes ni nič manj važno, kakor je bila nekdaj iznajdba smodnika. Vojne ladje naj bi bile samo še igrača za domišljave plutokrate, taka je nemška parola. Angleži naj — tako 6e Nemci tolažijo — svoje ogromne morske škatle spravijo pred nemškimi bombniki kot staro in zelo drago šaro v muzej. Angleške križarke in rušilce, ki skušajo ostanke angleške pomorske moči še rešiti, bodo nemška letala potopila ali pa onesposobila za boj. Kot rezultat tega 6e ustvarja v očeh nemškega naroda slika o popolni demobilizaciji ponosne angleške mornarice. Je v tem pogledu tudi nek privid, ki ga je angleški minister Churchill v nekem časopisu 17. decembra leta 1939 6am napisal in povedal takole: Poglei te veličastne in'ogromne morske velikane, ki se zdijo kljub svoji velikosti lahki in majhni. Na njih pluje moč, veličanstvo in sila angleškega cesarstva. Spusti v te velikane nekaj torpedov, naredi v njih bokih nehaj odprtin, rani jih tako, da se pred potopom ne bodo mogli več rešiti in v nekaj minutah — največ v pol uri — se bo slika čisto spremenila.
Zdi se, da je boj za Ahilovo peto večen in ne bo nikdar prenehal.
Ali je to vratolomna strategija?
Nemci mislijo, da so 6edaj v taki borbi in so vse čvoje sile položili v to. Ali so na pravi poti, ali pa igrajo nevarno in vratolomno gro? Do danes še ni nobena skušnja potrdila, da bi v borbi med
Romunski prestolonaslednik Mihael na slavnostih ob prazniku romunske mladine, organizirane v zvezi »Straža Carei«.
Dežela milij'onarj*ev
V Angliji imajo sedaj 66 na novo pečenih milijonarjev. To je kar čedna številka. V Angliji je milijonar tisti, ki ima najmanj 30.000 funtov šterlingov, to je okrog šest milijonov dinarjev dohodkov na leto
Trenutno je v Angliji 1024 milijonarjev, katerih »življenjski« prostor se razteza Čez Šest milijonov dinarjev. Od teh jih je 99 takih, ki zaslužijo na leto od 18—20 milijonov din, 164 z 10 milijoni dohodkov na leto, potem so pa na vrsti še ostale sirote.
To je. res srečna dežela, kjer je milijonarjev toliko, kakor pri nas revežev. Pri nas je vsak tretji revež, tain pa vsak drugi milijonar. (d)
Pasji odtisi
Če se je do sedaj komu izgubil pes, ga je iskal lahko samo tako, da je dal v časopis njegov »osebni opis« in njegovo ime. S pomočjo odtisov »prstov« ni šlo — kakor je to v navadi pri iskanju zločincev — ker pasja taca ni vedno enaka. Pes se namreč na šapi ogrebe ali poškoduje in tako ni odtis vedno točen in verodostojen.
Sedaj pa so prišli na to, kako bi bilo, če bi pse iskali s pomočjo odtiska pasjega nosu. Odločili so se za to, da bodo to delali tudi v praksi. Predplačniki tega »pasjega podjetja« bodo imeli tri ugodnosti: spoznali bodo lahko svojega psa, če jim bo pes ukraden, bodo lahko dokazali, da je pe6 res njihov, poleg tega pa bodo ti odtisi zelo olajšali iskanje izgubljenih živali.
To pasje podjetje namerava zalagati s pasjimi odtisi razne pasje organizacije in pasje prijatelje, veterinarje, ljudi, ki se bavijo z dresuio psov, vojsko in policijo. Če se bo kak pes izgubil, bodo policijski agenti lahko daleč na okrog na podlagi teh odtisov pogledali, če odgovarja resnici in tako določili »pasjo indentiteto«.	(d)
pomorsko in suhozemno velesilo zmagala končno pomorska velesila. Če naj bi bilo temu tako, in če naj se stvar pokaže in vzame tako, da tudi zračna sila ne more premagati pomorske, potem mora postati jasno, da je v nemškem oboroževalnem kolesju neka konstruktivna napaka, ki lahko zada smrtni udarec in bo imela za Nemce usodepolne posledice.
O tem pa se bomo pogovorili prihodnjič.
V Nemčiji Iščejo nafto
V Nemčiji	so v zadnjem	času že na neštetih
krajih navrtali	zemljo,	da bi	odkrili	nova ležišča
nafte. To priča, kako radi bi se iznebili velikih stroškov, ki jih imajo z uvažanjem tega zemeljskega olja iz drugih držav. Poročila o teh vrtanjih ne povedo, če so Nemci res odkrili nove zemeljske zaloge nafte. Nekateri iz tega tudi že sklepajo, da je bilo vse vrtanje in	iskanje	več ali	manj zastonj.
Če bi dolžine	vseh	lukenj,	ki 60	jih do 6edaj
v Nemčiji zvrtali na raznih krajih, sešteli, bi
dobili nič manj kot 220 km dolg rov, to je približno 22 krat toliko, koliko znaša razdalja od zemeljskega površja do spodnje meje stratosfere. V Schleswig-Hollsteinu so na primer zemljo zvrtali do globine 3818 m. To je tudi največja luknja v evropskem delu zemlje. Najglobljo luknjo na 6vetu pa so do sedaj izvrtali v Kaliforniji. Sega v globino 4570 metrov.
Zenica Ima kora|žo
Nekateri ljudje še vedno tako malo zaupajo aeroplanom, da se boje celo stopiti vanje. Vse dru-drugačna pa je Virg. L. Pfuderer iz Riverside v Ameriki. Ta ženska je že dosti prepotovala in zdaj se je odločila za potovanje okrog sveta. Vsa druga prevozna sredstva pa so ji postala preveč počasna in tako se je odpravila, da bo to pot naredila z aeroplanom. Ni pa to kaka mladenka, marveč stara mama pri 72 letihl Neki ponedeljek zjutraj se je na chicaškem letališču dvignila v zrak na pot, ki jo je vodila v vse znamenitejše kraje okrog zemeljske oble in ki je trajala 33 dni. Stroški so znašali okrog 2000 dolarjev.
Viljem In ruski trobentač
Ob zadnjem sestanku cesarja Viljema II. z ruskim carjem Nikolajem II. v Revalu je nemški cesar z velikim dopadenjem zrl na visokorasle in širokoplece vojake častne čete. Ustavljal se je in jih nagovarjal. Najbolj mu je bil všeč krepki trobentač, cigar srebrna trobenta se je lesketala v soncu. Viljem je vprašal trobentača: »Za kakšno junaško delo je vaš polk dobil odličje srebrnih trobent?* »Za osvojitev Berlina, Vaše Veličanstvo.« »Aha, vem, tega je že dolgo,« je nekoliko osupel odvrnil Hohenzollerec, »toda to se ne bo nikoli več zgodilo«. »Prav nič se ne ve, Vaše Veličanstvo,« se je odrezal trobentač. Viljemu odgovor ni bil baš po volji, vendar je vojak drugi dan dobil svetinjo za strumno zadržanje.
Dogodek
Neke nedelje je prosil sosed Tmjevca, da bi mu posodil vola, da bo šel po apno, ker pride v ponedeljek zidar že prav zgodaj. — Tmjevec je pomežiknil in je rekel: »Jaz že dam vola, pa ne vem, če bo vol hotel iti, ker je danes nedelja.« Sosed je razumel opomin, vendar je rekel: »Saj vol ne pozna božjih zapovedi!« »No, potem sta pa oba enaka!« se je namuznil Trnjevec in mu ni dal vola.
Program radio Ljubljana
Četrtek, 9. maja: 7 Jutranji pozdrav. — 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Nekaj lažje komorne glasbe (plošče). — 12.30 PoroiiN, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Harmoniko igra g. Rudolf Pilih. ____
14 Poročila. — 18 Pester spored radijskega orkestra. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19 Napovedi, poročila. —q18.2Q Nac. ura. — 19 40 Objave. — 19.50 Deset minut bave. — 20 Oktet uiitaljiičnikov. — 2045 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila. — 22.15 Vsakemu nekaj (radijski-ork«f, ster).
Orugl programi
Četrtek, 9 maja. Belgrad: 21 Vokalni koncert. — Zagreb: 20.V) Brkanovičeve skladbe. — Bratislava: 12.15 Ork. koncert. — Praga: 19.25 Pisan koncert. — Sofija: 2045 Simf. konc. — Beroraiinster: (9.40 Švicarske pesmi. — Budimpešta: (9.25 Schubertove skladbe. — Bukarešta: 20 Filharm konc. — Stockholm-Horby: 21.15 Orkester, zbor in solisti. — Trst- Milan: (7 15 Vokalni koncert; 21 Simfon. koncert. — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Florenca: 21.50 Narodne pesmi. — Sottens: 21.55 Sodobna franc, glasba.
Dober zagovornik. _ Sodnik: »Obtoženec, priznajte zločin, saj je vse jasno!« Obtoženec: »Ne, milostljivi gospod. Govor mojega zagovornika je na mene tako uplival, da sem sedaj tudi jaz prepričan o 6voji nedolžnosti«
M
Po prvem strahu, da so zamudili največje presenečenje v ameriški zgodovini, so si tisti listi, ki jih ni oskrbovala United Press, brž opomogli in na lastno pest izdajali posebne izdaje, v katerih so sanikavali, da bi bilo vojne konec ali da bi bilo premirje podpisano. Marsikje so ljudje raznašalce nabili in jim liste uničili. Po sodbi in prepričanju ameriškega občinstva je bilo vojne konec, čeprav uradne reči še niso bile rešene.
Pretveza za slavljenje je bila tu. Niso trpeli nikogar, ki bi jim mešal igro in kalil veselje. Uradna zanikavanja iz Washingtona so izžvižgava!!. Poročevalske urade in dopisnike, ki so izpodbijali verjetnost United Pressa. so smešili.
Radost je bila brez meja. Mleko splošnega prijateljstva med Ijndmi so do zgodnjih ur zalivali z alkoholom različnega porekla.
V tisočih obratov so ravnatelji in predstojniki odvrgli prednost in dostojanstvo ter praznovali do zore.
Amerika se je zjutraj 8. novembra 1018 zbudila z najbrž najbolj divjim mačkom v vsej svoji zgodovini.
Toda vsekakor so vsi praznovali kakor in kolikor jim je narekovalo srce. Med občinstvom se je uveljavljalo le malo pomislekov in še manj ogorčenja. Naj se je en dopisnik in ena poročevalska družba in nekaj sto listov nekai zmotilo glede podpisa neke uradne listine: v ljudskem mnenju je bilo vojne konec in s slavnostjo je bila zadeva za večno pokopana in zapečatena. Kake neizpolnjene uradnosti niso pri tem štele nič.
Dokaz za to je dal enajsti november, ko se je tedanje slavje po uradnem podpisu in sporočilu premirja izkazalo le za bled po-
snetek spontanega izbruha na dan sedmega novembra.
Toda če je javnost sprejela prenagljeno slovesno radost dobrohotno, ni bilo tega mogoče trditi o večini listov, ki prezgodnjega sporočila niso bili sprejeli ali pa ga niso bili ponatisnili. Med tekmujočimi listi je zelo redko mogoče najti kaj športnega pojmovanja o teh rečeh. Pri tej priliki pa se sploh ni pokazalo.
Razočaranje in ogorčenje je kakor ogenj med grmovjem švigalo po vrstah tistih čednostnih vzornikov v ameriškem časnikarstvu. ki naše vesti niso bili ponatisnili. Če bi bil človek verjel večini urednikov, je biln United Press nesramna, brezvestna družba, ki je uganjala grdo igro s čustvi ameriških domoljubov. Vlada naj bi jo zaradi toga prepovedala. Njene voditelje naj bi zaprli. Prisiiili nai bi jo, da bi plačala stroške za čiščenje ulic v središču Newyorka in nadomestila vse zaboje in vedra za smeti, ki so jih ljudje razbili, ko so delali hrušč in trušč.
Listi, ki so bili sporočili objavili, so bili seveda tudi pri tej zaroti. Med njimi je bilo veliko najuglednejših časnikov v državi. Tiskali so potvorbo, da bi zvišali naklade, torej so svoje bralce nalašč sleparili. Zaradi tega naj bi jih bralci in oglaševalci bojkotirali.
Howard je bil po teh sodbah izdajalec domovine in svojega poklica. Bil je največji lažnik in ponarejevalec v dolgi zgodovini časnikarstva. Vedel je. da poročilo ne more temeljiti na resnici. Kot vojnega poročevalca v vojaški uniformi bi ga morali postaviti pred vojno sodišče In ga brez milosti obsoditi. Kar je dejal admiral WiIson. ne sme veliati za olajševalno okoliščino tudi če so priznavali. da je neoporečen pošteniak in čeprav jp United Pressu izdal jasno razbremenilno spričevalo in so tudi njega njegovi predstojniki	oprostili sleherne krivde.
Toda razjarjena odkritosrčnost nekaterih časopisnih založnikov, ki so zelo ostro pazili, kako bi svojim tekmecem delali težave, ni našla odmeva v javnosti. Javnost je sicer trpela zaradi mačka, toda vseeno je bila praznovala velik rompompom. Jeza in užaljena čustva družbe Associated Press so občinstvo malo zanimala.
United Press in njeni odiemalci so prestali vse. Prav kmalu potem, ko so se bili polegli valovi in razburjenje, je ustanovitelj in znani generalni ravnatelj Associated Pressa Melville E. Stone priznal, da hi bil on ali kateri koli drugi časnikar v takem položaju in v enakih okoliščinah ravnal natanko tako.
Kdo ali kaj pa je povzročil ali povzročilo to prezgodnje spo ročilo?
Stvar je še danes, po dobrih dvai«etih letih, zelo blizn skrivnosti. Veliko ljudi še danes verjame, da je 7. novembra 1918 res
bilo podpisano nekakšno premirje. Sklicujejo se na nradno poročilo, ki ni bilo nikdar preklicano, in po katerem so nemški odposlanci prekoračili francoske črte sedmega novembra, ko se je delal dan, da so ta čas že bili določeni pogoji za premirje in da so jih Nemci najbrž že vnaprej sprejeli.
Ti ljudje trdijo, da je prvo nemško odposlanstvo pod vodstvom gospoda Erzbergerja prišlo k maršalu Fochu s pooblastilom nemške cesarske vlade. Po njihovi trditvi je Koch podpisal prehodno premirje in zvedel, da je cesar odstopil in da je bil kanclerja imenovan knez Maks Radenski. Potem je Foch dejal, da pooblastila tega prvega odposlanstva ne drže, v kolikor ne zastopa tedanje nemške vlade. Poslal je delegate nazaj v Berlin, da bi jih potrdila nova. začasna vlada, ki je prevzela vodstvo nemške države.
Trdijo, da obe vojskujoči se stranki nista marali priznati, da bi se bile morale sovražnosti ustaviti že 7. novembra, ker si ni noben poveljnik upal prevzeti odgovornosti med 7. in 11. novembrom. izgube, ki so v takem položaju bile brez sleherne koristi.
Meni se je ta domneva nekaj časa zdela razumljiva in precej sprejemljiva. Toda ker leta niso potrdila, da je bil položaj tedaj res tak. zato je domneva, da je bilo 7. novembra res podpisano kako premirje, vedno bolj izgubljala verjetnost. Po mojem današnjem mnenju je treha razlago najbrž iskati v drugi smeri:
V uradnih poročilih ameriške vlade o vojni dobi. ki so bila objavljena leta 1933. najdete na strani 483 v prvem zvezku za leto 1918 naslednjo brzojavko:
»Posebni zastopnik (House) državnemu tajniku.
(Izvleček iz brzojavke.)
Pariz. 8. novembra 1918	ob 7 pop.
(Prišlo 8 novembra ob 5.10 pop.)
Vaše 16. 7. novembra. 4 pop. Pozvedoval sem o stvari in zvedel, da bo poslaništvo natančno poročalo o tem. Moie obvestilo se ujema z obvestilom poslaništva. Večina uradnih in dejansko sleherna neuradna osebnost je verovala včeraj, da je bilo premirje podpisano. Kapitan Jackson, mornariški zastopnik na poslaništvu, je poslal tozadevno	brzojavko	admiralu	Wilsonu v Brest. Wilson	je pokazal
brzojavko Royu Howardu v Brestu in ga s pribočnikom poslal na kabelsko cenzuro, da je torej Howard mogel oddati brzojavko o podpisu	premirja.	Čisto	jasno je. da ni United Press	storila pri
stvari nobene napake in da je pomoto. Če je že bila. treba iskati pri Jacksonu ali pri francoskem uradniku, ki je novico razširil.
Edvard House.<
Za jogoslovansko liskam« ? Ljubljani: JnJe Kramarič. — Izdajatelj: In*. jole Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 23 din. Uredniitvoi Kopitarjevo ulica ft-HL Telefon tl 4001 do 4009. (Jprata: Kopitarjeva ulica 6.