J ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana in Gorenjski muzej, Kranj sta v ponedeljek, 26. novembra, v počastitev dneva republike odprla razstavo Partizanska saniteta v Sloveniji. — Foto: F?erdan Le*o XXVI. Številka 92 obč. konference SZDL l>»ite Kranj, Radovljica, Sk. Loka ~ Izdaja CP Gorenjski tisk ** ftt urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar °LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO v L » 'H^r^B-.T'fl": Ja sšMi ^^tŠj^TmH ■ v^ll fmm/ JuL II^SBa^^h V * j I |f | f % I/ f m mm § E. ifffMML^m - illlllll-" - i^Ji Iv^Kfm EH # Jw • ^vjHUPV^IM ^TI rHTir flfeb ^ a m ^ Mm w __ M m I Ky fl m m MjM m Mm m mm H fl ■0V m ftf V m mm mhTMMM. n S ^^jp^T^l^ ^LfMKZiJ^^/ ■/j^LJkv m ^^r m i1^ K^B/ ■/H/V I - Kranj, sreda, 28. 11. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1984 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah BaL ^^ ^^T; ^^ ^"ET ^^'fl^HIBIKS: ^^ ^IKŽSBE*1^^ ^^ ^^ I —y isg. ipy HMfe^r ^ ... mJc »■B&rl^ o/T^ S^SsLi. injfiL^ nUli Hi ht^jl in 27. novembra 1942 v Bihaću ustanovljeni ^^mfvje *§mstal skupmpo^^ni pred^0iik jugo¬slovanskih narodov v narodnoosvobodilnem boju. JVa \zem1ju SloilerifflMse SmwMEtistem ^asu pravkar pa se zato [ Movenci prvega zasedanja zaradi prekinjenflizvez Kismo mogli udeležiti. Sklepe prvega zasedanja smo - y J . »i L • « . ,. t&krat močno poudarjali, ker so jasno začrtali prve Blhfee noue demokratične Jugoslavije, ljudske Jugo- ^^^ domovine svow in enakopravnih naro-^ ^agoceneorganteac^ za enotno akcijo ^^^^da za nadaljevanje boja, skupno z bratskimi ^voljena 42-članska delegacija za drugo zasedanje 4 VNOJ je imela vsa pooblastila in jasne smernice škde nadaljnje usode slovenskega naroda v družini prodov Jugoslavije. pričakovanja so se izpolnila. 242 delegatov vseh I Jugoslovanskih narodov je 29. in 90• novembra iiiHiMMđiit 'iiS Tli i^BT ilHkvMMir prčivno ureditev vseh medčloveških odnosov doma in m •' V. »r'o: H-' ii ■ IbiL .... ^^B^fclilkL^i-iilfe ^ " KI •tooal ,. obletnico ustanovitve nove Jugoslavije neRa zijamo v znamenju velikih uspehov socialistič¬na,, razvoja. Mednje sodijo tudi najnovejše 8klet)ne spremembe, ki pomenijo nadaljevanje nJ 8preJetih na zasedanju Avnoja. goVn^?reclnja proslava bo drevi v Jajcu. Na njej bo 8eje U Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Slovesne UrC Se bo udeležilo 552 delegatov — 181 preživelih Pokre -cev zasedanja Avnoja, delegati republik, HiŠte^cK predstavniki zvezne skupščine, predstav¬ila,.^ SFRJ, SZDLJ, sindikatov, zveze borcev, zveze Ss^jie in drugih. . Po seji bo koncert, sestavljen iz glasbenih del, zloženih posebej za ta jubilej. Sodelovali bodo umetniki iz vseh naših republik in pokrajin. V Jajcu so se že včeraj začele različne kulturne prireditve, ki trajajo tudi danes. Tako so odprli razstavo 30 let socialistične revolucije in prikazali dokumentarni film Jugoslavija danes. V rekordnem času so v Jajcu zgradili tudi hotel Jezero. V proslavljanje pa se je vključila tudi Skupnost jugoslovanskih PTT podjetij, ki je izdala poštne znamke s podobami osmih narodnih herojev iz vseh republik in pokrajin. A. Z. j Naročnik: Naslednja številka bo izšla v sredo, 5. decembra XIV. NOVOLETNI SHEM V KBAHIU OD 1 00 26. DECEMBRA 1973 M Cilji niso v nevarnosti Zbor narodov in gospodar¬ski zbor zvezne skupščine sta ocenila analizo zveznega iz¬vršnega sveta o uresničevanju srednjeročnega razvoja Jugo¬slavije. Član ZIS in direktor zveznega zavoda za družbeno planiranje dr. Borisava Jovič je dejal, da smo po treh letih spoznali, kako zapletene so naloge, ki smo sijih zastavili. Doseženi rezultati so pomemb¬ni, vendar ne zadoščajo. Pri¬čakujemo lahko, da bomo ob upoštevanju ustavnih spre¬memb dosegli večjo produk¬tivnost dela in učinkovitejšo porabo sredstev. Okrepiti mo* ramo stabilnost in likvidnost gospodarstva. To bo olepšalo izpeljavo drugih planskih ci¬ljev, ki niso v nevarnosti. Tito naj vodi SFRJ Ta predlog šeste javne tri¬bune klubov samoupravljav- cev Jugoslavije v Pančevu so poslali zvezni skupščini. V predlogu se zavzemajo, naj bi tovariša Tita izvolili za do¬smrtnega predsednika SFRJ. Poudarili so, da se predstav¬niki združenega dela v vsej državi globoko zavedajo revo¬lucionarne vloge tovariša Tita v uresničevanju razrednih zgodovinskih interesov delav¬skega razreda ter v ustvarja¬nju novih odnosov. Nova tovarna Danes bodo na Gortini (Radlje ob Dravi) odprli novo tovarno jeklenega granulata organizacije združenega dela Gorenje — Muta. V tovarni bodo na leto izdelali 4000 ton jeklenega granulata. Razen tega bodo izdelovali tudi kosilnice in enoosne traktorje. Urejanje kmetij V ptujski občini bodo letos vložili v organizirano urejanje kmetij prek 10 milijonov di¬narjev. Do začetka tega leta so usmerili 64 kmetij, letos jih bodo okrog 100, do konca srednjeročnega obdobja bodo uredili 400 kmetij, v dolgoroč¬nem načrtu pa so jih predvi¬deli 3000. Pomilostitev . Predsedstvo SFRJ je obrav¬navalo predlog socialističnih republik in pokrajin o pomilo- stitivi obsojencev ob dnevu re¬publike. Predsedstvo je skleni¬lo, da bo del obsojencev oprostilo nadaljnjega presta¬janja kazni, delu obsojencev pa kazen zmanjšalo. Nafta že na Reki V naftnem pristanišču na Reki so že začeli pristajati tankerji z nafto in bencinom iz severnoafriških držav. Tako je grški tanker že izkrcal 25.000 ton nafte, ki jo je pripeljal iz Libije. Dva ciprska tankerja sta pripeljala nafto in bencin iz Alžirije; prvi je pripeljal 18.700 ton nafte, drugi pa 12.000 ton bencina. 1. decem¬bra pričakujejo na Reki tan¬ker, ki bo pripeljal 80.000 ton nafte. V Lenartu tovarna radiatorjev V Lenartu v Slovenskih go¬ricah so v soboto slovesno iz¬ročili namenu novo tovarno aluminijastih radiatorjev, ki je temeljna organizacija zdru¬ženega dela Mariborske livar¬ne. Že prihodnje leto bodo iz¬delali okrog 1000 ton radia¬torjev. V obratu bo zaposlenih 90 delavcev. Ob otvoritvi je go¬voril predsednik IS SRS inž. Andrej Marine. Združenje kemične industrije Pooblaščeni predstavniki 40 delovnih organizacij sloven¬ske kemične industrije ter ke¬mijskega inštituta Boris Ki¬drič in inštituta Jožef Štefan so v Ljubljani podpisali sa¬moupravni sporazum o usta¬novitvi poslovne skupnosti Združene kemične industrije. Za sporazum se je izreklo 20.000 delavcev te panoge. V J IW J* Sreda, 28. novembra 1973 Jugoslavija jutri praznuje svoj trideseti rojstni dan. 29. novembra 1943. leta se je v bosanskem mestecu Jajce zbralo 170 delegatov iz vseh koncev države na drugem zasedanju Avnoja, ki je postavilo temelje novi Jugoslaviji. Hkrati pa je dokazalo sovražnikom in tudi zaveznikom, da morajo resno računati s parti¬zansko vojsko in ljudsko revolucijo, ki bo pometla s starimi odnosi in ne bo dopustila urejanja naših notra¬njih razmer v interesu velikih sil in po nam tujih merilih. To so doka¬zovala tudi svobodna ozemlja, ki so znotraj sovražnikovih obročev za¬živela popolnoma suvereno z izvo¬ljenimi organi ljudske oblasti. Tudi na Gorenjskem so bili v tem času nekateri kraji svobodni. 23. ok¬tobra 1943. leta so borci Vojkove brigade pregnali Nemce iz žirovske kotline in nastalo je svobodno ozemlje, ki je segalo od obronkov hribov za Zirmi, do Sovodnja, Fužin, Kladij in Zirovskega vrha. Jože Košir, ki je bil prvi predsed¬nik narodnoosvobodilnega odbora v Zireh, se teh dogodkov spominja: »Ko so Nemci zapuščali Ziri, so izropali vse, kar je bilo vredno in se je dalo odnesti. Prazne so bile trgovine in čevljarske delavnice. Vendar so Žirovci prvi dan svobode praznovali veselo in so z navduše¬njem sprejemali partizansko vojsko. Aktivisti OF pa smo se zbrali pri Koklju na Ledinici, kier smo izvolili prvi narodnoosvobodilni odbor, ki je takoj prevzel politično in gospodar¬sko oblast v kraju in poskrbel tudi za kulturno življenje. Imenovali smo gospodarsko komisijo, ki je skrbela za obleko in hrano borcev in za prehrano tistih družin, ki so imele očete v partizanih. Člani odbora so tudi dobili nalogo, da takoj organi¬zirajo delo v šiviljskih in čevljarskih delavnicah. Bližala se je zima in patizani so potrebovali toplo obutev in obleko. Vsi smo delali z velikim navdušenjem.« »Ste pripravili partizanske mi* tinge?« »Ze prvi dan svobode, je bilo ljud¬sko zborovanje. Zirovce sta z uspehi partizanske vojske seznanila ko¬mandant Vojkove brigade Milan Tominc in rajonski sekretar KPS Milan Zakelj. Pravi miting pa je bil zadnjega oktobra. Na tem mitingu smo že zbirali nove prostovoljce in tudi že napovedali mobilizacijo vseh za orožje sposobnih moških. Zadnji miting pa je bil 14. novembra, vendar se ga je udeležilo zelo malo partizanov, ker se je začela velika nemška ofenziva proti osvobojene¬mu ozemlju v Sloveniji.« »Tudi proti 2irem?« »Tudi. Dobro se spominjam, naj¬hujši napad je bil že 15. novembra. Gosto je naletaval sneg in sproti brisal sledove za partizani, ki smo se umikali prek Zirovskega vrha in Lavrovca. Hkrati z Nemci so se pri¬plazili v Ziri tudi prvi belogardisti, ki so imeli postojanko na Vrhu. Vsi skupaj so se strahovito znašali nad prebivalstvom. Streljali so talce, R ožgali več domačij in odganjali ..udi v internacijo. Približno po treh dneh so se začeli umikati. Spet so ropali in kradli po hišah.« »Ste vedeli, da je bila konec novembra v Jajcu izvoljena prva vlada nove Jugoslavije?« »S sklepi Avnoja smo se seznanili šele dober mesec ,po zasedanju. Kurir je sporočilo izročil, ko smo pri¬pravljali miting na Sovodnju. 29. novembra smo v Zireh izvedli mo¬bilizacijo vseh moških, starih do 45 let. Za to akcijo smo se odločili zaradi nastajanja postojank bele garde v Rovtah in na Vrhu, ki so vabila fante in može v svoje vrste z najrazličnejšimi obljubami. Po¬novno smo morali poživiti tudi dejavnost NOO, ženske organizacije in organizacije mladine, ki ga je prekinila ofenziva.« Naslednja sogovornica je Francka Jereb. Tudi ona je bila članica prve¬ga narodnoosvobodilnega odbora. »Vsak član NOO je takoj ob izvo¬litvi dobil določeno nalogo, ki jo je moral čimprej izvesti. Mene so dolo¬čili, da organiziram šiviljsko delav¬nico v Zireh, v kateri bomo šivale obleko in perilo za partizane. Delavnico smo uredile v Vrabčevi hiši in do ofenzive je bila brigdda vsaj za silo oblečena in obuta. Moški so namreč kar tekmovali, kdo bo iz¬delal več čevljev. Da je bila večina Zirovcev čevljarjev, pa je znano.« »Kje ste dočakali ofenzivo?« »V začetku novembra sem skupaj z nekaterimi drugimi tovariši iz Zirov odšla v partijsko šolo na Voj¬sko nad Idrijo. Tam sem tudi pre¬živela ofenzivo. Ko smo se vrnili v Ziri, je tu vladalo pravo mrtvilo. Narodnoosvobodilni odbor se je raz- šel in tudi organizacije so prenehale delati. Delala je le. gospodarska ko¬misija. Zato smo komunisti takoj dobili nalogo, da moramo na teren in da poskrbimo, da se bo življenje v Zireh spet normaliziralo.« »Kaj ste delali?« Pred tridesetimi leti y v Zireh Ko je v Jajcu zasedala prva jugoslovanska skupščina, je bila i v Žireh splošna mobilizacija 'za partizansko vojsko »Pomagali smo ustanavljati vaške odbore OF, odbore slovenske proti¬fašistične zveze žena, odbore sloven¬ske mladine in tudi partijske celice. Posebno velikega pomena so bile partijske celice, ki so vodile vso drugo dejavnost. Bile so resnični nosilec odpora kakor tudi pobudniki in usmerjevalci dela odborov OF, SPŽZ in organizacij mladine. Proti koncu meseca so se na žirovsko ob¬močje vrnile partizanske enote, zato je bilo delo takoj lažje in smo se lahko bolj svobodno gibali.« Milan Zakelj je bil 1943. leta sekretar rajonskega komiteja KPS. Pomagal je pri ustanovitvi prvega NOO v Zireh in pri sestavi njegovega delovnega programa. »Rajonski komite je bil ob osvoboditvi Zirov v bližini vasi. Zato smo se takoj zavzeli, da se v Zireh čimprej oblikuje ljudska oblast. Zlasti je bilo važno, da se poskrbi za prehrano in zaposlitev ljudi. Imeli smo že nekaj izkušenj, zato je delo hitro steklo. Posebno dobro se je odrezala gospodarska komisija, saj je vse do konca vojne skrbela za obleko in obutev ter je prehranjevala par¬tizane na njihovem območju, hkrati pa skrbela, da je imelo približno 300 družin, katerih hranilci so bili v par¬tizanih, vsak dan kosilo na mizi. V Zireh se je rajonski komite zadr¬ževal približno mesec dni, potem pa smo odšli v partijsko šolo na Pri¬morsko. « »Ste v partijski doli vedeli za zgodovinsko zasedanje v Jajcu?« »Vedeli smo le, da je proti Bosni odšla slovenska delegacija, več pa nam tedaj ni bilo znanega. Dobro pa se spominjam dne, ko je kurir prinesel pošto s sklepi in odloki Avnoja. Bili smo ztelo navdušeni. Posebno veliko veselje je vladalo med Primorci, saj je Avnoj med drugimi sprejel tudi odlok o priklju¬čitvi tega dela slovenske dežele k Jugoslaviji. Na podlagi odlokov smo vsi udeleženci šole takoj dobili nalogo, da se vrnemo v partizanske enote in na teren, kjer bomo soborce in civilno prebivalstvo seznanjali s sklepi Avnoja, rastjo naše držav¬nosti in položajem na bojiščih.« Kranj, 27. novembra — Med prvimi na Gorenjskem smo danes dopoldne tudi v našem podjetju slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela. V prvem členu sporazuma je zapisano: »S tem sporazumom se delavci, vključeni v temeljnih organizacijah združenega dela Glas in Tiskarna, združijo v delovno organizacijo Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, z namenom, da si v tej skupnosti zagotovijo vse pogoje za svoj družbeno-ekonomski razvoj.« — Foto: F. P. L. Bogataj Prireditve za praznik V kranjski občini bodo/ počastitev dneva republike m II. zasedanja Avnoja proslave v delovnih organizacijah ,n šolah ter v nekaterih krajev¬nih skupnostih. V kinemato¬grafih bo v prazničnih dneh na programu jugoslovanski f"/11 Sutjeska. Premiera filma bo danes ob 22. uri v kinu Center, ob 22.30 pa v kinu Storžič. Drevi ob 19. uri bo proslava v kulturnem domu na Kokrici- Pripravilo jo bo kulturno umetniško društvo Storžič s Kokrice. V programu bodo so¬delovali otroci iz vrtca, učenci osnovne šole, pevski zbor, ,, citatorji iz tovarne Elan u1; g folklorna skupina tovarne Ve¬riga Lesce. Igral bo ansambel , ( Turisti. v/il i Praznovanjem ob dnevu publike še bodo danes žili tudi učenci osnovne sol Davorin Jenko iz Cerkelj. UJJ J 11. uri bodo pripravili sprejem Ju cicibanov v pionirsko organ1' zacijo. Drevi ob 19. uri pa bo ,/ osnovni šoli proslava. Nastop * li bodo pevci ljubljanske oper. Nada Vidmarjeva, Marce« Ostaševski, Ciril Cvetko »» Vanda Gerlovič, recitatorji' mladinski pevski zbor in orKe ster osnovne šole Cerklje. V radovljiški občini bo svečana akademija v poča*1 tev praznika drevi ob 19. uri festivalni dvorani na Bleu0r Svoboda in moški pevski zn j iz Podnarta. V škofjeloški občini b»JJ | danes proslave v PoC?f\ni. ] dneva republike in 30. oble^ ce II. zasedanja Avnoja^ delovnih organizacijah m -jj k lah ter v nekaterih krajev" skupnostih. i v« v | Drevi ob 18.30 bo prošla^, dvorani KUD Svoboda J- | Pripravile jo bodo politične organizacije bogatem kulturnem prog1r» bodo sodelovali učenci osn ne šole, pihalna godba AjP moški pevski zbor . ^jb f 1 združeni pevski zbor Žiro j ; podjetij, mladinski kom° * zbor, recitatorji in drugi-. Ob 19. uri bo osrednja v^ slava v počastitev dneva ^ publike v kulturnem dornViajo Cešnjici. Program PriPr.ap^iki. učenci osnovne šole Ler0o mladina in člani .ku£W umetniških društev iz doline in Škofje Loke. ,-ijne Za goste iz Poljanske W.Q in Škofje Loke bo na'v ^ poseben avtobus, ki o peljal izpred Transturista ; vi ob 18. uri. Tudi v jeseniški bodo danes proslave v sol«1 ^ delovnih kolektivih. Drev 18. uri pa bodo v gorani j lavskega doma odprli sk sko razstavo članov V 0b ] Dolikova razstava detradi- ! dnevu republike je ze j cionalna, saj jo prirejaj več let. Tudi osrednja tržiška P^. , slava v počastitev 29. v j bra bo drevi ob pol s joitia- dvorani Cankarjevega e(j- Slavnostni govornik b°fJetice sednik občinske ko"1, ,tur; j SZDL Milan Ogris. V K»oVgl nem programu bo f°matef Tržiški oktet in člani am skega gledališča Tržič. 7 Omejitev električne energije £0(U®tje Elektro Kranj obvešča svoje odjemalce, da je preskrba še vedno n 8 se omejitve odjema nadaljujejo za vse skupine potrošnikov, oj: ^ejitve porabe električne energije za skupno gospodinjstvo in ostali Jem veljajo tudi za 29. in 30. 11. ter za 1. in 2. 12. 1973, zato naprošamo zj^^lce, da skrajno štedijo z električno energijo, da ne pride do omejevanja j^P'janjem. vklj Tkanje Porabe električne energije z odklopi od 3. decembra do "to 19 decembra pa bo potekalo po naslednjem programu v času od 15. p0(lr3'decembra: Dnrf v^ Jesenic od Žirovnice do Mojstrane, področje Kranja z ožjo okolico in 4 ie Smlednika podr'decembra: Medvod, Škofje Loke, področje med Kranjem in Škofjo Loko, Selške pijanske doline, Radovljica z okolico, Kropa in Kranjska gora ^•decembra: NrxJ,e Tržiča z okolico, Naklega, Golnika, Podnarta, Bleda, Bohinja ter pje med Kranjem, Cerkljami in Jezerskim. ener .Opijanja posameznih področij ne bo, če bodo potrošniki električne ^ge dovolj disciplinirani in sami omejevali porabo v zahtevanih b0(j ^r°8ram omejevanja od 5. decembra dalje bo pravočasno objavljen, ko novembra, so v kranjskogorski osnovni šoli odprli šolsko co Ljubljanske banke, kije že druga v jeseniški občini — Foto: F. P ° 2ato dana ustrezna navodila. vej: Ul^ejitev odjema električne energije za pogodbene odjemalce (veleodjem) obvezno 15 % do nadaljnjih obvestil. J& h* Jek ob 19. uri so v drugem nadstropju kranjske blagovnice Globus cHh Prodajne prostore. Podjetje Merkur Kranj je na 1000 kvadratnih /• površine uredilo avto-moto oddelek in salon sanitarne opre- l%Co^reostalih 1000 kvadratnih metrih pa bo takoj po novem letu podjetje >40* ft(^rce odprlo salon avtomobilov. Kranjska blagovna hiša bo tako z * mi metri dobila dokončno podobo, začrtano že v prvotnem k^irn' ■— Merkur Kranj, ki sodi med najbolje založena trgovska podjetja ih0(ty><*i/ lnštalacVami> kopalnicami in sanitarno keramiko v Jugoslaviji, se Aost ureclitev salona sanitarne keramike, da bi tako še bolj približal J^er D nakupa tovrstnega materiala široki potrošnji. V salonu imajo na oporavljenih 7 opremljenih kopalnic. Razen tega je v njem moč dobiti L'ce, za kopalnice (sanitarno keramiko, keramični tlak in obložne plo- tjkrje ^atl*re), peči za centralno kurjavo, radiatorje, plinske in električne £ 0/ni /le mize in korita itd. V avto-moto oddelku pa imajo motor- b r°tno' rnoPede in motorje za čolne, avtomobilsko kozmetiko, rezervne de- šifL^Jne 0roclJe, avtomobilske gume Sava in Michelin in drugo. — Nove Pr°st°re je odprl podpredsednik kranjske občinske skupščine Franc • —4. Z. — Foto: F. Perdan CM?//, L W{?8q • 26• novembra, so v Kranjski gori odprli nov hotel Kvarner uHriJirr\enovan Alpina. Hotel je B kategorije in je za Kranjsko goro ldobitev. — Foto: F. Perdan Posojilo za 150 stanovanj V ponedeljek se je na prvi seji sestala skupščina samoupravne eno¬te za graditev stanovanj pri samo¬upravni stanovanjski skupnosti Kranj. Člani skupščine so sklepali o odobritvi posojil iz združenih sred¬stev za usmerjeno blokovno gradnjo in se seznanili z vsebino družbenega dogovora o usmerjeni blokovni gradnji ter s pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju pri gradnji stanovanj. Razen tega so razprav¬ljali tudi o obsegu stanovanjske gradnje in o urejanju stavbnih zem¬ljišč. Posojilo je bilo odobreno 12 orga¬nizacijam združenega dela in drugim organizacijam ter 6 zasebnikom v vrednosti 19,299.593 dinarjev. S tem denarjem in z lastno udeležbo organizacij bo kupljenih 150 stano¬vanj, ki bodo vseljiva marca prihod¬nje leto. Člane skupščine so tudi obvestili, da je kranjska podružnica Ljubljan¬ske banke ta mesec že sklenila po¬godbe za posojila s 321 zasebnimi graditelji hiš. Omenjena posojila je odobril še iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stano¬vanjske skupnosti pred ustanovno skupščino skupnosti. Pogovor s sezonci Gozdno gospodarstvo Bled, ki ima med svojimi delavci okrog 200 sezon- cev iz občin Teslič in Sanski most v Bosni, je minuli teden organiziralo pogovor s predstavniki obeh občin in z delavci. Pogovarjali so se o pogojih dela, osebnih dohodkih, stanovanj¬skih razmerah in drugih vprašanjih. Predstavniki obeh občin so si ogledali tudi posamezne gozdne obrate. Vsi so pozdravili takšno pobudo Gozdnega gospodarstva Bled in menili, če bi bilo več takšnih pogovorov, ne bi toliko naših delavcev odhajalo na delo v tujino. Predlagali so, naj bi podoben pogovor organizirali s predstavniki obeh republik. Na takšnem pogovo¬ru bi se lahko seznanili z vsemi problemi sezonskih delavcev pri nas. To pobudo so podprli tako predstav¬niki Gozdnega gospodarstva kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij radovljiške in jeseniške občine. Kokrški krvodajalci Rdeči križ na Kokrici je proslavil 20-letnico krvodajalstva v Sloveniji. Kri je darovalo 140 krvodajalcev. Dr. Štangel je v svojem govoru pohvalil predsednico Angelco Lužo- vec ter krvodajalce, ki so pripomogli, da se je Kokrica uvrstila med najbolj agilna društva kranjske občine. Požrtvovalni dolgoletni kr¬vodajalci so prejeli jubilejne značke. S ZP Toplice investira drsališče Konec minulega tedna so se v hotelu Krim na Bledu sestali pred¬stavniki 33 delovnih organizacij in ustanov, ki so pred nedavnim pod¬pisali sporazum o ustanovitvi inte¬resne skupnosti za izgradnjo šport¬nih in rekreacijskih objektov na Bledu. Na prvem zboru so za pred¬sednika izvolili inž. Poldeta Pernu- ša, ki je predsednik turističnega dru¬štva Bled. Poseben poslovni odbor E a bo vodil Vinko Marolt iz hotela Lompas na Bledu. Na zboru so sklenili, da bodo nalogo investitorja za izgradnjo umetnega drsališča na Bledu pre¬vzeli Združeni hoteli Toplice Bled. Kdo bo upravljal objekt, bodo določili kasneje. Do naslednje seje bodo podrobno pregledali tehnično in ekonomsko dokumentacijo za izgradnjo drsališča. Organizacija Združenega podjetja Elektro Kranj — Kranj \ obvešča občane v naseljih Primskovo, Go¬renje, Britof, Milje, Visoko, da bo 28. novembra stav¬ljen pod napetost daljnovod 2 x 110 k V (20 k V) Prim¬skovo—Visoko. Opozarja¬mo prebivalstvo, da je vsako dotikanje ali pleza¬nje na omenjen daljnovod smrtno nevarno. ljubljanska banka podružnica kranj čestita vsem vlagateljem za Jesenice 29. november dan republike BLED, JESENICE, KRANJ, KRANJSKA GORA, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽlC, ŽELEZNIKI, ŽIRI Minuli četrtek je bila razširjena seja predsedstva občinske konference — SZDL, na kateri so razpravljali o organiziranju in poteku javne razprave o osnutku občinskega statuta v vseh krajevnih organizacijah SZDL ter o osnutku statuta krajevnih skupnosti. Sklenili so, da bodo krajevne organizacije SZDL organizirale javne razprave v naslednjih dveh mesecih, v tem času pa bodo pripravili osnutek statuta krajevnih skupnosti. Med drugim so se menili tudi o ustanovitvi krajevnih konferenc SZDL. Potrdili so program prireditev ob dnevu republike in sklep o priznanju, ki ga bo prejelo 54 občanov za zasluženo delo na raznih področjih. V petek, 23. novembra, je bila seja delavskega sveta jeseniške Železarne, na kateri so delegacije vseh temeljnih organizacij združenega dela potrdile program vlaganja v novo hladno valjamo ter tudi sklep o finančni naložbi združenih sredstev v Železarni Štore. Železarji bodo tudi prispevali 70.000 di¬narjev za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu. D. S. Kranj Na zadnji seji predsedstva konference mladih delavcev so govorili pred¬vsem o novi organiziranosti zveze mladine in sindikata v delovnih organizaci¬jah. Člane predsedstva čakajo v naslednjih mesecih številne naloge. Ze v de¬cembru bodo obiskali vse aktive mladih delavcev v občini in ocenili njihovo delo v preteklem obdobju. Poleg tega bodo vso pozornost posvetili izobraže¬vanju in v ta namen pripravili seminar za vodstva aktivov mladih delavcev. Ob koncu seje so se člani predsedstva dogovorili za akcijo: »gledališke pred¬stave zastonj«. Glavni namen te akcije bo še bolj približati gledališko umetnost delovnemu človeku. J. Rabič Kranj, 27. novembra — Zvečer je bila v dvorani kina Center v Kranju proslava ob 30. obletnici II. zaseda¬nja Avnoja in ob praznovanju dneva republike. Udeležili so se je predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, delavci iz delovnih organizacij in drugi. Uvodoma je spregovoril predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. Potem pa so si udeleženci proslave ogledali jugoslovanski celovečerni film Sutjeska. Radovljica V krajevni skupnosti Ljubno v ra¬dovljiški občini bo v nedeljo, 2. de¬cembra, referendum o krajevnem sa¬moprispevku za asfaltiranje cest. V Ljubnem, Otočah in na Posavcu so lani in letos krajevne ceste že asfal¬tirali. Večina prebivalcev je že pri¬spevala denar. Za prispevek so se namreč dogovorili na zboru volivcev 1971. leta. Ker pa nekateri prebivalci pri¬spevka niso hoteli plačati in zato ni bilo mogoče poravnati vseh stroškov asfaltiranja, ge je svet krajevne skupnosti odločil, da se izvede refe¬rendum. Če bo le-ta v nedeljo uspel, bodo tudi tisti, ki doslej niso plačali prispevka, znesek morali poravnati. Čeprav so se stroški za asfaltira¬nje povečali za milijon starih dinar¬jev od predvidene vsote in je bilo nekaj dodatnih stroškov tudi za gra¬moz, za utrditev spodnjega dela Delovni kolektiv Iskre — industrije za telekomunikacije, elektroniko elektromehaniko je popoldne s svečano sejo delavskega sveta proslavil 2 letnico kranjske Iskre. Proslava je bila v novi tovarni na Laborah. Ob t priliki so podelili priznanja delavcem, ki so v Iskri zaposleni več kot 20 let. kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor Iskra pod vodstvon Franceta Močnika. A. Ž. Komisija za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci zveze mladine je vmedeljo dopoldne na področju Begunj in Drage organizirala orientacijski pohod od spomenika do spomenika. Poslej bo to tradicionalna prireditev ob dnevu republike. Vsako leto jo bo pripravil drug mladinski aktiv. A. Ž. Referendum zži asfaltiranje v Ljubnem cestišč, za kanalizacijo itd., zneska ne bodo povečevali. Tako naj bi vsak lastnik hiše, ki prispevka še ni po¬ravnal, plačal 400 dinarjev, najem¬nik stanovanja 100, lastnik avtomo¬bila 400, lastnik traktorja 200 in lastnik konja 100 dinarjev. Za tiste, ki so omenjene prispevke že porav¬nali, pa seveda sklep referenduma ne bo veljal. Krajevna organizacija socialistič¬ne zveze Ljubno- -Qtoče vabi vse volivce iz Ljubnega, Otoč, Posavca in Praproš, da v nedeljo z referen¬dumom potrdijo sklep zbora voliv¬cev in s tem omogočijo izterjavo sa¬moprispevka pri tistih občanih, ki ga doslej še niso plačali. A. Ž. čestitajo vsem občanom Škofje Loke za dan republike — 29. november • \ CESTNO PODJETJE V KRANJU čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike SkupSčina občine Skofja Loka Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza vojaSkih rezervnih vojnih stareSin v _> exoterm 64001 kranj KEMIČNA TOVAR NA jugoslavija Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike in jim želi veselo praznovanje Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita AVTO-MOTO društvo Kranj S Vsem občanom in poslovnim prijateljem ■H čestitamo ob dnevu republike Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Veliko skrb odložite, če zavarujete sebe in svoje premoženje pri Zavarovalnici Sava PE Kranj Za praznik republike jim želi varno in srečno vožnjo Tapetništvo Radovljica čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike ' :e if — dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, dobavlja zavese po individualnih naročilih; — oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami; — sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela; — lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se priporočamo. Neretva . Hitlerja so vse bolj vznemir- zavezniške zmage v Afri- Bal se je izkrcanja na Bal- «onu. Prve mesece leta 1943 je al v Jugoslavijo pet novih izij. Z Mussolinijem in Cia- om ter z nemškim initalijan- . generalnim štabom je iz- načrt ofenziv, ki naj bi Mpolnoma uničile Titovo voj- niko^e Vkrcanjem zavez- januarja 1943 se je priče- Bosanski Krajini opera- Va Weiss I. Vrhovni štab se ji v Pogumno uprl in prešel L v protiofenzivo v fferi Crne gore in Sandžaka, ^d operacijami se je pridru- dg Partizanskim enotam nad p 8*ftisoče civilistov v strahu nacističnim in fašistič- J1 maščevanjem. V hudih Q>adih, ki so trajali več Jtaov, so bile izgube na obeh 2neh velike. Partizanom ni 0L 8omo za to, da so prebili 0 °č, temveč so prepeljali na fZn° tudi 4000 ranjenih in bolph borcev. so bili dramatični dnevi niit1 Za re^tev onesposoblje- tovarišev. Morali so pre- prrreria,Heea mo^a v severne Uspj Crne gore... Ni nam ftiko z.a/eti niti enega ujet- ^isrti kakšnega plena ... m° našli niti enega padle- rQn PQrtizana> niti enega iniJfenca> čeprav so morali pre '.s°deč po naših izgubah, n{: Ce^nje žrtve tudi partiza- Sutjeska br^t^PJ Po tej propadli so- (i| :j}l^ovi akciji so se nemške j)0tt~alijanske sile ter njihovi bzfr^šači reorganizirali za n' množičen koncentrirani op™ '..ki so ga imenovali OQfJ}cMa Schtvarz. Jugoslo- jej0 1 zgodovinarji jo imenu- ninjf^ta sovražna ofenziva. V *enihJe 120 000 mož> oboro- of) Z najboljšim orožjem in kin^dpori letalstva, topni¬mi k * °M°Pnih in motorozira- oH*not, napadlo glavnino b^°dilne vojske, kije štela li 20,000 borcev, zbranih k fa/ Vrhovnega štaba. Z njimi 60/' ° okrog 4000 ranjencev in o UnihV ln na desetitisoče ci- dtng1 beguncev. To je bila (fe^ odločilna bitka na živ- u%pj ln smrt. Partizanom je h^jj. 0 . prebiti trojni obroč; 7e fi* o bitki na Sutjeski, ki ? Prav tako divja in krva- Kref0t tista za prehod čez bili , Drugi °broč so pre- Predelu Zelengore, tret- na cesti med Fočo in uQQrt: Potem pobudo v rokah icip^nske sile, ki so se še njenfJ krepile z ustanavlja- ko^, n°vih brigad, divizij in PUsov. Julija vrhovni za- tetnjf komandant za Sredo- e. general Alexander *dnoel za uspešni odpor parti- v peti ofenzivi, je poslal «t>oroTu Poveljstvu naslednje H? 0; »Pošiljamo vam P°zdrave in najboljše v tem težkem trenutku °Q5e boja proti osvajalcem .zemlje. Vaši nedavni in velike zmage nad Kj^aršalom Lohrom spod- tudi naše borce v odlo- Hih m trenutku naših nadalj- V0fl/>er?«>; kajti invazija v ^Ho'1 sen' temveč res- *M°t. Ruske in naše čete so težke udarce Nemcem t(*di Jln°vim zaveznikom, pa Ijifj borba bo v nasled- Se fec''1 bolj kot kdaj koli ^otifna za skupno stvar 'OŠUitične vojne.« Ko sva se pred leti spoznala, je napravil name močan vtis. Visoke postave, prijaznega obraza, že rahlo posrebren na senceh, miren, tih, pre¬mišljenih besed je že prvi hip zbudil videz človeka, ki ga je življenje pre¬kalilo s številnimi izkušnjami. V družbi z njim te je prevzela nekak¬šna varnost in spoštovanje. Njegov prihod h Glasu, kjer je že sedmo leto komercialni zastopnik, je bil povsem običajen. Vedno je bil skromen in ni rad govoril o sebi. Tudi zdaj ga je bilo treba spodbu¬diti, da se je razgovorih »Ne maram govoriti o sebi. Nočem, da bi kdo mislil, da se hvalim, da želim zbujati pozornost.« Takšen je Jurij Držak, rojen 1. maja 1919 v Polači pri Kninu, nekako med Šibenikom in Splitom v notranjosti Dalmacije. VSTAJA »Bilo je 28. julija 1941, ko smo v Polači organizirano napadli domo¬bransko postajo. Pri 22 letih je bil to moj ognjeni krst v borbi za svobodo. Imeli smo nekaj, lovskih pušk in tu in tam kakšno karabinko, sicer pa smo tako rekoč z golimi rokami za¬vzeli postojanko. To je bila prva zmaga, ki nam je vsem vlila zaupa¬nje in vero. Kasneje smo organizi¬rano napadali italijanske patrulje, zbirali orožje, rezali telefonske žice in opravljali druge sabotažne akci¬je.« Tako je nastal Dinarski partizan¬ski punkt. 1942. so se mladi borci že organizirali v čete in bataljone. Z vedno pogostejšimi akcijami so na¬padali Italijane, četnike in kasneje ustaše. Do januarja 1943 so večino¬ma operirali na področju Dinare. Držali so se zavetja hribov. Jurij je takrat postal namestnik komandirja čete v kninskem bataljonu. »Odpravili smo se proti Sinju in Duvnu in se priključili 3. dalmatin¬ski brigadi. V Banji na Hrvatskem se je začela četrta sovražnikova ofen¬ziva. Pripravljali smo se za borbo na Neretvi. Ponoči smo napadali, po¬dnevi pa so nas tolkli z avioni in topovi. Spominjam se, da smo zlo¬mili odpor italijanske garnizije v Ja- blanici in porušili most čez Neretvo. Sovražnika smo ukanili. Predvideval je, da bomo Neretvo prečkali šele pri Konjicu, zato je na drugi strani skoncentriral vse svoje enote. Mi pa smo v Jablanici napravili zasilni most in začeli spravljati ranjence, konje in lahko orožje čez Neretvo. Težko orožje smo zmetali v kanjon. Neretva je bila za vse borce velika preskušnja. Imeli smo okrog 2000 ranjencev in nobenega nismo hoteli izgubiti. Naša enota se je tedaj, marca 1943, tako rekoč preplazila čez zasilni most.« Sovražna ofenziva s prehodom čez Neretvo še ni bila končana. Po pre¬hodu čez reko so borci imeli težke boje s posameznimi četniškimi sku¬pinami. »Spominjam se, da smo se zjutraj ustavili pod planino Prenj, kjer smo ostali ves dan. Bili smo izmučeni in brez hrane. Šele zvečer smo dobili malo kaše. Naš -bataljon je dobil nalogo, da mora do naslednjega dne prenesti čez planino ranjence do Glavatičeva. Se danes ne vem, komu je bilo takrat teže — nam ali ranjen¬cem. Planina je bila strma, pokrita s snegom in ledom. Konjem smo obve¬zali noge z odejami, da jim je manj drselo. Vseeno pa je marsikateri konj z ranjencem in borcem zgrmel v prepad. Ko se je zdanilo, je bilo do cilja še daleč. In namesto zajtrka in počitka so nas pozdravili sovražni avioni in topovi. Mnogi so bili že po večkrat ranjeni; mene je zadelo v desno roko.« Ofenziva se je nadaljevala. Ko so predali ranjence, so krenili proti Nevesinju in se ves čas borili z Itali¬jani in četniki. Zdesetkani so se pre¬bijali proti Kalinoviku in napravili pontonski most čez Drino. Potem so prodirali naprej proti Sandžaku. Ko¬nec četrte sovražne ofenzive, ki je trajala dober mesec in pol vse do srede maja, je Jurij Držak dočakal pri Sandžaku. Borci so bili izčrpani. ZAREČE JEDRO »Mislil sem, da je najhujše za nami in da se kaj podobnega ne more več ponoviti in srečno končati. Po mesecu in pol bojev, hoje, lakote, mraza smo komaj čakali na oddih. Toda ne. Pred nami je bila Še večja preskušnja. Brez predaha se je za¬čela peta sovražna ofenziva, ki je trajala mesec dni. Naše enote so se nameravale pre¬biti v smeri proti Srbiji in razširiti osvobojeno ozemlje. Ni nam uspelo, zato smo se čez Durmitor usmerili proti Črni gori. Šele kasneje smo spoznali namen te sovražne ofenzi¬ve. Cilj sovražnika je bil uničiti glav¬nino jugoslovanske vojske z vrhov¬nim štabom in tovarišem Titom. Nemci, Italijani, Bolgari, četniki, ustaši — bilo jih je okrog 120.000 — so postopoma zoževali obroč.« Danes vemo, da je bila peta so¬vražna ofenziva odločilna v revolu¬ciji jugoslovanskih narodov. To ni bila le vojaška akcija in zmaga, mar¬več je imela tudi velik političen zna¬čaj. Zavezniki so se takrat prek svoje misije prepričali, kdo se v Jugoslaviji dejansko bori proti nacizmu in faši¬zmu, kaj so partizani s tovarišem Ti¬tom, kaj četniki, ustaši in drugi, njim podobni. »To je bila bitka na Sutjeski. V njej se je pokazalo bratstvo in enot¬nost jugoslovanskih narodov. Naše enote so bile sestavljene iz vseh na¬rodnosti in tovariš je reševal tova¬riša. Pred prebojem iz obroča več dni nismo nič jedli. Uživali smo travo, ki smo ji pravili divji luk, in konjsko meso. Imeli smo vedno več ranjencev in velike izgube. Člani tujih misij so se nam čudili, kako se borimo in upiramo v Hitlerjevi trdnjavi. Naša brigada je imela nalogo, da ščiti ostale enote in vrhovni štab, ki so se prebijali proti Sutjeski in Ze- lengori. Med Borci je razsajal tifus. Tudi mene se je lotil. V nekaj dneh sem bil brez las. Toda po 10 dneh sem ga prebolel in bil spet sposoben za borbo. Ponoči smo jurišali na sovražnika, podnevi pa so nas tolkli z avioni, topovi in drugim orožjem. Največ izgub je imel II. bataljon II. dalmatinske brigade. Zgubil je polovico borcev, vendar je obvestil štab brigade, da se bo boril kot popoln. To je bil pravi pekel. Nihče ni več verjel, da bo preživel. Ranjenci so prosili, naj jim z milostnim strelom Ob tridesetletnici drugega zaseda¬nja Avnoja in rojstva nove Jugosla¬vije je CK ZMS skupaj s komando vojske razpisal mladinski kviz na te¬mo: Mladi in tradicija NOB. Pouda¬rek je bil prav na omenjenih dogod¬kih. V znanju so se najprej pomerili učenci v razredih in nato v šolah, vojaki v garnizijah in mladi delavci. Pred kratkim so se najboljši iz občine srečali na kvizu, ki ga je pri- K ravila občinska konferenca ZMS. fa tem tekmovanju se je najbolje odrezala ekipa Poklicne lesne šole iz Škofje Loke. »V poznavanju dogodkov iz druge svetovne vojne in o razvoju nove Ju¬goslavije se je pomerilo šest ekip,« je pripovedoval Peter Pfajfar, eden od zmagovalcev. Je učenec tret¬jega letnika. Doma je iz Laškega. »Tri .ekipe so sestavljali vojaki garnizije iz Škofje Loke, ena je zastopala osnovno šolo v Železnikih, ena osnovno šolo Petra Kavčiča iz Škofje Loke in ena našo šolo. »Ste se na tekmovanje dolgo pripravljali?« skrajšamo muke. Bilo jih je okrog 4500 in veliko tifusarjev. Ko smo krenili v smeri proti Lučkim koli¬bam, smo okrog 10. junija izvedeli, da je ranjen tovariš Tito. To je bil hud udarec za vse. Nismo vedeli, ali je hudo ranjen, ali lahko hodi... Potem pa je zrasla morala in odloč¬nost, da se prebijemo. Spominjam se, ko smo prešli prek Pive. Držali smo se za pasove, da nas narasla reka ni odnesla. Marsikdo ni zdržal. Meni je takrat odneslo plašč, v ka¬terem je bilo še nekaj divjega luka. Ni mi bilo žal plašča, pač pa trave. Nisem imel več kaj jesti. Če bi mi julija 1941 kdo rekel, kaj vse bom doživel in preživel, bi rekel, da je zmešan. Danes vidim, kako majhen in hkrati kako velik je človek.« Jurij Držak (prvi z leve) spomladi 1944 blizu Metkoviča. Takrat je bil koman¬dant Neretvanskega partizanskega odreda. Kviz, ena izmed oblik seznanjanja s tradicijami NOB »Rad berem zgodovinske knjige. Posebno tiste, ki opisujejo partizan¬ske borbe, zato se mi ni bilo treba veliko učiti. Vse te dogodke pa smo že obravnavali pri pouku zgodovine. Odgovarjal sem na vprašanja o raz¬kosanju Jugoslavije leta 1941 in o razvoju partizanske vojske.« Po preboju na Sutjeski so se borci zbrali in se pripravili na nove borbe. Jurij Držak je sodeloval pri osvobo¬ditvi Kladnja. Do srede 1944. leta se je boril v Bosni in Črni gori, potem pa v Dalmaciji, Liki in Sloveniji. Zmago in svobodo je dočakal v Trstu. Marko Barič je iz Novega mesta in je učenec tretjega letni¬ka: »Zgodovina me je vedno zani¬mala. Ze v osnovni šoli sem želel vedno kaj več zvedeti o dogodkih, ki smo jih obravnavali pri pouku, zato sem veliko bral. Tudi sedaj še rad sežem po zgodovinski knjigi. V Črnomlju, kjer sem doma, je bilo prvo zasedanje SNOS, zato so mi dogodki, ki so pomenili prvi temelj slovenske države, blizu. Z njimi sem se seznanil že na raznih spominskih zborovanjih.« Misliš, da bi se morali mladi tudi izven šole seznanjati z do¬godki iz druge svetovne vojne in njihovim pomenom?« Doživel sem Neretvo in Sutjesko »Prepričan sem, da to ni pretežka naloga za mladinske organizacije. SREČANJE »Letos 4. julija, po 30 letih, sem se spet srečal s tovarišem Titom na proslavi na Sutjeski. Domala na istem kraju kot 1943. leta, ko se je naša brigada med pohodom srečala z vrhovnim štabom. Od 18.000 borcev nas je do danes ostalo nekaj nad 6500. Ogledali smo si film Sutje¬ska. Dober film je to in še si ga bom ogledal. Vendar vseh grozot, vse, kar smo doživeli in preživeli, z njim ni moč izpovedati. Vseeno pa me je pretresel do solz.« Po osvoboditvi je Jurij Držak ostal v vojski. Nekaj časa je bil v Sloveniji, potem pa na Hrvatskem. 1962. leta je spet prišel v Slovenijo, v Kranj, kjer je bil konec 1965. leta upokojen. Pravi, da se bo vedno spo¬minjal 29. novembra 1945. leta — obletnice proglasitve Federativne ljudske republike Jugoslavije. »Tega dne sem kot komandant divizijona V. proletarske lovske bri¬gade na ljubljanskem gradu povelje¬val pri izstrelitvi častnih salv ob obletnici nove Jugoslavije. Priložnosti in oblik je dovolj. Pa naj bodo to proslave ob spominskih dne¬vih, pohodi po poteh borcev, razna tekmovanja in tudi k vizi.« A. Žalar Stane Ravbar je iz Novega mesta. Tudi on je učenec tretjega letnika poklicne lesne dole: »Ko sem se pripravljal na kviz, sem pre¬bral gradivo o bitki na Neretvi in Sutjeski, ustanavljanju partizanskih enot in dogodkih takoj po vojni oziroma oblik ovanju ljudske oblasti. Čeprav smo se vsi trije dobro .obo¬rožili' z znanjem, treme ni manjkalo. Vendar je šlo. Z malo sreče tudi.« " »Kaj meniš o takšnih kviz tek¬movanjih?« »Kviz je zajel širok krog tekmo¬valcev in tudi veliko poslušalcev je pritegnil. Zato menim, da bi takšna tekmovanja še pripravljali, pa ne samo o tradicijah NOB, temveč naj bodo teme izbrane iz najrazličnejših področij, ki zanimajo mlade ljudi.« L. Bogataj NOVOLETNA DARILA ZA C? -o O) to je na Krvavcu. KOMBINIRANEGA ^ POUKA luj • Jezik pa ni edina zapreka, ^Pno alere otroci iz krajevne Nti p8^1 Senturska gora ne morejo nakih možnosti pri startu v S p Sola ima namreč kombini- i f^li, zato skrajšan učni pro- ! g razen pri novi matematiki. h .Ure vsak dan od 8> ure do n^fŽ V osem programov, ve ^Šni u^^elj, ki ima te vrste > r* Popoldne se v dveh učilni- k°v, {j0r8ty° učenci iz višjih razre¬di uP.?ldne pa iz nižjih razredov, j sta torej skupaj po dva učitelj pa se posveča zdaj t^ak gi skuPini- j ^ na6*n pouka,« pravi uči- t ^ Bo* ^r8°le. ki je skupaj s kole¬gi j |°tom Janežem na Senturski U* n 0 leto» *z&bteva od uči- h ®CeJ iznajdljivosti. Naša i^j]*« nima toliko učil kot L^ih estna grafoskopa in ** Modernih pripomočkov ^ihbft lnam<>» ker so ta učila za 6ol° 8 48 učenci eno- JNk .Predraga. Zato je naš ti^lft verbalen, razna pona¬ša bi P°*&Čemo kar tu v bližini. *l°U tln velika izguba časa. h kilometrov do Cerkelj in v otroci sicer igraje zrno- 80 trdni in vajeni hoje, nam ta pot v civiliza- y2ame veliko časa.« *5;OBLEM SE ZAČNE KONCA S CESTO So ^ka gora pripeta na pri- (jJ. ?bočje Krvavca, z razgledom *!No • dolino zeleno in lepo ob- V^'ki' med redkimi višinskimi C Se z dolino niso dobro pove- gor avtobus ne pripelje. 5j avt°ur -ie' 8trma precej ozka, v °ka neprimerna. Dovolj (jj^ftj.^9 je za osebne avtomobile, ppa jih je v teh krajih bolj h%cj0 0 n.jej se vozijo do svojih ki na krvavškem pobočju kot gobe po dežju, Ljub- ^ Krvaln Kranjčani ter obiskoval¬ci Cesta namreč zavije in zdaj še naprej zg°rnje postaje žičnice ^tfc, Sp2aradi ceste, namreč varne zdaj že nekaj let problem šenturskih šolarjev odlaga. Kaj eno¬stavno bi bilo, kot se da to napraviti drugje, naložiti šolarje na avtobus in jih prepeljati vsak dan v Cerklje in spet nazaj. V matični šoli bi ti otroci namreč lahko zajemali znanje res z veliko žlico, z vsemi sredstvi, pri¬pomočki in pozornostjo, ki so je de¬ležni šolarji dolinskih šol. Potem problema ne bi bilo. Imeli bi oceno iz tujega jezika v spričevalu in s tem odprta vrata, seveda po sposobno¬stih, v srednje šole. Tudi se ne bi dogajalo, kot se sedaj, kot pravita oba učitelja, da nekateri otroci, ki so po dokončani osemletki s Šenturske gore odšli na poklicne šole, prihajajo nazaj v šolo k učiteljema po pomoč pri učenju. »Vse to so slabosti kombiniranega pouka in skraj¬šanega učnega programa,« pravi učitelj Mrgole. »Ti otroci enostav¬no nimajo dovolj znanja, niti ga ne morejo imeti v takšni šoli.« Inž. Pavle Ješe, šef in¬špekcijskih služb skupščine občine Kranj: »Po resolu¬ciji o gospodarskem razvo¬ju občine je namenjenih za ureditev ceste Grad—Rav¬ne, kamor sodi tudi Šentur- ska gora, 65 milijonov starih din, od tega 30 mili¬jonov za odbojne ograje na nevarnih mestih, ostalo pa za razširitev cestišča na najbolj ozkih delih. Glede na to, da se pospešeno gradi rekreacijsko turistični cen¬ter Krvavec, je na tem delu ceste večji promet z grad¬benimi vozili, zato ne bi po mnenju podjetja Creine mo¬gla vzporedno teči še pre- ureditvena dela na tej cesti. Ker pa bo Krvavec nared že to sezono, pričakujemo, da se bomo te ceste predvido¬ma lotili že konec tega leta. Ponudnika za izvedbo del že imamo, delo pa bo lahko opravljeno tudi v zimskem času.« PREBIVALCI ZAHTEVAJO O boljši cesti se govori že dolgo. Temeljna izobraževalna skupnost Kranj je že nekajkrat predlagala skupščini občine Kranj, naj bi se z usposobitvijo ceste za avtobusni promet problem prešolanja učencev s Šenturske gore uredil. TIS je v proračunu za prihodnje leto že zago¬tovila denar za nakup posebnega avtobusa, ki bo zmogel strmino tudi v snegu in slabem vremenu sploh. Problem je zapisan že v srednjeroč¬nem planu občine, zdaj je tudi v pro¬gramu socialne politike občine in v programu gradnje šol. Mija Artač, predsednica sveta za vzgojo in izobraževanje: »Vsaj osem let že govorimo o potreb¬nem prešolanju. otrok s Šentur¬ske gore na centralno šolo v Cerklje, zadnja štiri leta pa ta problem zelo intenzivno rešu¬jemo. Še pred desetimi leti starši teh otrok niso zahtevali prešola¬nja v Cerklje, zadnja leta pa vse bolj glasno. Glede na urejenost šolstva v kranjski občini je šen- turskogorski primer res nekaj izjemnega v slovenskem merilu. Starši preprosto ne .vidijo več perspektive za svoje otroke na kmetijah, zato si prizadevajo, da bi njihovi otroci imeli poklice, da svoj kruh ne bi služili tako trdo kot ga sami. Boljša povezava z dolino pa bi ugodno vplivala tudi na življenje teh zaselkov sploh.« Brada raste Šenturski gori 0tp V kranjski občini že nekaj let razpravljajo o tem, da je nujno treba 4l, .e s Šole na Šenturski gori prešolati na centralno šolo v Cerklje, r • * ^ otroci deležni tolikšnega znanja, ki bi jim vrata v '•fisk* "'e 'z°braževanje odprlo prav toliko nastežaj kot drugim »do¬volj/11*1* otrokom. O tem problemu se v občini razpravlja že tako Obč'°' nekateri v šali pravijo, da je problemu že zrasla brada. Ceg/^B je obljubila za to šolsko leto poskrbeti za ureditev sedanje jjuso' ^ bi otroke lahko vsak dan vozili v Cerklje in nazaj z avto- '®toa Obljub® pa je ostala obljuba. Problemu Senturske gore bo Zrasla brada še kak centimeter. CPHEPREKA — TUJ JEZIK »*• v?rJeti republiškemu zavodu tie ja,tlstiko, potem so šolarji osnov- l^i i na Šenturski gori med svo- 8'0venskimi vrstniki res nekaj gofj Čeprav je na Šenturski otro?°Polna osemletka, se vendarle ^a Rne n°benega tujega je- Ija i je kaj enostaven. Učite- Zahteve po ureditvi ceste, da bo primerna za avtobus, so bile letos še posebno glasne. Najprej so starši otrok popravilo ceste zahtevali na roditeljskem sestanku spomladi, ka¬sneje pa so jih v teh zahtevah pod¬prli tudi na političnem aktivu v Cerkljah. Delegacija, ki se je z za¬htevo oglasila pri podpredsedniku skupščine občine Janezu Sušniku, se je vrnila z Obljubo, da so sredstva za ureditev ceste zagotovljena in da bto cesta nared z začetkom tega šol¬skega leta. Cesto bi morali na neka¬terih mestih zavarovati z zaščitno ograjo, postaviti opozorilne znake, na nekaterih mestih utrditi in raz¬širiti. V določenih urah, ko bi vozil avtobus, bi na cesti moral veljati enosmeren promet. Ostalo pa je pri obljubah. Šolarji s Šenturske gore so Ravnatelj Slemenšek in učitelja s šole na Šenturski gori. Okoli šole je bolj malo ravnice, tako da so komaj uredili nekaj kvadratnih metrov igrišča, sicer popolnoma neopremljenega, le za igro »med dvema ognjema«. Telovadnega orodja ti otroci niso spoznali, so pa nekateri člani strelskega društva. Uči¬telja pravita, da so otroci sicer zelo utrjeni, z boljšimi pogoji za telovadbo pa bi izboljšali tudi vsesplošno gibčnost in držo telesa. za zdaj ostali na Šenturski gori. Na odborniško vprašanje Mije Artačeve je predsednik skupščine občine odgo¬voril, da bo problem šole na Šentur¬ski gori rešen skupaj z ureditvijo ceste na Krvavec, to je do konca letošnjega šolskega leta. TRDO ŽIVLJENJE IN MIGRACIJA Drago Jamšek iz Sidraža letos zadnje leto obiskuje šolo na Šentur¬ski gori. Drugo leto se bo šel verjetno učit za finomehanika. Doma ga ne silijo, da bi ostal na kmetiji. Zdi se mu prav, da šolsko obveznost zaključuje na Šenturski gori, saj bi njemu in sošolcem prešolanje na šolo v Cerklje povzročalo precej pre¬glavic in bi cerkljanske osmošolce težko dohiteli v znanju. S Za sedaj torej ostane tako kot je. Morda bodo res otroci iz Ambroža letos zadnjikrat pozimi na smučeh pridivjali od Ambro¬ža do šole in potem s smučkami na ramah spet grizli kolena v breg domov. Res bodo tudi potem imeli veliko hoje do avtobusa, saj že sedaj nekateri pešačijo do Šenturske gore celo uro ali pol¬drugo uro. Ti otroci res ne po¬znajo drugega kot trdo življenje. Nekateri morajo po šoli še na Krvavec k živini, jo pomolzejo, nato se spuste spet domov, da zvečer napišejo domače naloge in zjutraj še pred šolo gredo včasih še enkrat na vrh do živine. Da sploh ne govorim o tem, da starejši otroci na neka¬terih kmetijah povsem nadome¬ščajo odrasle brate in očete. Kmetije tod okoli ne prinašajo dosti, obdelava zemlje je ročna, saj je v vsej krajevni skupnosti le troje traktorjev pri 54 hišah. Zato se večina prebivalstva ukvarja še z drugačnim dodat¬nim delom. Največ je zidarjev, ki včasih delajo v dolini ali • kje Odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. cenilca civilnih elementarnih rizikov (za nedoločen čas) 2. cenilca avtoodgovornostih škod (za nedoločen čas) 3. administratorja pri snemalcih družbenega sektorja (za nedoločen čas) 4. dveh administrativnih delovnih mest Poleg splošnih pogojev se za posamezna delovna mesta zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: zahteva se višja šolska izobrazba gradbene smeri in tri leta delovnih izkušenj ali srednja gradbena šola in 6 let delovnih izkušenj; pod 2.: zahteva se višja šolska izobrazba (zaželena pravna smer) in tri leta delovnih izkušenj, ali srednja šolska izobrazba in 6 let delovnih izkušenj; pod 3.: zahteva se srednja ekonomska šola in 4 leta delovnih izkušenj; pod 4.: zahteva se dveletna administrativna šola in 2 leti delov¬nih izkušenj. Prošnje, opremljene z dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah, sprejema odbor za delovna razmerja pri Zavarovalnici Sava — PE Kranj, Oldhamska c. 2 do vključno 10. decembra 1973. Prošenj brez priloženih dokazil o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah odbor ne bo obravnaval.. drugje po ves teden, delo na kme¬tiji pa je prepuščeno ženi in otrokom. Zgodi se celo in ne redko, da otroci nimajo časa za učenje, včasih pa zaradi dela tudi izostanejo.« Tako pripovedu¬jeta učitelja, ki sta v šestih letih službovanja in bivanja na Šenturski gori dovolj dobro spoznala življenje tu gori, tako blizu gospodarskega središča po kilometrih, pa vendarle dejansko tako zelo oddaljenega. »Počasi se bodo ti kraji spraz¬nili. Kmetije ne uspevajo, hoja na delo v dolino je utrujajoča, zato tisti, ki imajo delo v dolini, počasi ostajajo tam. Nekaj hiš tu gori je že popolnoma praznih, v nekaterih so samo še ostareli ljudje, potrebni pomoči. Otrok je malo, saj je razumljivo, če se mlajše družine odseljujejo,« pravi učitelj Mrgole. Tu ni trgovine, ni telefona, ni gasilne brizgalne. »Pa mislimo, da so nerazviti kraji le na Kozjanskem,« grenko razmišlja učitelj Mrgole. »Neverjetno se sliši, da smo z napredkom, mo¬dernizacijo tako rekoč obkrože¬ni,« pravi Mrgole, ki je tudi tajnik krajevne skupnosti Šenturska gora, »nad nami se razvija Krvavec v veliko zimsko središče, pod nami je ena izmed najrazvitejših ob¬čin. Razen tega, da otroci nimajo enakih možnosti v primerjavi z drugimi šolami, ki to zagotav¬ljajo, pa so ljudje nasploh v teh krajih prikrajšani. Tudi tu daje¬mo družbi, pa ne mislim s tem le samoprispevke; možnosti, da bi uživali, kar družba potem vrača, pa so tu minimalne: ni telefona, po sol je treba 7 km daleč, da ne govorim še posebej o problemu šolarjev, da ne govorim o kinu, Andrej Trobevšek nima daleč do šole, saj je doma s Senturske gore. Po končanem osmem razredu se bo šel v Kamnik učit za električarja. Pravi. da ga v šoli najbolj zanima tehnični pouk. Za učenje pa mu včasih zmanjka časa, saj mora prav tako kot njegov sošolec Drago pomagati doma na kmetiji pri vsakodnevnih opravilih. Pravi, da bi veliko teije zaključil osemletko, če bi se prešolali v Cerklje. Prešolati bi morali najprej nižje razrede. gledališču, televiziji, dnevnem časopisju, ki sem gor prihaja z vsaj dvodnevno zamudo in še in še.« VLOGA UČITELJA Seveda pa dobra cesta, ki bo pove¬zala Sentursko goro s »civilizacijo«, ne bo prinesla le dobre strani. Če se bodo otroci prešolali, bosta v dolino odšla tudi učitelja. Nekatere že sedaj to skrbi, posebno člane kultur- no-umetniškega društva, pa tudi druge, saj imata učitelja tudi druž¬benopolitične funkcije. »Da ne go¬vorim o tem,« pravi učitelj Mrgole, »da sva pisala razne prošnje, po¬trdila in še kaj, da so me spraše¬vali za svet, če je otrok zbolel ali celo živina, pa čeprav se na te reči ne spoznam.« Učitelj je za odmaknjen kraj pač vedno bil veliko več kot učitelj. Težav tu gori skratka ne zmanjka, rešujejo jih po svojih močeh, pa še zelo prizadevni so in pridni ljudje so tu. Otroci znajo prav trdo delati tako kot odrasli. Učitelja to dobro vesta. Tudi to, da ekološke zakoni¬tosti neizbežno načnejo kraje, delov¬na sila, ki je slaba zemlja ne naveže, odteče drugam, kjer je napredek za¬gotovljen, in obratno, da življenje tudi v odmaknjenih, toda z dobrimi zvezami povezanimi kraji, utripa hitreje, ne zamira in ne stari. Zato tudi preselitev šole in odhod učitelja iz takega kraja nikakor ne bi mogel pomeniti kulturno smrt kot nekateri dramatizirajo, pač pa bi zagotovo bilo mrtvilo le začasno. L. Mencinger Ob premieri Ukane v Pre¬šernovem gledališču v Kra¬nju v torek, 4. decembra, smo zaprosili Toneta Sve¬tino, avtorja romana, za nekaj odgovorov. Kako doživljate Ukano da¬nes, njeno usodo in odziv ? Nihče, kdorkoli piše knjigo, ne more vedeti vnaprej, kakšen odmev bo imela. Menim, da si noben pisa¬telj ne želi, da bi knjiga obležala na policah, tudi tisti ne, ki vztrajno zatrjuje, da mu ni mar, če ga ljudje razumejo ali ne. Lepi slovenski pregovor pravi, da gozd odmeva tako kakor vanj kliče¬mo. Će pisatelj zadene tisto, kar leži v ljudeh, ali kot pravimo, visi v zraku, je bran. Bodisi z navduše¬njem ali zavračanjem. Toda bran je. Od leta 1965, ko je izšla prva knjiga, sem dobil nekaj sto pisem bralcev iz vseh slojev in starosti. Zanimivo je, da pisma še vedno prihajajo in tudi obiski v zvezi z Ukano. To pomeni, da se krog bralcev širi in da knjigo vneto bere mladina. Mnogo gimna¬zijcev in dijakov drugih šol si je izbralo Ukano za diplomsko nalogo. Pridejo me obiskat, pogovarjam se z njimi in vesel sem, ko spoznavam dobro mladino, drugačno, kot včasih govorijo in pišejo o njej. To so takšni, ki bi v kritični situaciji na¬pravili za ljudski odpor najmanj toliko ali celo več kot naša genera¬cija. Ce se takole včasih, ko ne morem spati, spomnim na petnajstletno zbi¬ranje gradiva in pisanje, se mi zdi vse skupaj kot dolge, težke sanje. Ce prebiram posamezna poglavja, ko¬maj morem razumeti, da sem vse to napisal in toliko dolga leta držal vso snov nenehno v spominu. Bilo je nekako tako, kot bi bil v transu. Včasih se mi je zdelo, da mi neka druga, nevidna sila vodi roko. Vse¬kakor je bil to dolg mrtvim, ki jih samo pisatelj lahko otme pozabi. Ce mi ljudje sami od sebe ne bi vsestransko pomagali, ko so mi nosili podatke, tega dela gotovo ne bi zmogel. Danes bi se ustrašil, če bi 2400 strani moral z roko prepisati! No, predstavljajte si 7000 strani rokopisa! Danes mi je v zadoščenje občutek, da sem nekaj prispeval za to, da duh revolucije živi in spočenja tisto novo življenje, v katero smo verovali takrat, ko se je predanost vsak dan dokazovala s tveganjem in življe¬njem. V čem vidite kot avtor glav¬no aktualnost svojega velike¬ga dela t Ukana je še vedno aktualna zato, ker zadeva živo jedro nacionalnega obstoja. Od konca druge svetovne vojne se svet v bistvu ni dosti spre¬menil. Človeštvo se ni odreklo ne iz¬koriščanju, ne vojnam, in ne nasi¬ljem vsake vrste. Končno je nasilje strast, strast pa je užitek, temu pa se sodobni svet težko upira. Mali narodi so še vedno v boju za svoj obstoj, morala potrošniške družbe pa je povsem nasprotna morali revo¬lucije. Marsikaj, kar smo progra¬mirali, se je spremenilo v svoje nasprotje. Revolucija ni samo stop¬nica velike spremembe in socialni pretres. Je tudi izbruh upanja in neuresničenih želja. Zato revolucija traja in bo še trajala. Dokler se člo¬vek in družba ne bosta spremenila v svojem bistvu. Mislim, da ideja žeje po svobodi, ki preveva ves roman, pomaga mla¬dini verovati v smiselnost borbe za nov svet. Kaže jim preizkušnje in iz¬kušnje. Zakaj naj bi se mlada gene¬racija učila na svojih napakah vedno znova, ko se lahko uči iz pre¬ IkJt 1L# Sl^ Sreda, 28. novembra 1973 teklosti, kaj je pomembno za bodoč¬nost. Nam, Slovencem, ki nas je vseh skupaj za predmestje Londona, je za obstoj potrebno zbujati nacio¬nalno zavest, ne pa jemati jo, kot so še pred nedavnim počeli nekateri. Zgodovina je potrdila, da naroda, ki ne pozna poraza, ni moč premagati. Uničijo ga lahko, toda premagajo ne! To je osnovna ideja Ukane. Mislim, da roman pomaga integri¬rati našo nacionalno zavest in usodno povezanost boja vseh jugo¬slovanskih narodov. Mi nismo dro¬bec, temveč trden del slovanskega in socialističnega sveta in le taki bomo laže kljubovali težavam, ki prihaja¬jo- Izkazali ste zaupanje Pre¬šernovemu gledališču in mu dovolili adaptacijo oziroma uprizoritev. Seveda pa obseg gledališke predstave lahko oživi samo bistvo dela. Odkod vaše prepričanje v Ukano na odrskih deskah? Menim, da je roman potem, ko je napisan, na voljo usodi. Narodu ali človeštvu, če se zanima zanj. Pre¬šernovemu gledališču v Kranju sem dovolil prirediti roman v dramo iz istega razloga. Poleg tega mi je ta kolektiv, ki se s pravim idealizmom v središču delavske Gorenjske bori za obstoj že dolgo let, simpatičen." Vesel bom, če jim bo uspelo iskro spreme¬niti v plamen. Rahlo sem dvomil, da bo umetniškemu vodji Povšetu uspelo v dveh urah posredovati bistvo 2400 strani obsegajoče trilo¬gije. Toda, ko sem prebral tekst, sem videl, da je osnovno idejo zadel, predvsem politično, nekoliko manj pa intimno dramo mojih oseb, ki je v romanu nekoliko bolj prikrita. Kljub temu zaupam, da se ljudje ob predstavi ne bodo dolgočasili. Nam lahko poveste, kako je s ponatisi Ukane, prevodi in snemanjem TV nadaljevanke? RTV Ljubljana že tretje leto pri¬pravlja projekt Ukana v 27 epizo¬dah. Izdelavo scenarija so zaupali književniku in filmskemu scenaristu Ivanu Ribiču, ki pravi, da bo s sce¬nariji gotov verjetno januarja 1974. Morda bo prav kranjska uprizoritev v dramskem gledališču dala kakšno novo idejo, kako spremeniti Ukano v gledališki in filmski jezik. V začetku decembra bo zavod Borec izdal Ukano spet v 5000 izvo¬dih. S to izdajo bo knjiga na Sloven¬skem dosegla 29.000 izvodov. »Ukana« v Pre¬šernovem gledališču »Sutjeska« to ljudstvo , V slabih tridesetih letih jugoslo¬vanskega filmskega ustvarjanja se je v kinematografih zvrstilo približno 150 bolj ali manj uspešnih stvaritev s tematiko iz NOB. Mnogi znani in manj znani, dobri ali slabi režiserji so se spoprijeli z občutljivim gradi¬vom, da bi povojnim generacijam približali junaško obdobje jugoslo¬vanskih narodov, jim na umetniško izpovedni način omogočili podoživ- ljanje štiriletnega boja za svobodo, za naprednejši in pravičnejši druž¬beni sistem, za enakopravne odnose med ljudmi. Mnogostranost revolucionarnega obdobja z vrednotami, katerih na¬sprotja je poosebljal okupator, pa je uspelo zajeti le peščici režiserjev. Mnoga dela so zašla v slepo ulico, saj so se zgubljala v črno-beli teh¬niki podajanja dogodkov, v enostra- nem pristopu, slonela so na potvor- jenih in prikrojenih resnicah ali so ostala zgolj slabo potrošniško blago. Seveda je to z vidika razvoja neke umetnosti povsem razumljivo. Malo je torej filmov, ki prikazu¬jejo del resničnosti v vseh njenih nasprotjih in pri tem niso zgolj faktografsko, zgodovinsko dokumen¬tarno delo, in malo je filmov, ki združujejo umetniške zahteve film¬skega ustvarjanja z idejnimi izhodi¬šči revolucionarnega obdobja. Če med tisoči metri celuloidnega traku iščemo takšen film, potem se mo¬ramo ustaviti ob »Sutjeski« režiserja Stipe Delića. »Sutjeska« je že preživela svoj ognjeni krst. Mnogi so zmajevali z glavami, ko se je Delič odločil za velikopotezni načrt. Odločil se je za enega najpomembnejših mejnikov narodnoosvobodilnega boja in se že takoj na začetku znašel pred števil¬nimi ovirami od denarnih do jav¬nega mnenja, ki mu ni bilo naklo¬njeno. Govorili so namreč, da je ena »Neretva«, en spektakel dovolj. Toda režiser se je pogumno lotil svojega prvega celovečernega filma. Prvi metri posnetega traku so ga še bolj opogumili in sedaj že lahko re¬čemo, da je svoje delo dobro opravil. V filmu sploh ni opaziti režijskega začetništva. »D« dan za režiserja je bila pro¬jekcija »Sutjeske« na Tjentištu pred nekaj tisoč neposrednimi udeleženci NOB. Med njimi so bili tudi nepo¬sredni udeleženci velike sovražne ofenzive. »Sutjesko«, film o njih samih so sprejeli z nedeljenimi sim¬patijami in slutimo lahko, kakšen kamen se je odvalil Deliču 6d srca, ko je videl zadovoljne obraze teh ljudi. Prestal je veliko preizkušnjo. Na Tjentištu se je razblinila še zadnja meglica pomislekov. Na film¬skem traku bo tako za vedno ostal umetniški zapis razgibane in drama¬turško izdelane pripovedi o neenako¬vrednem boju zavednega ljudstva s šestkrat močnejšim sovražnikom. Ostal bo edinstven, neposredno pri¬čujoč spomenik narodnoosvobodil¬nemu boju jugoslovanskih narodov. »Sutjeska« se izmika merilom redne kinematografske proizvodnje. Postavlja se ob bok priznanim do¬sežkom razvitejših kinematografij. Zato ji nekateri očitajo spektakular- nost, ki jo pogojujejo širina akcij¬skih, prizorov in nekatere nadrobno- sti v mednarodni igralski zasedbi. Ti očitki pa so le delno upravičeni, saj so neizogibni komercialni zakoni vsakega umetniškega ustvarjanja dobro opravičilo. Množični prizori so skupaj z vsem pokanjem in piroteh¬niko neizogiben element približeva¬nja vojnega okolja. Kako naj si sicer brez tega predstavljamo velike bitke, Prevedli so jo Rusi pod naslovom Po poti vetrov. Izdalo jo je Vojna založba v Moskvi v visoki nakladi in je bila razprodana v 14 dneh. Beograjska založba Sloboda je pre¬vedla roman v srbohrvaščino pod naslovom Zamke. Prevedena je tudi na Češkem, prav tako pri Vojni založbi v Pragi, v visoki nakladi. V odlomkih so jo prevedli tudi Poljaki. Z Nemci, Amerikanci, Japonci, Slo¬vaki in Poljaki pa se dogovarjamo za prevode. Naj omenim še, da je Ukana izha¬jala v Primorskem dnevniku v Trstu, v Prosveti v Chichagu, v Slo¬venskem vestniku na Koroškem, kot slikanica pa izhaja v Pionirskem listu. Premiera UKANE, gledališkega prereza tega znanega romana Toneta Sve¬tine, bo v torek, 4. decembra, ob 19.30. Avtor je dovolil priredbo kakor tudi prvo izvedbo prav Prešernovemu gledališču. V okviru enega gledališkega večera je bilo seveda mogoče zaobjeti samo bistvene silnice oziroma osebe in se osredotočiti na mozaik poglavitnih človeških opredelitev aktualnih tedaj kakbr tudi posredno v današnjem času. Predstavo so pripravili režiser Janez Povše, scenograf Saša Kump, kostumograf Anja Dolenc, glasbeni opremlje¬valec Ilija Sure v, lektorsko vodstvo je bilo v rokah Nataše Skrt, svetovalec za telesno izraznost pa je bil Andres Valdes. Igrajo: Vlado Uršič (Wolf), Jože Kovačič (general), Zdenko Radenovic (Kniecke), Biba Uršič (Ana), Mirko Cegnar (Hrast), Jože Sodnik (Valjhun), Cveto Sever (Gorazd), Jože Vunšek (Primož), Miha Štefe (Vojko), Zi one Kozina (Blisk), Tine Oman (Orlov), Tone Dolinar (komandant), Jože Urankar (oficir' Ozne) in Mila Valenčič (parti¬zanska mati). — Po premieri si bodo predstave sledile takole: v sredo, 5. de¬cembra, ob 19.30 za red kolektivi sreda, v četrtek, 6. decembra, ob 16. uri za red dijaški I. in ob 19.30 za red kolektivi četrtek ter v petek, 7. decembra, ob 19.30 za red kolektivi petek. Hi S0f če sami nismo bili nikdar sreai vihre. gpo- Tako ostanejo večji kamen j tike le tuji igralci, ali bolje, K1 Burton v vlogi maršala Tita- ^ je prej je treba pripomniti, da Ja režiser skušal izogniti liku ^ Tita. Dobro se je zavedal težav ga neposrednega vključevanja ^o vega lika v celovečerni film- j[o je spoznal, da brez tega n£ii0fjt«v Odločil se je za Burtona. je utemeljeval s fizično podoio je med igralcem in Titom, ven jalnf pravi razlog verjetno v komer jj^o-j zahtevah filma, v prodaji v r0< \ »Sutjeska« združuje idejno Vp- čilo revolucije s konktretnim H^e zom veličine organizirane J ji) vstaje, ki je globoko huma'^ polna človeškega dostojanstva- ^ je nekakšen konglomerat 0 ug0(je dram posameznikov, kateri«1 pr0ti se povezujejo v usodo ljudstva- t množici oziroma nad njo J? P ljen posameznik, ki mu je naložila breme odgovornosti. ■ sc lucija pa začrtala pot. Pred n» ^ nizajo prispodobe, ki nosijo er prizadetost avtentičnosti. 0 # ni drobci se zlivajo v izpove? ^v loto. Vrsta mojstrsko izdelan"1 ^ pooseblja cilje nekega b0^ v^0 note revolucionarnega obdobj ^ b0 v svobodo. Zavest ljudstva, ^ živelo, je bila močnejša od so kovega orožja. , filfl1* Zraven režiserja je k uspe?" jceV pripomogla vrsta odličnih 18 . flr Naj naštejem samo nekater chard Burton v vlogi maršal* ^r Ljuba Tadič je upodobil legg0tl^' nega Savo Kovačevića, ardŽ'r! Milena Dravič, Ljubiša Saffl^r* Irena Papas, Bata Živojinovi<" j™ Dvornik, Kole Angelovski, ^ Baloh in drugi. Glasbo je 11 Grk Mikis Theodorakis. , bo ži Režiser Stipe Delič je s svojim prvim celovečernim ft^0,, ustvaril veličasten spomenik narodnoosvobodilnemu boju slovanskih narodov „e Hi vor če sami nismo bili nikdar sreai vihre. gpo- Tako ostanejo večji kamen j tike le tuji igralci, ali bolje, K1 Burton v vlogi maršala Tita. ^ je prej je treba pripomniti, da Jj režiser skušal izogniti liku^ 0f/f Tita. Dobro se je zavedal težav jj^ • reklamne cene • reklamne cene • reklamne cgn£ veletrgovina bled vam nudi v vseh prodajalnah od 24. novembra do 10. decembra po reklamnih cenah za praznike a) borovničev sok 8,00 din — 1 liter (steklen^ vinjak župski 30,00 din — 1 liter (steklen1 malinovec 12,80 din — 1 liter (steklenica; kompot hruška 8,00 din — 1 liter (doza) kompot sliva 5,18 din — 1 liter (doza) t0) jabolka rdeči delišfes 4,50 din — 1 kg (t>rU Priporočamo se za Zdi se mi, da sem šele ob »Sutjeske« občutil vojno, ^fl" globino junaškega boja m f ^ želje po svobodi. Marjan Gab1"1-' Gostinsko podjetje Planinka Kamnik ^notami: Hotel, Restavracija, kavarna aiis^esaaisssiiBsaaB Skupščina občine Radovljica Občinski sindikalni svet Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica i Čestitamo vsem delovnim ljudem praznik republike pridete v Kamnik, nas obiščite s°lidno boste postreženi. Čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem za praznik republike Tovarna čipk, >£ft J vezenin, rokavic in ženske konfekcije vezenine Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo in želimo prijetno praznovanje dneva republike C?) i^^bk Industrijsko podjetje Meso Kamnik čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Alprem Kamnik Nudimo vse vrste mesnih izdelkov in sveže meso ter se priporočamo čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike Splošna vodna skupnost Gorenjske Stanovanjsko podjetje Kamnik Delovni kolektiv čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in občanom za dan republike čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike Izvajamo vodogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj. kolektiv splošnega Vadbenega podjetja PROJEKT Kranj pestita občanom Jj^ poslovnim prijateljem za dan republike \ TITAN KAMNIK Titan tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: — fitinge — ključavnice navadne in cilindrične — ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane' izdolko v Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike Zavod za gojitev divjadi TOVARNA USNJA KAMNIK PROIZVAJA: vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko IN VAM NUDI: usnjeno konfekcijo in plastično obutev Kozorog Kamnik A UTOK . KArtMIK- JUC0SUVU1> čestita občanom za praznik republike Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Uresničevanje nove zvezne in re¬publiške ustave bo terjalo nele neka¬tere organizacijske, marveč tudi vse¬binske spremembe v našem družbe¬nopolitičnem življenju. Velika nalo¬ga na tem področju čaka tudi sindi¬kate. Ta druga največja družbeno¬politična organizacija (takoj za so¬cialistično zvezo) je trenutno sredi priprav na novo organiziranost. Pred uresničitvijo ciljev, ki so si jih slovenski sindikati zadali že na svoji četrti konferenci, smo zaprosili za pogovor tajnika občinskega sindikal¬nega sveta Kranj Slavka Kalana. »Tovariš Kalan, kateri so glav¬ni vzroki, da se dosedanja orga¬niziranost sindikatov spreme¬ni?« »Dve skupini vzrokov sta, ki na¬rekujeta in pogojujeta predvideno novo organiziranost. Med prvo spa¬dajo ugotovitve nekaterih analiz in raziskav, ki so bile izdelane v repub¬liki in v občini. Pokazale so na neka¬tere pomanjkljivosti, in sicer, da bi sindikalna organizacija morala biti še bolj aktivna, učinkovitejša, bolj neposredna itd. Druge, nič manj po¬membne vzroke je treba iskati v družbenoekonomskih odnosih, ki jih je prinesel družbeni razvoj, uzako¬nila pa jih bo nova ustava. Nova organiziranost naj bi omogočila lažje uresničevanje in doseganje vse¬binskih ciljev. Sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda mora namreč skrbeti za politično aktivnost delavcev in jim hkrati omogočiti, da bodo sodelovali in od¬ločali pri vseh vprašanjih, s katerimi se srečujejo.« »Omenjate, da je eden od vzro¬kov za novo organiziranost tudi manjša učinkovitost in nepo¬srednost. Po drugi strani pa smo v Kranju bili priča tudi drugač¬nim ocenam; namreč, da teh sla¬bosti ni bilo čutiti. Kakšna bo torej razlika med sedanjo in bodočo organiziranostjo?« »Predvidena nova organiziranost sindikata izhaja iz tega, da sindikat ni le aktiven predsednik ali izvršni odbor osnovne organizacije, marveč, da so to vsi člani sindikata. Zato je v novi organiziranosti, ki se nanaša na osnovno organizacijo, temeljno organizacijo združenega dela, konfe¬renco sindikata v organizaciji zdru¬ženega dela, na občino, regijo in re¬publiko, dan največji poudarek orga¬niziranosti v osnovnih organizacijah sindikata v TOZD. Prav v temeljni organizaciji združenega dela se bodo sprejemale samoupravne odločitve o ustvarjanju in delitvi dohodka, go¬spodarjenju, izobraževanju, o social¬ni varnosti zaposlenih itd. Zato je načelo nove organizira¬nosti sindikata: vsaka TOZD — naj¬manj. ena osnovna organizacija sin¬dikata. To pomeni, da bo v kranjski občini prek 160 osnovnih organiza¬cij, doslej pa jih je bilo 111. Zavzemamo se, da bi se v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah ustanovile skupine, ki bi imele svoje poverjenike. Le-ti bi bili vez med skupino in vodstvom sindikata. Tako bomo dosegli večjo neposred¬nost'in učinkovitost, razen tega pa bo v aktivno delo sindikata vključe¬nih več članov. V 111 osnovnih orga¬nizacijah sindikata v občini je bilo doslej okrog 1000 sindikalnih aktivi¬stov in je bil vsak 25. član tudi akti¬vist organizacije. Z uveljavitvijo nove organiziranosti predvidevamo, da bo vsak 15. član sindikata aktiv¬no delal v organizaciji. Novo organiziranost sindikata terja ustava Pogovor s tajnikom občinskega sindikalnega sveta Kranj Slavkom Kalanom Socialnemu varstvu ustrezno mesto Ena od pripomb, ki jih je dala javna razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave, se nanaša tudi na pomen in vlogo socialnega varstva. Delovni ljudje, predvsem pa tisti, ki jim je to področje dela osnovna skrb, so menili, da je tudi v ustavi treba zagotoviti socialnemu varstvu ustrezno mesto in točno opre¬deli tinjegovo dejavnost in pomen. Seveda so bili tudi glasovi proti. Tisti, ki so proti širši opre¬delitvi, pravijo, da je socialno varstvo posledica družbenega sistema, v katerem je bil človek izkoriščan po človeku. Denimo v kapitalizmu. V naši ureditvi pa mora biti vsa skrb posvečena odpravljanju socialnih problemov in to na širši način. Druga pripomba te vrste je, da je socialno skrbstvo odraz revščine neke družbe. Vendar lahko temu takoj oporekamo. Vedno bomo namreč morali računati s pojavi socialnih problemov, ki jih poraja industrializacija, odhajanje na delo v tujino, sodobna urbanizacija, osamljenost ostarelih in drugo. Socialne službe opravljajo vrsto nalog. Ce začnemo z dru¬žinsko zakonodajo, se že srečamo z zastopanjem interesov otrok v odnosu do staršev, skrbijo za rejništvo; posvojitve in skrbni¬štvo. Druga velika skrb so prizadeti otroci, vedenjsko moteni otroci in mladostniki. Njihova skrb je posvečena tudi odraslim. Doslej je bilo največ storjenega za alkoholike in probleme njihovih družin, za ostarele in onemogle, že nekaj let pa se odpira novo področje dela: odnosi v družinah zdomcev. To je le nekaj problemov, ki smo jim včasih rekli kar .osebne zadeve'. Nova vloga družine, predvsem pa družbe in njena humanost pa nas obvezuje, da cenimo slehernega človeka in mu solidarno omogočimo primerne življenjske pogoje. Spoznanje, da splošen napredek prinaša nove socialne stiske, ki jih je treba čimbolj uspešno in hitro reševati, je dovolj, da najde ta dejavnost pravo mesto v sistemski ureditvi. Glede na to, da je socialna služba kljub velikim obveznostim še vedno sorazmerno slabo razvita, ji je treba dati možnosti za hitrejši napredek. Predvsem jo ne smemo imeti več za občinsko upravno službo, saj je povsem nekaj drugega. Čas je, da dobi enotno zakonodajo. Zato je pomembno, kakšno mesto ima var¬stvo v ustavi. Ne pa da ga krijemo kar pod »druge dejavnosti«. Kazalo bi, da v poglavju samoupravnih interesnih skupnosti dobi svoj člen. Z delovanjem samoupravne interesne skupnosti na tem področju bi imel delovni človevk možnost odločanja o politiki socialnega varstva in tudi pravicah, ki mu pripadajo. Uresničeno bo tudi delegatsko načelo. Izvršne odbore sindikalnih organizacij bodo namreč neposredno volili vsi člani sindikata. Le-ta pa bo (lahko) sestavljen tudi iz poverje¬nikov. Hkrati bo izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije predstavljal delegacijo, ki bo dolo¬čila delegate v vse organe sindikata v podjet ju, občini in republiki. Pri izvolitvi delegacij se zavze¬mamo, da bi sestav le-teh ustrezal sestavu zaposlenih. Tako naj bi bile delegacije sestavljene iz 50 odstot¬kov neposrednih proizvajalcev, 40 odstotkov žena in 25 odstotkov mla¬dih. Takšen sestav bi približno ustrezal razmeram v kranjski občini. Ena od posebnosti nove organizi¬ranosti je tudi, da bomo v vsaki osnovni organizaciji sindikata, kjer so mladi delavci, ustanovili aktive mladih delavcev. To bo tudi nova delovna oblika. Razen tega pa so z novo organiziranostjo predvideni tudi članski sestanki in letne kon- • ference. Če bomo v praksi izvedli tako začrtano novo organiziranost, za kar pa ne vidim ovir, se bomo približali tistim ciljem, ki jih terja nova usta¬va. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo sindikalno organizacijo predstavljali vsi člani in ne samo vodstva.« »Kako bo torej sindikat poslej organiziran v občini?« »Doslej so v občini delovali na¬slednji organi sindikata: občinski odbor sindikata delavcev industrije, občinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Poleg tega je bilo še 11 komisij, predsedstvo občinskega sin¬dikalnega sveta kot izvršilni organ in občinski sindikalni svet kot obli¬kovalec sindikalne politike v občini med dvema občnima zboroma. Z novo organiziranostjo se osnov¬ne organizacije sindikata sorodnih dejavnosti povezujejo v konference sindikatov, ki bodo sestavljene po delegatskem načelu. V republiki bo tako ustanovaljenih 18 konferenc, v naši občini pa jih za zdaj predvi¬devamo 11. Seveda pa bo v prihod¬nje najbolje pokazala praksa, če bo takšna organiziranost dobra in če ne bo morda potrebno ustanoviti še nekatere nove konference. Eden od kriterijev za sestavo konference je bil tudi, naj bi bila le-ta sestavljena iz najmanj 3 dosedanjih osnovnih organizacij in iz najmanj 300 članov. Zveza sindikatov v občini bo pove¬zovala poleg delegacij iz konferenc tudi tiste osnovne organizacije, ki ne bodo organizirane v konference. Predvsem pa bo naloga zveze sindi¬katov v občini zagotoviti vpliv vseh osnovnih organizacij pri razreševa¬nju posameznih vprašanj. Zveza sindikatov bo torej mesto za dogo¬varjanje in usklajevanje stališč, ki se bodo izoblikovala v konferencah in osnovnih organizacijah.« »Na Gorenjskem smo bili že doslej priča nekaterim oblikam povezovanja sindikalnih organi¬zacij. V novi organiziranosti je predvidena tudi ustanovitev medobčinskega sindikalnega sveta. Kako si zamišljate vlogo in pomen tega organa?« »Res je, da je bila že doslej tesna povezava med nekaterimi osnovnimi organizacijami sindikata na Gorenj¬skem. Tudi občinska vodstva že ne¬kaj časa tesno sodelujejo in uskla¬jujejo razne akcije. Z novo organi¬ziranostjo bo potreba po večjr pove¬zavi nedvomno še večja. Sicer pa naj bi se medobčinski sindikalni svet pri razreševanju problemov in usklaje¬vanju nalog pridružil drugim med¬občinskim organom in organizaci¬jam, ki na Gorenjskem že delujejo. Razen tega nas o ustanovitvi med¬občinskega sindikalnega sveta za Gorenjsko obvezujejo tudi sklepi zadnje seje republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije.« A. Zalar .vJfi, M Okraski U za novoletno jelko, igrače in druga darila za torbo dedka Mraza, novoletne voščilnice, skratka, vse za novoletno razpoloženje* za veselje otrok in odraslih ob novem letu že naprodaj v blagovnici nama Škofja Loka DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Pisateljica in publicistka M 0 rija Jurič-Zagorka (1873 » 1957), ki z vso pravico no vzdevek »jugoslovans*«'* Dumasa«, je postavila PrlP,ie vedni ciklus »Prestol MaW Korvina« v 15. stoletje, ko je na Ogrskem in r. Akem vladal kralj Matija vin. Pravkar so izšle nove tri knjige romana Pekel na prestolu IV-V-VI roti * ministrov in se navidezno P°T, \n Beatrice. S tem pride do denar; ^ vojske. Beatrice ne sluti, da )o)e* prevaral s poroko in ob večerin K ^ man pričakuje v svojem dvorcu• y^ef verjame, da ne zahaja k njej zat 'ge je ima težave s poljsko kraljico, »j p o vgnezdila v njegov dvorec, d0*' ijjc« naključju ne zve, da poljske .jpi sploh ni v kraljestvu in da tudi ni*" it pripotovala v deželo. Takoj *asui»^ ge je posredi Gordana; zakolne se, „ „je- bo obema strahotno maščevala- ^ g. nem maščevanju pa govorita knjiga romana »Pekel na prestolu • (sedma, osma in deveta knjiga celotnega ciklusa »Prestol Matije Korvina«) V 4. knjigi romana »Pekel na presto¬lu« teče zgodba o kralju Vladislavu, ki je sredi zgodovinskih tokov in spletk liasledil umrlega kralja Korvina. VI adi- slav, presrečen, ker je Gordana spre¬jela njegovo snubitev, je prepričan, da je s tem dokončno porazil zvito Beatri- ce. Okoliščine pa zaobrnejo tok dogod¬kov v svojo smer: za Albertom Polj¬skim vdre v deželo še drugi sovražnik, Maks Nemški, in zasede precejšen kos ozemlja. Kralj Vladislav je znova v hudi stiski: nima ne denarja ne vojske in tudi njegov svetovalec škof Bakač mu ne zna več svetovati. Preostane mu samo še to, da sprejme predlog svojih Nove tri obsežne knjige romana »Pekel na prestolu« vee£jiO vezano v platno 270 din. Kupite jih lahko tudi na trimes obročno odplačevanje po 90 din. * * * • •• b od° V zbirki bo v celoti izšlo še 7 knjig. V prvi naslednji serij* izšle tri knjige z naslovom Veliko sodišče I — II — III Knjige dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih z®1 pismeno pa jih lahko naročite na naslov Državna založba Slovenije ' Mestni trg 26, Ljubljana J m*** DE Vesna Kamnik Z obrati : Slaščičarna Titov trg 11» Kidričeva 24, Bife v prodajalni Metalka, Slaščičarna in bife v isti stavbi, Pekarna Kidričeva 8 čestita kuiiscins II it II 11 L- M. a in družbenopolitične organizacije: Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin občanom za dan republike Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za praznik republike. OZP Elektro Kranj Cesta JLA 6 s svojimi poslovnimi enotami Distributivna enota Kranj Distributivna enota Žirovnica Proizvodna enota Kranj in uprava čestita za dan republike — 29. november Hž*"!FHB f JP©®; l ymy * 50ZDNG GOSPODARSTVO KRANJ z gozdnimi obrati Škofja Loka, Preddvor, Tržič ter gradbenim obratom in obratom transporta in mehanizacije čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike ISKRENE ČESTITKE ZA 29. november DAN REPUBLIKE Kamnik Delovni kolektiv čestita vsem svojim poslovnim prijateljem VELETRGOVINA ŽIVILA KRANJ in občanom za dan republike j Delavna skupnost podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Obrtno podjetje Cerklje čestita občanom in poslovnim pri¬jateljem za dan republike Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik republike LKJLU Slaščičarna - kavarna Kranj s poslovalnicami v Kranju: Prešernova 18 Cankarjeva 1 Cesta JLA 10 Tržič, Trg svobode 18 čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike ""ffl Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodo¬vod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdr¬ževanje cest Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan republike j ST KAIVflMA GORICA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike in jim obenem priporočamo svoje najnovejše izdelke. Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. tovarna vijakov « »ijarvu* plamen kropa Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa Komunalni servis Jesenice z zbiralnicami oblek za kemično čiščenje Tržič, Partizanska c. 14; Kranj, Na skali 4; Radovljica, Linhartov trg 21; Bohinjska Bistrica št. 97; Moste št. 11» Kranjska gora št. 119; Jesenice — Plavž, Titova c. 77 a. čestita cenjenim strankam za 29. november in sporoča, da poleg kemičnega čiščenja vseh vrst oblek iz naravnih in umetnih vlaken, usnja, preprog impregnira dežne plašče in opravlja skočgart apreturo volnenih in drugih oblačil. Solidna cena — hitra usluga. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike Koper mednarodna špedicija in transport filiala Kranj filiala Jesenice in izpostava Ob dnevu republike Liubeli čestitajo vsem delovnim ljudeh J in poslovnim prijateljem v, ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE in priporočajo svoje storitve. , ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka- tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojimi izdelki. Delovna skupnost in organi družbe¬nega upravljanja Komunalnega zavoda za zaposlovanje Kranj čestita vsem delovnim ljudem Gorenjske za praznik republike in jim želi mnogo delovnih uspehov. TE KSTILINDUS KRANJ Gostinsko podjetje Zelenica Tržič vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike — 29. novembe* in se priporoča za cenjeni obisk. Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski, zida*"9*1 tesarski, tapetniški in slikarski stroki. Na tržišču kupujte izdelke Tekstilindusa Ob prazniku republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem Obenem čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike. Tekstilna tovarna v.' gM Sukno Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najbolj¬ših hvalitet. V svojih prodajalnah v Zapužah, Ribnici na Dolenjskem, v Starem trgu pri Ložu, na Prinj- skovem in na Koroški cesti (nasproti restavracije Park) v Kranju lahko kupite blago odeje z manjšimi napakami po zelo nizkih cenah. V prodajalnah vam tudi nudimo naj* novejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga, diolena in diolen lofta ter volnen odeje. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj za sebe. vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november. Zlata ohcet »pri Boštjanu« v Luši ga dosežejo le redki izbranci. Obvestilo živinorejcem Živinorejsko veterinarski zavod Kranj obvešča živi¬norejce na območju občin Kranj, Radovljica in Tržič, da -bo 3. decembra 1973 spremenjen urnik oseme¬njevanja krav in telic. Naročila oddajte prej, kot je bilo do sedaj v navadi. Podrobnejša obvestila za posamezne kraje dobite na mestih, kjer oddajate naro¬čila. Ob nedeljah ostane urnik nespremenjen. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj Valentin, rojen 1898 v kmečki družini, je dorastel svinčnikom in zvezkom ravno takrat, ko so odprli novo šolo na Bukovici. Učil se je samo v redkih prostih uricah, kajti na velikih kmetijah pridejo prav sleherne, tudi deške roke. Leta 1916, sredi vojne, je postal polnoleten in Hotel Grad Podvin Podvin pri Radovljici telefon 75543 telex 34568 yu Podvin Od danes spet redno obratuje. Restavracija v grajski pristavi Pester izbor gostinskih storitev, domače špecialitete. Za vas igra jn vas zabava trio Šani vsak dan od 19. ure dalje, posebni prostori in dvorane za organiziranje poročnih *osil in primerni za druge družinske svečanosti, pripravljamo delovna kosila in večerje za vaše poslovne prijate¬lje. Ustrezni prostori za raznovrstne seminarje. Solidna postrežba — zmerne cene! toiniT* Škofjeloškega matičarja sta L10, soboto dopoldan stopila ni* T n ^ Ivana Benedik iz Spod- sicer ® V ^^ dolini- Nista bila Paro e^na» vendar ju je od ostalih no v ločila neka bistvena poseb- °blii k-f v P°1 stoletja sta si to ^f zvestobo, saj je šlo za zla- P°roko, za edinstveni jubilej, ki takoj so ga vtaknili v vojaško suknjo. Kot avstrijski soldat je odšel najprej na Madžarsko, potem pa so njegovo enoto premestili na italijan¬sko fronto, kjer je dočakala konec cesarstva. Ujetega Valentina so Ita¬lijani izpustili šele spomladi 1920. Tudi Ivana, rojena leta 1901, je kmečka hči. Odkar pomni, so domači morali pošteno garati na skopi hri¬bovski zemlji, ki je samo ob veliki meri vloženega truda in znoja lahko preživljala številno družino. Ata ji je umrl v prvi svetovni vojni. Mati in otroci — 9 iih je bilo *— so tako izgu¬bili skrbnika in rejnika. Edino z dnino, z vdinjanjem pri bogatih po¬sestnikih, so se nekako prebijali naprej. Potem, leta 1923, po dveh letih poznanstva, sta se Ivana in Valentin vzela. Valentinu je oče kmalu prepu¬stil kmetijo, ki je pod »komando« mlade, dela vajene dvojice lepo uspevala. Nato so začeli prihajati potomci — kar 12 po vrsti. Dahes je živih še devet: pet hčera in štirje sinovi. Naj povemo, da sta slavljen- ca že enajstkratna dedek in babica. V času NOB so bili partizani vsakdnji gostje Benedikove hiše; Kljub pomanjkanju je Ivana spekla zanje nešteto hlebcev kruha. Precej noči je prebedela in jim kuhala večerje. Domačijo Benedikovih so kasneje celo uporabljali kot kurirsko javko z ilegalnim imenom »Pri Boštjanu«. Valentin še vedno rad prime za delo in pomaga sinu, Ivana pa je obdržala glavno besedo ob štedilni¬ku. Obema gre dobro, pravita, mno¬go bolje kot včasih, ko neredko ni¬sta vedela, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Svoj praznik sta proslavila v krogu sorodnikov in prijateljev, ki so jima priredili pravo pravcato ohcet. Besedilo in foto: I. Guzelj Almira v finalu Minulo soboto je bila v Novem mestu zadnja preskušnja prve tek¬movalne skupino v radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Pomerili sta se ekipi radovljiške Almire in novomeške Krke. Po raz¬burljivem tekmovanju so se v finalno »srečanje« uvrstili Radovlji- čani, ki so šele z odgovorom na zadnje vprašanje premagali domačo ekipo s 15:14. M. Hudovernik Za vaš obisk se priporočamo! (42. zapis) HRIBOVSKA FARA N e bo narobe, če še to povem, da je na Cerkljanskem Šen- turska gora edina fara poleg Cerkelj. 2e leta 1787 se je izločila iz cerkljanske prafare kot lokalija, leta 1875 pa je Senturska gora postala prava, samostojna župnija. Skupno s prebivalci vasi Apno — Ravne, Sidraž, Viševca, Vrhovje in Lenart v Rebri je štela šenturska fara pred vojno kar 364 duš! Celo taka fara je Senturska gora, da ima še svojo podružnično cerkev pri Lenartu v Rebri! Ima pa Senturska gora tudi svoje urejeno pokopališče okrog cerkve. Solo so ustanovili na Gori že 1. 1905, resda le enorazrednico. A malim otrokom le ni bilo treba v do¬lino. Taisti razlog so imeli stari Senturčani, ko so zahtevali samo¬stojno župnijo, češ, saj ne moremo tako daleč v dolino, posebno v visokem snegu ne. PADLI ZA SVOBODO O snovna šola na Šenturski gori se imenuje po komisarju čete Gorenjskega odreda Fricu Jurkoviču-Jurku, ki je padel na tem področju 30. novembra 1943. Jurko- vo rojstno ime bi bilo treba spreme¬niti. V listinah ima vpisano ime Vojimir in ne Fric, kar je bila prav¬zaprav zbadljivka, ki so jo partizani dajali nemških vojakom. Vojimir Jurkovič (roj. 1. julija 1917) je bil Mariborčan, po poklicu je bil študent prava. Padel je v boju z Nemci, ki so obkolili Jagodičevo hišo pri Ambrožu. Razen plošče v spomin komisarju Jurku, po katerem se šola na Šen¬turski gori tudi imenuje, je v vogal¬no vdolbino na vzhodni strani šolske stavbe vzidana še druga plošča iz le¬pega svetlega dalmatinskega mar¬morja (visoka je 60 cm, široka pa 50 cm). Rdeče obarvan vklesan napis Prirodoslovec Simon Robii (1824— 1897) pove: 1941—1945 / življenja so žrtvovali / na področju Senturske gore / partizan Trš / kamandir ku¬rirske karavle G 29 / in pet kurirjev te karavle. Ploščo so vzidali pionirji osnovne šole Šenturska gora in jo slovesno odkrili 23. maja 1965. Na širšem področju Senturske gore so se med okupacijo stalno zadrževali ku¬rirji postaje G 21 (na plošči je šte¬vilka napak vklesana!). Povpraševal sem domačine po imenu partizana Trša — a nisem zvedel nič. Tako je še dandanašnji stvar zakonspirirana celo med ljudmi tu gori, ki so Trša dobro poznali in imeli z njim vsako¬dnevne stike. (Seveda bom za Trše- vo ime zvedel na drugem mestu.) SIMON ROBIČ Z aslovela pa je Šenturska gora med botaniki vsega sveta, ko je leta 1882 našel Simon Robič v jarku Doblici do 3 m visok mah, ki so ga potem poimenovali Trochobryum Carniolicum. Resda so pozneje, čez več desetletij, podo¬ben mah odkrili tudi v skritih pod¬ročjih Švice, Anglije in Srbije — toda prvenstvo le ima najdba na Šenturski gori. Do Robiča tega mahu znanost še ni poznala. Sicer pa je Robičevo ime zapisano še v entomologiji (znanost o hroščih in drugih členonožcih): po njem se imenuje hrošček Bathyscia Khe- venhUlleri var. Robiči. Prav tako se je Simon Robič zapisal za vse čase tudi v vedo o polžih in drugih meh¬kužcih (malakologija). Odkril je na področju ljubljene Senturske gore deset zanimivih polžjih vrst, od ka¬terih nosi kar pet znanstven naziv z Robičevim imenom. Najbolj je bil mož ponosen na polžjega »lepotca«, ki so ga tuji znanstveniki pozneje poimenovali Amalia Robiči Simroth. UČENI FAJMOŠTER K do pa je bil ta nenavaden mož? Ali ni bil prevelik za majhno šentursko faro? Ali ni svetovno znanega botanika, ento¬mologa, malakologa, geologa, pa¬leontologa, jamarja in osteologa (pa še preparatorja vrh vsega) gorska osamljenost utesnjevala? Prav na¬sprotno! Prav ta odmaknjenost od ljudi in od mest je Robiču omogo¬čala tako vsestransko znanstveno delo. Dušno pastirstvo ni terjalo od njega dosti moči. Fara je bila resda na široko razpostavljena (k Šentur¬ski gori spadajo še Lenart v Rebri, Ambrož, Sidraž, Apno in Ravne s številnimi raztresenimi kmetijami), toda hribovci so zdravi ljudje in k župniku so raje sami prišli kot da bi ga češče klicali na svoje samotne domove; le zaradi duhovne utehe v poslednji stiski so poslali ponj. Torej kdo je bil šenturski učeni faj- mošter? Simon Robič, ki je s častjo zapisan med imena slovenskih velmož kot sloveč prirodoslovec v najširšem po¬menu besede, je bil rojen 11. februar¬ja 1824 v Kranjski gori. (Prihodnje leto bo 150-letnica Robičevega roj¬stva! — Ali se ga bo tudi širša slo¬venska javnost spomnila? Najbrž mu bomo morali prižgati lučico zve¬stega spomina le v kakem kotičku našega Glasa...) C. Z. ZOR M AN 65 Uraga moja Iza I P^o^itev me Je osupnila. Kaj pa je imela iskati pri »fi. . 8ipu? Ta šele jo bo gledal z zaničevanjem. ^Je rekel kdo naših?« »M m' JePonudil<< Že imeti kaj za bregom.« »N *eta sem živela tam, vajena sem hiše,« je rekla. veš, da so mu trgovino vzeli?« »k^ ne prodajala. Josip je sam ...« ^?mn'm> Je živel sam.« ^Un u ^rez gospodinje. Kaj naj bi moški brez ženske? *Sa°Va P^aja več, kar so mu vse vzeli.« r'Val 0 Okoriščal te bo,« sem jo prepričeval. »Rad bi se »K ?® ^oj im hrbtom. Zaradi starih grehov.« aksnih grehov?« se je začudila Karla. N Kakšnih grehov! Včasih bi bila govorila drugače, sedaj ^odaj , ,da je pozabila, kako mu je delala napol zastonj, Ne -in gospodinjila, kako je morala skrivati pred njim še J^sli, ker se je štel bolj za Nemca kot za našega. »kVražnik 'judstva,« sem rekel. j^aterega?« ^ J^erega • • • m°j bog! Tako daleč so jo spravili. ^dejal V°^no k* te Pojavil, če bi bil vedel, da si z nami,« Ko Vem- Izdali so me drugi. Damjan.« »o-!e odhajala, mi je rekla spravljivo: J Se bova še videla?« »Pa Vem' ne hodim k stricu Josipu.« ,V8aj na cesti... če me boš še poznal.« tj0j?1 rne kdaj sama obiskala doma, še omenila ni. »St°V Sem Pr^e' naježen. Ko sem stopil v izbo, sem dejal: »Sae JO Pregnali?« An Je šla,« je rekel Stane. • a Pa skoraj strupeno: se ni zatekla k tistim, zaradi katerih je morala v Če imamo nekoga radi, si ustvarimo o njem podobo, ki nam je všeč, da bi nam bil potem še bližji in da bi ne trpelo naše samoljubje. Tako podobo sem si ustvaril o Ani. Dopovedoval sem si, da je bila samo Ana zares vesela, ker sem se živ vrnil iz vojske. Saj morebiti je bila. Kako se je raz- klepetala prvi dan, kako mi je sedla v naročje ... Pa je bila nemara tudi moja podoba v Aninih očeh ukrojena po njenih željah. Služila naj bi pričakovanjem, ki se niso izpolnila, zato se mi je sestra odmikala. To vem sedaj. Toliko je stvari, ki sem jih spoznal prepozno. Takrat sem preveč natančno vedel za vse, kakšno mora biti, da bo prav. Tudi za človeško srečo. Posebno za Anino. Anine sanje so šle mimo mojih, nikoli se niso srečale, ker se nikoli nisva zares pogovarjala in ker si nikoli nisva zaupala. Ano sem vabil s seboj, a nikdar na tih pomenek. Vabil sem jo, naj se pridruži mladim, ki so ob nedeljah pospravljali ruše¬vine in urejali park, pa me je zavrnila: »Prav ljubi se mi. Nagaram se med tednom doma.« Nosil sem ji knjige, da bi jih brala, pa jih je puščala na polici v izbi in jih še odprla ni. »Nimam časa za take neumnosti,« je rekla. Zame zgodbe o Korčaginu in o Zoji niso bile neumnosti. Povabil sem jo na izlet k morju, pa je samo nezaupljivo vprašala: »S kom?« »Z našimi.« »Kar pojdi! Nič nimam iskati tam.« Najbrž ji samo druščina ni bila po volji, ker se je kmalu zatem sama odločila, da bo hodila v hribe. Kdo od Novakovih pa je hodil v hribe? Anton je šel nekajkrat, dekleta gotovo nikoli ne. »V hribe se ti ljubi, kaj?« sem ji oponesel. »Ljubi.« »Jaz sem si nagrizel kolena med vojno.« »Jaz si jih pa sedaj.« Kako odrezavo je znala odgovarjati! Če sem zvečer, kadar si je pripravljala nahrbtnik, stopil v hišo in ji sledil z očmi, ko je begala med kuhinjo in izbo, me je odpravila kar na kratko: »Kaj pa mi gledaš pod prste?« Saj sem res oprezoval za njo, a nikoli z nameni, ki mi jih je podtikala. Najbrž je bilo za oba bolje, da ne. Kaj pa bi bil napravil, če bi poznal njene skrivnosti? Tega še danes ne vem. Skrivnosti sem slutil, a samo dekliške, napol otroške. Fanta ima, sem si rekel, pa skriva. Še zmeraj sem se zbujal ob najmanjšem šumu in večkrat sem stopil k vratom, ko sem jo zjutraj slišal odhajati. Kak moški bi jo bil lahko čakal pod kostanji ali pa zunaj na cesti. A ga nikoli ni bilo. Vsakokrat je sama odhajala z dvorišča, vsakokrat so samo njeni koraki zapeli na pločniku in se odda- ljili. Mislil sem, da prihaja ponoči kdo k oknu, kakor so hodili včasih, toda trava pod Aninim oknom nikoli ni bila pohojena. Kdove v koga se je zagledala, sem se spraševal. Toda v mojih mislih ni bilo zamerljivosti, še prave naga- jivosti ne. Njeno muhavost sem sprejemal z razumevanjem, ki si ga lahko starejši privoščijo pred mlajšimi. Kadar je bila posebno nasajena, sem jo vprašal... »Te je jezil?« ... samo da bi jo izzval, da bi se izdala s kako besedo. »Kdo?« je zategnila. Pa je bilo videti, da nekaj prikriva. Včasih sem jo zvečer nagovoril... »Si se nahodila?« ... in jo spraševal... »Je dosti ljudi v hribih?« ... ali pa sem poizvedoval po znancih. Nikoli mi ni naravnost odgovarjala, pa tudi oče in Stane sta molčala. Bil sem kakor igralec z zavezanimi očmi, ki tipa za predmeti, o katerih vsi drugi natanko vedo, kakšni so in kod se gibljejo. Z ruto na očeh ... zapleten v neumno igro... tak sem bil, dokler se Ana nekega večera ni več vrnila z zadnjega izleta v gore. V temi se zdijo stvari drugačne, da se potlej, ko si snameš ruto, čudiš ... Tole je bilo? ... in ne moreš verjeti, da nisi uganil že prej. Konran je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z na¬grado vstaje slovenskega naroda. Vsem delovnim k ljudem v poslovnim F prijateljem kupcem in občanom iskreno čestitam« praznik republik® Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška cesta 53 c KRANJ čestita vsem občanom in poslovnim prija¬teljem za dan republike Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno z obrati: Oljarica, Mlekarna, Klavnica, Kmetijstvo, KZ Radovljica in Komercialni servis Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Emo, Sloboda, Čajevec, Grunding, Fein in Ransburg Kmetijsko živilski kombinat Kranj čestita k prazniku republike - 29. novembru projektira proizvaja instalira prodaja servisira svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Tekstilni center Kranj izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog za konfekcijo Kranjske opekarne Kranj z obrati Bobovek, Češnjevek in Stražišče čestitajo vsem občanom za praznik republike Kolektiv čestita občanom za dan republike Zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču nudijo vse vrste zidne opeke, vse vrste nosilnih, pregrad" nih in stropnih opečnih izdelkov. Posebno priporočamo novost NORMA montažni strop« s katerim se hitro in poceni gradi. Dobava je možna v najkrajšem času. Naročila sprejert* komerciala podjetja v Kranju, Na skali 5. Jezersko se prebuja fetos nova vlečnica, prihodnje leto avtomatsko egljišče, potem pa še zimsko kopališče in novi JPandansi — Sodelovanje Gozdnega gospodar¬ja Kranj in Centrala iz Kranja — Zasebne sobe °> vendar bi jih bilo treba urediti — Možnosti za ttzvoj kmečkega turizma — Želja po boljši cesti od Kranja do Jezerskega boljša in sodobnejša. Na številnih mestih jo je zob časa že tako načel, da je njena prevoznost v nekoliko slabših vre¬menskih razmerah vprašljivi, za voznike pa vožnja v takih pogojih' nevarna. Jezerjani so prepričani, da bo sčasoma tudi ta nevšečnost od¬pravljena. NOVA VLEČNICA CAKA NA PRVI SNEG Naprava, ki so jo obiskovalci Je¬zerskega in tudi domačini najbolj pogrešali, je pripravljena za pogon. To je nova vlečnica Jezersko—Mali vrh, ki sta jo skupno uredila podjetji Gozdno gospodarstvo Kranj in Central. Dolga je 500 metrov, v eni uri pa bo lahko potegnila s spodnje postaje, ki leži na višini 950 metrov, do zgornje postaje na Malem vrhu, ki leži 1060 metrov visoko, 900 smu¬čarjev. Ob vlečnici, ki je postavljena v bližini Makekove kmetije, je dob¬rih 5 hektarjev smučišč, ob vznožju pa parkirni prostor za dobrih 100 vozil ter Centralov bife s toplimi jedili in pijačami. Do vlečnice Jezer- sko-Mali vrh so zgradili gozdarji po¬polnoma novo cesto. Prihodnje leto bodo v bližini zgra¬dili še eno vlečnico ter povečali smučišča. Gozdno gospodarstvo Kranj in Central iz Kranja sta za vlečnico Jezersko-Mali vrh odštela okrog 150 milijonov starih dinarjev. V bližini nove vlečnice je znana Makekova kmetija. Gospodar Jože Skuber in njegov sin Jože sta se lotila kmečkega turizma in sprejela letos prve goste. Makekov »penzion« je sedaj sicer zaprt, ker Jože Skuber mlajši, ki mu je oče zaupal vodenje \n lCa Jezersko—Mali vrh je postavljena na izredno primernem zemljišču, J zahtevni smučarji. Razen tega leži sneg na tem kraju do konca aprila. na Jezersko 1 hrte Znan{h jezerskih ovac. Včasih jih je imela vsaka kmetija najmanj 60, esPa bi jih na Jezerskem komaj našteli 100. {^e2®rsko in njegove materi- hP ® fer človeške dobrine smo v Sare*lo8ti radi le izkoriščali. ^Otn Je Prav» da sedaj Jezerja- Povnekaj damo,« mi je pri- G0»!I al pred kratkim direktor Mo* , ga gospodarstva Kranj inž. Vizjak. Čas/ e*ovna organizacija je zadnje z8radila in uredila na Jezer- t0y . vrsto gozdnih cest in po- ' •ne uP°rabUaj° le gozdarji g Okoriščanje bogatih jezerskih kat^L Uporabljajo jih tudi kmetje, Več h d°mačije leže tudi 1000 in njjjj visoko. Gozdne ceste so oiwOVa edina povezava s svetom, k^pl®*11 pa osnova za zametke £jCkega turizma na teh kmetijah, lejj^ga delovna Organizacija, ki WPremeniti sedanjo podobo Je- pOfi- ®?a, je gostinsko in turistično tfrajje Central iz Kranja. Z veliki- objej|aSanji v turistične in gostinske Av8t ^eli vrniti kraju ob meji z HeU^0 tisti sloves, ki ga je kraj Že užival v turističnem svetu, jp^iovni organizaciji Gozdno go- lfljiarstvo in Central sta se odlo¬ga. skupno izgrajevanje Jezerske- ^int -m Pa ^ v večji meri ti uj.^esirati domačine ter aktivira- ko j 0va sredstva. Jezersko bo lah- tuf^®. na ta način dobilo solidne Povh yne zmogljivost^, ki bodo kos ^Caševanju. Le-to že sedaj na Presega možnosti. leta ?8» še posebno pa prihodnja Potr'. ° dobilo Jezersko prve pre- turistične, gostinske in ** je obJekte- Po nekaj letih liliji letos spet zgodilo, da so za ^tfe • sezono, ki je »jezerski tu- lb*ji m problem št. 1«, vse razpo- ftr^ e turistične zmogljivosti že (W | ' Kraj pa bi zanesljivo I «ai0 več ljudi, če bi bila še cesta jih posodobili in uredili za igranje tenisa, odbojke itd. Po¬zimi pa bi jih spremenili v drsa¬lišče. Planšarsko jezero sicer zamrzne, vendar drsanje na tak¬šni ledeni plošči ni primerno. Računamo, da bomo začrtana vlaganja uresničili. Če bomo še od republike dobili denar, na¬menjen za razvoj obmejnih turi¬stičnih krajev, bo Centralovo delo olajšano.« To pomeni, da bo turistična sezona na. Jezerskem trajala celo leto in ne le nekaj poletnih mesecev kot sedaj. »Leta 1975 bo naše podjetje za¬nesljivo začelo graditi prvo od dveh depandans hotela Kazina. Postavili jo bomo na prostoru med Kazino in bolnico za očesno tuberkulozo Storžič. Imela bo 70 ležišč. Njeni gostje se bodo hranili v Kazini. Vzporedno z depandanso nameravamo graditi tudi pokrito zimsko kopališče. S tem bomo zboljšali jezersko turistično infrastrukturo, ki je sedaj praktično ni. Gost se res nima kje razvedriti. Potem pa bo lahko izbiral med smučanjem, kopanjem, kegljanjem ali drsa¬njem. Ob Jezernici imajo mla¬dinci že zasilna igrišča. Lahko bi »Jezersko je za marsikoga vabljiva točka. Na žalost traja sedaj letna sezona le nekaj me- Poslovodja hotela Kazina Marija Baranja in predsednik krajevne skupnosti Jezersko Lojze Stular pred maketo turističnega središča na Jezerskem. secev. Vsako leto je največji naval med 15. julijem in 15. av¬gustom, ko bi lahko vse zmoglji¬vosti dvakrat prodali. Letos smo junija, julija in avgusta dosegli na 89 ležiščih, kolikor jih imata Kazina in njena depandansa Planinka, 4800 prenočitev. Pre¬cej gostov se je nastanilo tudi v zasebnih turističnih sobah, ki jih je več kakor naših, vendar so uporabne le poleti. Razen redkih izjem te sobe nimajo urejenega ogrevanja. Z lastniki se bo treba dogovarjati o razreševanju tega problema. Prav tako pa je pri nas še veliko kmetij, ki bi bile primerne za kmečki turizem. Njihovi lastniki bodo slej ko prej spoznali, da je kmečki turizem lahko pomemben vir dohodka in velik prispevek k razvoju kraja.« i Za zimsko turistično sezono, ki je pred nami, so vse jezerske turistične zmogljivosti razprodane. Prvič po dolgih letih. Gostje bodo šolska mladina iz Novega Sada in Beo¬grada. Pretekla leta kaj takšnega ni bilo mogoče, saj kraj ni imel niti ene vlečnice, ki bi jo lahko uporab¬ljali gostje. Kaj pa jezero in gostinski objekt ob jezeru, se je glasilo vprašanje, namenjeno Mariji Baranja. na katerem bodo lahko smučali bolj in »Planšarsko jezero pušča. Mi¬lijoni bi bili potrebni, da bi ga ozdravili. Gostinski objekt ob jezeru je. Poleti je premajhen. V posameznih dnevih se ustavi ob jezeru tudi po 10 avtobusov. Strežno osebje je navalu komaj kos. Vendar traja to le dva, tri mesece. Pozimi je obisk slabši. Če bi bilo na jezercu možno drsa¬nje, bi bil boljši...« Vse to, kar se na Jezerskem že gradi in kar se še bo, pomeni brez dvoma začetek turističnega prepo¬roda Jezerskega in pot k nekdanji slavi, ki jo je kraj že užival. Denar, ki sta ga predvsem Gozdno gospo¬darstvo in Central vložila v kotlino pod Kočno in Grintavcem, ie turi¬stično stagnacijo že pramaknil z mrtve točke. turizma na kmetiji, pospešeno ureja centralno ogrevanje. Će mu bo uspelo do snega in »pravega« začetka zime dokončati zunanja dela, bo penzion Makek tudi pozimi odprt. To bi bila nedvomno velika popestritev letošnje obetajoče zim¬ske turistične sezone na Jezerskem. Posebno zato, ker je dobrih sto metrov stran od Makeka nova vleč¬nica! PRI KAZINI ZIDAJO Druga velika pridobitev za Jezer¬sko bo štiristezno avtomatsko keg¬ljišče, ki ga gradi podjetje Central pri hotelu Kazina. »Vreme nam je bilo toliko na¬klonjeno, da smo v soboto nad kegljiščem zabetonirali ploščo,« mi je v sredo pripovedovala poslo- vodkinja hotela Kazina na Jezer¬skem Marija Baranja, ki je že deseto leto zaposlena v osrednjem jezer¬skem gostinskem obratu. »Grad¬binci bodo tako lahko pozimi na¬daljevali notranja dela. Upamo, da bo štiristezno avtomatsko kegljišče zgrajeno do konca ju¬nija prihodnje leto. Kraj bo dobil tako drugi objekt za zabavo in razvedrilo gostov in obiskoval¬cev. Vlečnica bo že letos stekla. Na novem kegljišču bomo lahko organizirali tudi tekmovanja.« Kaj pa pokrito kopališče in igrišča za Kazino ob potoku Jezernica, sem povprašal Marijo Baranja. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Popravilo in vzdrževanje krajevnih potov je za krajevno skupnost Jezersko precejšen problem. Skupna dolžina cest in potov je velika in zato ni čudno, da skupnost porabi vsako leto skoraj vso dotacijo prav v te namene. Poseben problem so ceste do kmetij. Večji del jih urejujejo kmetje sami, rado pa jim pomaga tudi Gozdno gospodarstvo Kranj. Med potmi, ki bi jih Jezer¬jani radi bolje vzdrževali, je tudi sprehajalna pot ob po¬toku Jezernica, ki gre mimo 900 let stare cekve sv. Ožbolta. Objekt je izredno dragocen in je pod skrbstvom Zavoda za spomeniško varstvo, vendar le ta po mnenju JeZerjanov zanj ne skrbi tako kot bi bilo treba. Turistično društvo si prizadeva, da bi cerkvico tudi osvetlili. »Žabji trg« sredi Jezerskega je eden največjih kamnov spotike. Grmovje se iz leta v leto bolj bohoti in kazi videz razvijajočega se turističnega kraja. Grmovje in podrast sta prav primerna za požar, ki v suhem vremenu lahko izbruh¬ne vsak trenutek. Enkrat se je ogenj že prikazal. Komaj so ga ugonobili in rešili bližnje stanovanjske hiše. Močvirje, imenovano »žablji trg«, je sedaj sicer osušeno, ker je Jezernica regulirana. Krajev¬na skupnost in vaščani pa želijo, da bi neslavni trg oči¬stili in ga uporabljali v kme¬tijske ali druge namene. Zem¬ljišče je na primer nadvse pri¬merno za športna igrišča, ki jih na Jezerskem tako manj¬ka. Pred leti je bil Jezerjanom predložen urbanistični načrt kraja, vendar so ga občani na svojem zboru ovrgli ter zahte¬vali, da se izdela nov, primer¬nejši. Zal je ostalo le pri željah. Zaradi vse glasnejših zahtev je bilo Jezerjanom ob¬ljubljeno, da bodo dobili urba¬nistični program do letošnjega septembra. September je že nekaj časa mimo, urbanistič¬nega načrta pa še ni. Jezer¬jani ne vedo, ali se načrt izde¬luje ali ne! J. Košnjek Na Jezerskem bodo razširili pokopališče Pokopališče na Jezerskem je postalo premajhno, saj« manjka zemljišča za okrog 90 grobov. Krajevna skupnost želi prihodnje leto ta problem rešiti in je zato že osnovan iniciativni odbor ?a po¬pravilo in razširitev pokopališča ter zgraditev mrliških vežic in ostalih potrebnih pokopaliških objektov. Preurejeno pokopališče bo večje za okrog 1200 kvadratnih metrov. Je¬zerjani računajo, da bodo imeli do spomladi že zbrano vso potrebno dokumentacijo, tako da bodo lahko začeli graditi. Gradnjo bodo financi¬rali s samoprispevkom občanov, z najemnino, ki Jo nameravajo pobi¬rati za vnaprej, računajo pa tudi na pomoč kranjske občinske skupščine. -jk Gostinsko podjetje Central gradi pri hotelu Kazina novo štiristezno avto¬matsko kegljišče, ki bo gotovo prihodnje leto. Preteklo soboto so nad keglji¬ščem že zabetonirali ploščo. 15 Združena lesna industrija TržiČ čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike — 29. november SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko infor¬mirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. JESENICE NA GORENJSKEM Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konku¬renčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij* Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zado¬voljni boste! Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike Iskra industrija za telekomunikacije, elektroniko, elektromehaniko Kranj v združenem podjetju v. ISKRA KRANJ -N Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike in želimo veselo praznovanje. proizvaja telefonske in elektronske centrale, telefone, števce, stikala, merilne naprave, električno ročno orodje. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik republike Gozdno gospodarstvo Bled in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Veletrgovina Merkur Kranj PE ZELEZNINA pestita vsem kupcem Radovljica i v Združenem podjetju Iskra Kranj in poslovnim prijateljem za dan republike in se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah v Radovljici, Lescah, Bledu in Jesenicah Iskra tovarna industrijske opreme Lesce industrijska pnevmatika, industrijska hidravlika, cenena avtomatizacija na osnovi mehanike, pnevmatike in hidrav¬like ter merilna tehnika. o Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za 29. november — dan republike. TOVARNA VERIG LESC E - J U G O S LAVI J Al vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike in želimo veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski in družbeni napredek SGP Tržič | MRO SSePTRŽlJ s svojo enoto Arhitekt biro Kranj vsem poslovnim prijateljem in občanom na območju občine Tržič čestita za dan republike — gradi in projektira vse vrste visokih gradenj — dela opravi strokovno v zadovoljstvo investitorja. vam nudi iz širokega proizvodnega programa vse vrste verig in vijačnega blaga Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike. 1 ra mi GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim pri¬jateljem čestita za dan republike in jim želi še v naprej veliko delovnih uspehov Triglav konfekcija Kranj čestitamo Kolektiv podjetja Vodovod Jesenice vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke čestita vsem odjemalcem vode, plina in drugim poslovnim prijateljem za dan republike Industrijski kombinat Kranj Vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike — 29. november in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov. Zjutraj trezni na delo obratih držijo pravkar podpisanega samoupravnega sporazuma. Začela sva v restavraciji gostin¬skega podjetja Central pri kolodvo¬ru. V primerjavi z včasih živahnim kramljanjem, z naročili 2 deci, vinjak, konjak, rum..., naju je tokrat pozdravil mir. Trije ali štirje možakarji so tiho vsak zase kislih obrazov srebali čaj z limono. Prijaz¬na uslužbenka, je vprašala: »Želi¬ta?« »Dva čaja z vinom,« sva posku¬sila. ' »Čaj lahko, vino pa šele ob 7. uri.« »No, če nimate vina, je lahko tudi rum.« »Žal tudi ruma ne. Saj veste, da alkoholne pijače točimo šele po 7. uri,« se je prijazno in (vsaj meni se je tako zdelo) dvoumno nasmehnila. Odšla sva. Zunaj pa sem inšpek¬torju Cipeju omenil, da odlok in sporazum kot kaže, ^obro delujeta. Tudi za inšpektorje, čeprav jih poznajo. Potem sva se napotila v bife na kolodvoru. Bil je zaprt, le nekaj potnikov se je po peronu sprehajalo sem ter tja. Zaprti sta bili tudi gostilni podjetja Jelen na Gašteju in Pri Jerci. Kdaj zdaj odpirajo, nisva mogla ugotoviti, ker niso imeli objavljenega poslovnega časa. Po¬dobno je bilo tudi z bifejem podjetja Živila pri avtobusni postaji. Viden napis je označeval, da je bife odprt od 7. do 22. ure. V Creininem bifeju na avtobusni postaji sicer poslovnega časa nisva opazila, vendar so tudi tukaj stregli le s čajem, limono in kavo. Vso svojo prijaznost, tako rekoč iz tal izkopa¬no, sem priklical na obraz in naročil čaj z vinom. »Seveda. Vas zebe? Samo vina ne bo. Gaj pa je vroč.« Kar odneslo naju je proti Jelenovi gostilni Pri lovcu in tudi tisto pri¬pombo nekega znanca, kaj že straši¬va na vse zgodaj, sva pogoltnila. MEBLO OD 10. DO 30. NOVEMBRA 1973 VSAK DAN OD 9. DO 19. URE KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA program Vsem kupcem čestitamo za dan republike Z vinom, rumom ali čim podobnim tudi tod ni bilo nič. Čaj z limono ali kava. 111 razstava k Prodaja In ° gostinskih organizacij in zasebnikov v kranjski "Čini je v začetku tega meseca podpisalo samo- uPravni sporazum, da med 4. in 7. uro zjutraj ne bodo točili in prodajali alkoholnih pijač bat 6 mu je ime< ZJutraJ se več" sva ®reCava> ko 8re na delo. Včasih (ja 81 Pok imala in izmenjala vsak- ^J1 dobro jutro, zadnje čase pa me »Trk V naP°l zares nagovori: tU0 eba ti je bilo napisati tisto, da da aJ° biti zjutraj gostilne zaprte in /Je smejo točiti alkoholnih pijač.« Znril®. mar kaj narobe?« sem ga JJJrt vprašal. Har arobe, narobe. Seveda je. Vse je bj °oe. Me prav zanima, koliko časa ob nVsako jutro dan za dnem zdržal Pa Pr®kuhani vodi z litnono? Sicer CU ^,'maš izkušnje. Rano na želod- jiit,r °da jaz že ne bom pil vsako v^ s tisto kislico in se potem dopoldne zvijal. Bom pa doma * kozarfek žganega. »Ta stari« hvar povedal. Zaradi mene lahko t^ 1 n°vinarje in tiste, ki so sprejeli Predpis, kakor hoče. Jaz se bom *JUtr ■ tradicije- Stari oče ga je v L.aJ zvrnil kozarček, preden je šel ^ka^' oče prav tako in ne vem, J naj bi jaz ravnal drugače.« DO 7. URE ZAPRTO ^ih kranjska občinska skup- ooba sprejela konec oktobra odlok t^ra^ovalnem času v gostinstvu, bi W zgodbic in anekdot najbrž našteli še več. O odloku, ki je siCe veljati sredi novembra, smo ^kat vendar ne bo odveč, če er® stvari ponovimo. 8p^a.njska občinska skupščina je đi|(aj a tak odlok na predlog sin- j1*1 organizacij Iskre in Save. t^j °ne odloke so pred tem sprejeli v Si nekaterih drugih občinah C°yeniji; tako v ljubljanskih, v se JG»oški in še kje. Zakaj? Ponekod ?jut. Pogosto dogajalo, da so delavci ^rf LJ pr.ed uro hitro zvrnili ko- k ali dva in potem odšli na delo. Znani so primeri, ko so stalne goste zjutraj polni kozarčki, pa tudi kozarci, že čakali v vrsti. Vsakdo je potem vedel za svojega, plačal in šel. — Res bogat in kaloričen zajtrk, bi lahko rekli. Kot rečeno, se je sredi novembra v kranjski občini takšno »zajtrko- vanje« nehalo. V odloku namreč piše, da so gostilne, bifeji, hoteli, restavracije, kavarne in slaščičarne lahko odprti le od 7. do 23. ure. Kjer pa bi želeli, da bi bili gostinski obrati odprti že pred 7. uro zjutraj, morajo podpisati samoupravni sporazum in se tako obvezati, da med 4. in 7. uro zjutraj ne bodo točili" in prodajali alkoholnih pijač. V odloku je le ena izjema. To je restavracija podjetja Aerodrom Ljubljana-Pula na Brni¬ku. Le-ta je lahko odprta tudi pred 7. uro zjutraj in ji ni treba podpisati samoupravnega sporazuma. Zapisa¬no je, da zaradi dejavnosti in potreb letališča. URESNIČEVANJE SPORAZUMA Bil sem > presenečen, kako so go¬stinske organizacije in zasebni go¬stinci v kranjski občini tokrat tako hitro reagirali. Teden dni pred tem, ko je začel veljati odlok, so že pod¬pisali samoupravni sporazum o omejevanju točenja alkoholnih pi¬jač in si s tem zagotovili možnost, da lahko poslujejo tudi pred 7. uro zjutraj. Sporazum, ki je začel veljati v ponedeljek, 12. novembra, je pod¬pisalo kar 15 gostinskih organizacij in zasebnikov. Sredi minulega tedna, malo po 5. uri zjutraj sva s kranjskim tržnim inšpektorjem Ivanom Cipejem za¬čela akcijo. Želela sva ugotoviti, kako se v posameznih gostinskih ji^stava bo odprta tudi in 30. novembra »Pa dajte dva čaja z limono.« »Gospodična, dajte mi en čaj z rumom,« je rekel neznanec. »Saj sem vam že povedala, da do 7. ure ne točimo alkoholnih pijač in tudi obvestilo ste prebrali.« »Le kdo hudiča se je v Kranju spomnil tega,« se je razvnel moža¬kar. »Saj ne grem na delo. Jaz sem nočni »šiht« že naredil. Predpis so sprejeli za tiste, ki gredo zjutraj na delo, ne za tiste, ki Čakajo na avto¬bus in gredo domov.« »Nič vam ne morem pomagati.« »Otročarija. Kot, da se gremo slepe miši. Še danes popoldne bom kupil ,flašo' konjaka za zjutraj. Ali mislite, da bo to kaj pomagalo? Prej smo 13 ur na dan pili, zdaj bomo pa 10, vendar zato toliko bolj,« je godr- njavec odšel. Prodajalka je zmignila z rameni, češ kaj morem. Potem pa menila, da je kar prav tako. Saj ni treba, da nekateri že zjutraj začno in se potem komaj streznijo do nasled¬njega dne. Dnevni dohodek se zato ni prav nič zmanjšal, čeprav čaj, limone in kava zjutraj ne prinesejo ne vem kakšnega dobička. Podobno je bilo tudi v rastavraciji hotela Jelen. Ura je bila pol sedmih. Bilo je nekaj stalnih gostov. Menda so se že navadili na jutranjo absti¬nenco. Le od časa do časa je kdo pogledal na uro. Pri sosednji mizi pa je nekdo sam zase ugotavljal, kako se zjutraj čas vleče. Pa neki gost iz Splita, ki je prenočil v hotelu, ni mogel razumeti, zakaj ob toliki pi jači nočejo post reči in da je to neumnost, ki je v Splitu prav gotovo ne bodo povzeli. TIGROVO MLEKO IN ŽIČNIČARJI Mlečna restavracija je bila polna. Se eno potrdilo, kako zares so si jo Kranjčani želeli in potrebovali. Bolj za šalo kot zares sva se odloČila za tigrovo mleko. (To je mleko s slad¬korjem, zmešano z vinjakom ali domačim brandyem oziroma po naše s konjakom, čeprav nima nobene zveze s pravim francoskim konjakom). Razmišljala sva, ali nama bodo ustregli ali ne. Ni bilo pet minut, ko sva imela vsak svoje tigrovo mleko. Se zdaj ne vem, ali je to prepovedana ali dovoljena pijača pred 7. uro zjutraj. Tudi inšpektor ni vedel odgovora. Treba bo poprašati za strokovno mnenje na gostinskem poslovnem združenju v Ljubljani. Strokovna ocena bi namreč lahko bila, da je to napitek in ne alkoholna pijača. Po moje pa ni bistvene razlike med čajem z vinom in tigrovim mlekom. Čet rt ure pred sedmo zjutraj sva se ustavila v točilnici hotela Evropa. »Dve kavi s šilcem ruma,« sva naročila. Čez četrt ure (ob 7. uri!) sva ugo¬tovila, da lahko dobiva zahtevano naročilo. »Kaj pa možakar tamle, ki pije kavo z rumom in tistile prazni kozarčki na mizi?« je vrtal inšpek¬tor. »To pa so naši žičničarji, ki pre¬nočujejo v hotelu in gredo zjutraj na delo,« je pojasnila uslužbenka. Morda malce zloben, vendar pa upravičen zaključek: Za goste, ki prenočujejo v hotelu Evropa, in za žičničarje, ki zjutraj odhajajo na' delo, samoupravni sporazum o ome¬jevanju točenja alkoholnih pijač med 4. in 7. uro zjutraj v hotelu Evropa ne velja. Torej. Če se kdo zjutraj le ne bi mogel navaditi na abstinenco, je najbolje, da zamenja službo in se zaposli pri žičničarjih ali pa v mlečni restavraciji pije tigrovo mleko. In še ena možnost je. Preden se vam zjutraj začne delo, se lahko zapelje¬te do restavracije letališča Brnik, kjer vam bodo postregli s katerokoli pijačo. Sicer pa bi lahko ugotovili, da sta odlok in podpisani samoupravni sporazum v Kranju dosegla svoj namen. Kako je v gostinskih lokalih na podeželju, tokrat nismo mogli ugotoviti. To akcijo smo prihranili za drugo priliko. Kaže, da se razen redkih izjem, kjer pa gre najbrž bolj za napačno razlaganje kot za zlorabo, vsi gostinski obrati držijo sporazuma. Res je tudi, da so pone¬kod ugotovili, da se jim pred 7. uro ne izplača več odpirati lokalov. Tam, kjer je odprto, pa ugotavljajo, da se dnevni dohodek ni zmanjšal. Vendar je akcija vseeno pokazala, da smo še vedno precej površni pri' nekaterih navideznih nepomembno¬stih. Nikjer, razen v mlečni restav¬raciji in v bifeju podjetja Živila pri avtobusni postaji, nimajo na vidnem mestu označenega poslovnega časa. To pa je prekršek, za katerega je v odloku določeno, da se z denarno kaznijo do 2000 dinarjev lahko kaz¬nuje pravna oseba, do 300 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe in do 500 dinarjev samostojni gostinec. A. Žalar STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA, DOBRA NAVADA — PAVLIHOVA PRATIKA ^OVAV^ W lik "^KJN 17 V Loki alkohol izgublja bitko Škofjeloška občinska skupščina je menda prva na Gorenjskem med nedavno sejo obeh zborov pretresala izvajanje sklepov in priporočil o preprečevanju alkoholizma, ki so jih odborniki sprejeli pred skoraj poldrugim letom (21. VI. 1972). Kljub deljenim mnenjem v zvezi z učinkovitostjo ukrepov se je večina le-teh pokazala kot močno orožje v boju proti pijan¬čevanju. Poglejmo samo nekaj ugotovitev sveta za zdravstvo in socialno varstvo. Že v uvodu poročila so sestavljavci zapisali, da je delna pre¬poved točenja alkoholnih pijač predvsem preventivne narave in da je njen namen zmanjšanje števila priložnostnih pivcev, ki še niso kronični bolniki, ki pa bi ob navsezgodaj odprtih »šankih« to gotovo postali. »Omejitev točenja na 7. uro zjutraj seveda ni spreobrnila okorelih alkoholikov, vendar je preprečila mlajšim delavcem, da bi po zgledu starejših začeli na prazen želodec uživati pivo, vino ali konjak, kar nujno vodi v propad,« poudarja referent Janez Kos. Zvedeli smo tudi, da so večje gospodarske organizacije zelo resno vzele priporočilo skupščine ter krepko poostrile nadzor nad popivanjem na delovnih mestih. Vseh 56 gostinskih obratov družbenega in privatnega sektorja v komuni ima danes prijav¬ljen natančen delovni čas, ki se ga morajo nepreklicno držati. Najbolj dosledno opravljajo kontrolo miličniki, medtem ko za inšpekcijske službe ta trditev ne velja. Hkrati je že skrajni čas, da inšpektorji poiščejo in razkrinkajo »črne« žganjarne, katerih lastnikom za zdaj nihče ne gleda pod prste. Poleg naštetih dejstev ne gre pozabiti Kluba zdravljenih alkoholikov Škofja Loka, ki v svojih vrstah združuje 44 članov iz mesta in okolice (20 je bivših bolnikov, 19 njihovih svojcev, 5 pa terapevtov). Od ustanovitve, 6. julija lani, so zabeležili samo 2 recidiva: samo dve osebi sta torej ponovno zapadli v pijančevanje. Odstotek je dokaj nizek in dokazuje, da skupinska terapija posameznikom pomaga premagovati občasne krize, vztrajati pri abstinenci in se vključevati v družbeno koristno aktivnost. v Nekateri odborniki so pripomnili, da potrošnja alkoholnih pijač v preteklem obdobju ni prav nič upadla in da — po podatkih gostincev in trgovcev — narašča prodaja napitkov, spravljenih v miniaturne stekleničke, ki jih zlahka skriješ v žep suknjiča. Vendar orožja zoper naraščajočo porabo za zdaj ni, saj količinsko omejevanje (vsaj dokler bo država od prometa z alkoholnimi pijačami vlekla mastne profite) ne pride v poštev. Možno je torej samo postopno podaljševanje prepovedi točenja na kasnejše ure. I. G. Jt J§L# jHk Sil ■ i »Zdravo!« je rekel, snel klobuk z glave in mi pomolil roko. Od¬dahnil sem si. Oddahnil zato, ker sva končno trčila skupaj in ker smeva družno sesti dol ter v miru pokramljati. Hvala usodi, ki se me je usmilila in Jožeta Skubica prignala v doseg poklicne časni¬karske radovednosti! Prav do zadnjega namreč nismo vedeli, ali bo s predvidenim intervjujem kaj ali nič. Vendar ne mislite, da .so odgovorni oklevali privoliti v pogovor o dejavnosti varnostnih organov, torej o temi, ki jo po mnenju ljudi oblast že od nekdaj drži zavito v neprodirno tančico skrivnosti. Ne! Potrebne blago¬slove smo dobili brez slehernih težav. UJV Kranj, katere usluž¬benec je Jože, ne opravlja niče¬sar takšnega, kar naj bi ostalo občanom prikrito; velike in maj¬hne zločince preganja. A slednji žal ne priznavajo osemurnega delavnika, prostih sobot, nedelj ter praznikov. In tudi kriminali¬sti jih ne priznavajo. Nenehno so v akciji,, v gibanju, nenehno pri¬pravljeni posredovati. Zdaj, ko vsaj približno poznam njihov po¬klic, sem nehal preklinjati. Če¬prav sem dva dni zapored zaman lovil Skubica, je jasno, da bi ga prav lahko še dva dni. Prosti čas varnostnika ni stvar, ki bi za¬služila kakšno posebno pozor¬nost. Ponavadi mu ga zmanjka celo za spanje, da o zabavi sploh ne izgubljamo besed. »Šele ob treh zjutraj sem prišel domov,« je povedal v opravičilo vit¬ki, postavni štiriinštiridesetletnik, rojen v Ljubnem na Gorenjskem ter oče dveh doraščajočih otrok. »Tisoč metrov visoko smo lezli, k nekemu vikendu.« In je dodal, da so žena in hčerki že navajeni muhastega urnika priho¬dov in odhodov »kučigazde«. S so¬progo menda ne pomnita, kdaj sta bila zadnjič v kinu ali gledališču. Zmeraj, kadar sta rezervirala vstop¬nici, je pozvonil telefon in jima pre¬križal račune. Jožeta so Klicali, kaj¬pak — in sicer »pod nujno«. »Vražji telefon!« je potlej zaro- bantil moj sobesednik. »Nikdar ne da miru. Dva sem razbil doslej. Neumno, kajne? Ampak v tretje gre rado. Zasebno mnogo težje obdržim živce na vajetih" kot v "službi.« MOŽGANI, NE PIŠTOLA! Tako sem nehote spoznal Skubi- cov prvi obraz, obraz moža, ki se v ničemer ne loči od obličij sosedov. Enkrat izdaja naveličanost, drugič utrujenost, tretjič spet željo po raz¬vedrilu, po nekaj prijetnih uricah idile v krogu svojcev, po toplih copa¬tah, naslanjaču in čaši mrzlega piva, ki raztopi napetost in prepodi nako¬pičene skrbi. Toda trenutki sprošče¬nosti so redki, silno redki. Mnogo češče nosi Jože obraz kriminalista- preiskovalca. Zadržan je in nedosto¬pen, trd, a ne neprijazen. Nobenih čustev, nobenih misli ne izdaja, kvečjemu maksimalno koncentraci¬jo in samoobvladanje. 1R * J% »Kaj je spodaj, Jože? Kakšni ste varnostniki, kakšne lastnosti zdru¬žujete v sebi?« sem jel spraševati. »Kakšne lastnosti? V dve pod¬vrsti bi jih razdelil: v prirojene in pridobljene. Osnova je veselje do dela, obogateno z razvitim smislom za kombinacijo, s spo¬sobnostjo eksaktnega, logičnega mišljenja, z malone neizčrpno mero vztrajnosti, s psihično in fizično vzdržljivostjo, z zmož¬nostjo samokontrole v sleherni situaciji, s hladnokrvnostjo, do¬slednostjo in objektivnostjo. Nujna je najmanj srednja izo¬brazba, poznavanje psihologije, osnov sodne medicine, kazenske¬ga zakonika, zakona o kazen¬skem postopku, zakona o orga¬nih za notranje zadeve ter predpisov o javnem redu in miru. Praksa in izkušnje pa ti polago¬ma izostrijo dar za ocenjevanje značajev in duševnosti oseb, ki jih srečuješ.« Morda bom koga razočaral, am¬pak prisiljen sem ugotoviti, da ideal¬na podoba profesionalnih nasprot¬nikov zločina ni kaj prida blizu liku filmskega agenta Jamesa Bonda, supermana, pred katerim ni ovir. Res včasih nosijo v žepu pištolo, res izborno obvladajo judo, japonsko samoobrambo, toda njihovo glavno orožje so možgani. Intelektualci so, ne pretepači. Pogosto sodelujejo v nep6srednih akcijah zasledovanja in pregona ter vzporedno z miličniki v uniformah nosijo glavo naprodaj. »STOP« ZA MEHKE ZNAČAJE Kramljala sva naprej, vztrajno kot anatoma sva secirala profil var¬nostnika —■ in nenadoma odkrila, da v prej citirani definiciji nekaj manjka. Manjka oris karakterja, ki navzlic stoodstotno izpolnjenim predpogojem utegne povsem onemo¬gočiti strokovno rast in razvoj posa¬meznika. Občutljive, mehke, nepri¬lagodljive značajske poteze so ovira, ki jo je nemogoče premagati. Ko se novinec v ekipi kriminalistov prvič sreča s krvjo, s srhljivimi posledi¬cami podivjanih strasti, bolne kori- stoljubnosti ali uničujoče maščeval¬nosti, je seveda pretresen. Nena¬doma odkrije temno plat življenja v najbolj ostudni obliki. Mladostni nazori o svetu, o morali in etiki zgrmijo vase. Vera in zaupanje v človeka sta krepko omajana in samo čvrst, klen, uravnovešen možakar bo ob nesebični pomoči ter spodbujanju starejših sotrudnikov slej ko prej našel tla pod nogami. Kmalu bo znal izključiti čustva in uporabljati zgolj čisti razum. Znal bo pozabljati in potiskati mučne prizore v najgloblje kotičke zavesti, od koder ne uteg¬nejo vplivati niti na spanec, niti na notranji mir. Če pa tega ne zmore, če so podobe tragedij zanj prehuda preizkušnja, če namesto koristnih spoznanj »pridela« samo novo por¬cijo zagrenjenosti, stori najbolje, da pusti službo. »Imel sem prijatelja, ki ni zdržal. Prizadeval si je, a zaman. Rešitve ni našel,« zamišljeno pri¬stavi Skubic. Pri UJV vztraja že 22 let. Vseskozi opravlja naloge operativca, obiskuje prizorišča kaznivih dejanj, išče sle¬dove in odkriva resnico. Je »star maček«, prekaljen v oddelku za raz¬iskave prometnih nesreč in v oddel¬ku za mladoletniško prestopništvo, zdaj pa je delavec kranjske krimina¬listične službe. »Daj, Jože, opiši kakzanimiv pod¬vig iz začetnega obdobja tvoje kariere!« sem ga spodbujal. Malo je pomolčal, napel možgane in privlekel iz ropotarnice spominov naslednjo zgodbo: »ZLATI MOST« Trije kriminalistovi obrazi Jože Skubic bi bil lahko čisto navaden človek, podoben tisočim drugim Jugoslovanom. Pa ni. Kriminalist je. In ta poklic terja precej več odlik kot jih premoremo poprečneži klepet »V manjšem kraju blizu Ljub¬ljane so plameni načeli orjaško poslopje bivšega gradu. Požiga je bil osumljen komaj polnoletni fant, večkratni mladinski pre¬stopnik. Ker otipljivih dokazov, ki bi potrdili ali ovrgli našo domnevo, nismo našli, je edini izhod tičal v zaslišanju. Dolgo so se kolegi brez haska trudili okrog poba; ni in ni priznal. Na¬zadnje je nadrejeni poslal v ogenj mene. Brž sem opazil, da mladenič namerava s poudarje¬no agresivnostjo prikriti čust¬veno prizadetost in labilnost. Spremenil sem taktiko ter kora¬koma podiral bariere, ki običaj¬no ločijo izpraševalca in žrtev. Parkrat bi najraje odnehal, kajti vsi poskusi približevanja so pro¬padli. Vendar sem vztrajal in na¬zadnje se je zaslišanje sprevrglo v klepet med dvema dobrima znancema. Vzpostavil sem ,zlati most' do obtoženčeve psihe. Kmalu potem je v celoti priznal krivdo. Kasneje, pred sodnikom, spet ni hotel govoriti, ko pa so me pdklicali zraven, je brez obo¬tavljanja natanko razložil potek dogodkov...« Kajpak posel kriminalistov ni vse¬lej individualne narave, vezan iz¬ključno na posameznika. Bolj zaple¬tene zadeve obravnavajo kolektivno, timsko. Denimo, da nenadoma zabe¬ležijo sumljivo visok porast nepojas¬njenih tatvin ali vlomov, kar pona¬vadi pomeni, da imajo opravka z ne¬pridipravom najtežjega kova. Sled¬nji praviloma operira sam. Nikdar ne uporablja fizične sile in ne pušča sledov. Ukrepa premeteno, »v roka¬vicah«. Je prirojeno inteligenten, dokaj razgledan in ravno prav izo¬bražen. Navzven daje vtio bolj plahe, ne preveč družabne osebe pri¬jetnega videza. Nosi elegantna obla¬čila, dlani in lasje pa so često poudarjeno negovani. Rodil se je Marici, ki je za bratom prišla nekje iz Slavonije v Škofjo »V omenjenih primerih sta najučinkovitejši sistematičnost in potrpežljivost. Storilca navad¬no izda kakšno drobno naključje in določene podrobnosti v teh¬niki kraje, ki se nenehno ponav¬ljajo. Počasi, z metodo izločanja, ožimo krog potencialnih kandi¬datov, dokler ne odkrijemo pra¬vega. Postopek je zamuden, dol¬gotrajen, toda zanesljiv.« Pišem zgodbo o Dančiju. Drobce¬nem dečku petih let, ki je prijokal na svet nezaželen, materi, ki ni vedela, kam in kaj bi z njim in niti ni vedela pokazati njega, ki mu je oče. Prijeten fantek je, s pegastimi lički in čeprav v letih, ko bi moralo zanj obstojati le sonce in igrače in starši, je že pod vtisom dogodkov, ki so dodobra napolnili njegovo mapo na oddelku za socialno delo pri občin¬ski skupščini v Škofji Loki. Ve, da ima dve mami. Tisto, ki ga je rodila in ima vse pravice, da ga ima in ga vzame kadar hoče, in krušno mami¬co, ki ga ima rada in želi, da bi bil Danči samo njen in očkov. In, ko se z rejnico pogovarjava o njem, več¬krat upre vanjo očke in reče: »Ma¬mica, ti boš vedno moja mamica.« O ZLOBNIH JEZIKIH So tragedije, ki tudi rutiniranega strokovnjaka Skubicovega kova pre- sunejo in vržejo iz tira. Čeprav ga ne gane niti največje grozodejstvo, niti najpodlejši uboj, je nekoč, ob trupel- cu dveletne deklice, malone izgubil prisebnost. Punčko so sredi dopol¬dneva našli mrtvo v posteljici. Vzrok smrti: zadušitev. Mama, delavka s skromnimi dohodki, je stopila v me¬sto po opravkih in pustila otroka samega. Ženska, ki naj bi medtem popazila nanj, ni mogla storiti niče¬sar več. »Pripombe sosedov so daja¬le slutiti, da umor ni izključen. Temeljito sem prebrskal stano¬vanje, pregledal ležišče, preučil preteklost, navade in obnašanje ženske ter zbral izjave oko- lišanov. V grlu me je ne¬prestano stiskalo, kot če bi nosil preveč zategnjeno kravato. Ve¬nomer sem videl pred seboj svojo hči. Izredno težko je bilo ohra¬niti zbranost in jasno glavo. No, nazadnje, na podlagi izjav zdrav¬nika, h kateremu sta zahajali mati in deklič, smo neizpodbitno ugotovili, da je smrt povzročil nenaden izbruh pljučnice, ki je sledila lažjemu prehladu,... « je polglasno kopičil predme sličice iz preteklosti ter mi odkril tretji obraz, obraz humanista, ogorče¬nega zaradi krivic, s katerimi neod- govorneži ranijo bližnje. Stvar so zaključili, ampak klevet, ki jih je o obupani materi širilo na¬okrog neodgovorno prebivalstvo, ni preklical nihče. Kakor grd madež so obvisele nad hišo in porajale uma¬zana namigovanja. Mamica, ti boš vedno moja mamica »Namesto da bi pomagali in nam posredovali informacije, občani dostikrat nočejo sodelo¬vati,« pripoveduje Jože. »Marsi¬kdaj vedo kaj bistvenega, pa za¬radi zakoreninjenih predsodkov, da je najbolje biti čim dlje od milice, molčijo. Zlasti bogabo- ječi preprosteži so trd oreh. Ampak ne zamerim jim. Zame¬rim edinole inteligentom v so¬ Loko iskat boljšega kruha. Nikjer se ni prijavila. Zaposlila se je kot gospodinjska pomočnica in najbrž niti ni vedela, da je zdravstveno in pokojninsko zavarovanje njena pra¬vica in dolžnost delodajalca. Ko je prišel otrok, ni vedela, kam naj gre sama, kje naj namesti otroka, pa še manj. Ker ni bila zdravstveno zavarovana niti pravice za bivanje v dečjem domu ni imela. Zato je sinčka prevzela socialna služba v Škofji Loki. Bilo je poletje. V .oddelku za socialno delo sta se oglasila Rezka in Janko Oblak. Vse sta imela: kmetijo, lepo sončno zemljo, poln hlev, le otroškega živžava sta pogrešala. Da ne bi delala kar tako, le za sebe in da bi kmetija dobila naslednika, sta se odločila, da vložita prošnjo za posvojitev otroka. Dali so jim nekaj¬mesečnega Dančija, vendar z obraz¬ložitvijo, da bo najbrž majhne rasti, zato je bolje, da s posvojitvijo počakajo. Tu pa se je začel zaplet. Kasneje namreč mati ni več privolila v posvojitev. Menda je računala na družbeno pomoč in večje ugodnosti pri zaposlovanju in na delovnem mestu, če bo imela nepreskrbljenega otroka. In tako se je, približno tri leta je imel Danči takrat, začela oglašati pri rejnici. Večkrat je otroka tudi odpeljala za nekaj dni. »Prosila je, naj ji dovolim, da ga odpelje,« pravi Rezka Oblak. »Nisem ji mogla odreči, saj je mati in verjela sem ji, da je otroka vzljubila. Toda otrok se je vračal zanemarjen, prehlajen in tudi hudo bolan. Kot sem kasneje izvedela, ga je vlačila po gostilnah in po okoliških vaseh. Zato ga ji nisem več zaupala. Danči se mi je smilil in tudi odgovorna sem bila za njegovo'zdravje.« Potem se je Marica redno zaposli¬la. Od plače so ji začeli odtrgovati rejnino za Dančija. Menda jo je prav to napotilo na oddelek za socialno delo z zahtevo, da hoče sina imeti pri sebi. »Nismq mogli ugovarjati. Zapo¬slena je bila, v vrtcu ga je prijavila in tudi stanovala je pri domačih. Mati je in zakon ji daje vse prednosti,« pravijo na oddelku za so¬cialno delo. »Pa čeprav smo vedeli, da gre otrok na slabše. Najtežje pa je bilo njeno zahtevo sporočiti Rezki in Janku Oblakovima. Otroka imata rajši kot marsikdo svojega in tudi on je zelo navezan nanju. Vsem je bilo hudo, ko smo ga januarja 1971. leta odpeljali. Da bi ublažili bolečino, smo jima predlagali posvo¬dobnih stanovanjskih naselji^ ki dobesedno izžarevajo sebi nost in cinizem. Pogosto preisK valcu pred nosom zaloputnej vrata, da bi iz varne nedota»»J vosti predsobe zakričali: ^ nadlegujte me! To je vaš Pro blem!« Nazadnje, namesto zaključka, sklenila primakniti k intervjuju kratko informacijo o prizadevanj)" organov varnosti na področJ družbene samozaščite. e. Opazna je namreč tendenca po P» ventivi, po preprečevanju in ne san1 po zatiranju zločinstva. Kriminali® nenehno opozarjajo podjetja . državljane, naj vnaprej odstranu možnosti ropov, goljufij, vlomo^ kraj itd. »Priložnost naredi tatu' uči znani rek, ki nikakor ni PraZ^ fraza. Boljše ključavnice, zaPr straniščna okna, železne mreže, ra svetljava, v trezorje spravljen dena > pazljiv nadzor pomembnejših ® jektov in podobno so razmero111 preprosti, a važni preventivni v boju zoper ofenzivo zlikovstva- ta boj ni domena zgolj ozkega krog specializiranih ustanov, marveč P1" ces, v katerem naj bi sodeloval s herni pošten državljan. Le množi nost, disciplina in vzajemna P®111., namreč jamčijo ugodne rezultat ŽITO-LJUBUANA TOZD GORENJSKA rozinček iurko tonka NOVO mehko pecivo iz družine Praktično pakirani kolački 90 primerni za enkratni obrok doma, na izletu, potovanju, v gostinstvu .otroško varstve - nlh ustanovah in šolah. I. Guzelj 7. 8<*»a poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. U io ii0 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 04»».? Radijski dnevnik* 22. (dogodki in 7.8 o 17, 18' 23- 24- ob nedeljah pa ob 6. •ki H» 10- 1L 12- 13- 14- 15- 17- 1930 (radij- 1 dnevnik), 22. 23. in 24. D Pj&obro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 k In®i r tednik- 935 Studio za najdene sklad¬noj5 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z 13-30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo PeVl? ,0 P° Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni 1710'' 16-00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, Dok; Klav»»" v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 k0 3° 8e ob isti 18-45 Naš f?09t' 19 00 Lah" iet« r^. otr°ci, 19.15 Minute z ansamblom Jo- ang.^vška, 20.00 Radijski radar, 21.00 Majhni ska " zabavne glasbe, 21.20 Zabavna radij- 22.2o' r£i~~ Marine: Inšpektor Ris ne miruje, iih«, daJa za naSe izseljence, 23.05 S plesom ^niijo v novi teden fefcogram °dra«i? er dan- 13 00 Panorama zvokov, 14.00 8«mhl' itako ~ kako Pa mi* 14 20 MaJhni an- dobe | 14 35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče I6.05 melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.40 tL besnim orkestrom RTV Ljubljana, in n,: t'soč sekund radia Študent, 17.40 Svet d8ja V S Pevko Marjano Deržaj, 18.00 Od- vafl(j,regresivne glasbe, 18.40 Revija jugoslo- *in pevcev zabavne glasbe l9.§lJ>r°8r«un NEDELJA, 2. DECEMBRA 1973 22 *nost in družba- 19-20 Splitsko poletje ' '-55 Iz slovenske poezije D PomJ^ro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Se •1.15 v? tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, U.5o i, ' poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Sport« °Bovor s poslušalci, 13.05 Nedeljsko jo Popoldne, 15.05 Naši poslušalci čestita- 16.00 ??zdravUajo, 15.35 Z majhnimi ansambli, tode oreška tega tedna — N. Hunter: Pri- VeI>ki^° sorJa Modrinjaka, 16.20 Melodije z rep0rtgi zabavnimi orkestri, 17.05 Nedeljska L®00 n \ 17,2® Popularne operne melodije, &88m!rd'J8ka 'K1"8 — P- Aprechtsen: Očka 19 00 Lahko noč, otroci, 19.15 ^•20 7 razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 23 i ep,leSite z nami. 23 05 Literarni noktur- 10 Jazz za vse fes*1 Progon, vri za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni •ki r ' ; 9'35 Nedeljski sprehodi, 12.00 Opoldan- '<•00 p,tai1' 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, V,lu2oo ,Pa ne P°zna meja, 15.00 Nedelja na 7*' 18-45 Naši kraji in Ijtidje PONEDELJEK, 3. DECEMBRA Hkar »*rna ne(lelj8ka reportaža, 19.15 Igra¬jte izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije D ° Jutr°. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 UhtJ 8\et pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta v«*ko 8 asbe' 9 40 Izberite pesmico, 10.15 Za 12.10 f?' nekaj, 1115 Z nami doma in na poti, tiigUj f**aJhni ansambli v studiu 14, 12.30 Kme- 13.30 jSVeti- !2.40 S tujimi pihalnimi godbami, Pojo .^"Poročajo vam, 14.10 Amaterski zbori 'iajo ,-30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- '8.45 M'40 V P'esnem ritmu, 16.00 Vrtiliak, Poelud^oda za vas, 17.10 Koncert po željah tvW; lcev- 18.15 Lahka glasba slovenskih >^•18.45 Interna 469, 19.00 Lahko noč, fO.Oo Minute s triom Avgusta Stanka, Utera'.,n opera, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo l3.0?£r°Kram e,»kr * orama zvokov, 14.00 Ponedeljkov kri¬ket*, 14 20 P°P telegrami, 14.35 Glasbeni teyij i'o 35 Melodije iz filmov in glasbenih N*v|, 00 s knjižne police, 16.05 Slovenske t? f>aj' 1640 Rezervirano za mlade, 17.40 Po- {VL eia gospodarstva, 17.50 Z ansamblom flesni Skoberne, 18.00 Izložba hitov, 18.40 S urn orkestrom RTV Ljubljana }9.3o ^zborovske zakladnice: Emil Cossetto, 19.50 }Jv°je del iz italijanske violinske Sole, \'vlilt rarni veier- 2035 Sergej Prokofjev: • "inifonična suita, op. 21-bis, 21.15 TOREK, 4. DECEMBRA Iz i 8loven8kih skladateljih: Fran Gerbič, z slovenske poezije D jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 L^V ft? 8o,a z« srednjo stopnjo, 9.35 Zbor Ji. ij f^°P"ad, 10.15 Stari plesi v novi preoble- b«rv ' nami doma in na poti, 12.10 Zvoki in Mjski 0r«estra Andre Kostelanetz, 12.30 Kme- f»ih„rn®8veti, 12.40 Z domačimi ansambli, 13.30 Nj ^ajo vam, 14.10 Ali jih poznate?, 14.40 'Via 8 kitaro, 15.40 Naš orkester igra Debus- Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 ®H)h ' oder za domačina in gosta, 17.45 Pota °»W? 'medicine, 18.15 Z orkestrom Cvril Hm' 18 30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko njKB„.r°ci, 19.15 Minute z ansamblom Francija GeJ*Ja, 20.00 Radijska igra J. O'Donnell: Po^jmo, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od <3-15 .Ke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, z sodobnega repertoarja j^daja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, »A^a Moše Pijadeja 1. Stavek: CP t^°renjski tisk« Kranj, tisk; Zdru- podjetje Ljudska pravica, Ur 5 ,ana» Kopitarjeva 2. — Naslov topništva in uprava lista: Kranj, «ose Pijadeja 1. — Tekoči račun 5i SDK v Kranju številka Urp!! 601-10152 — Telefoni: glavni Un dnik, odgovorni urednik in Prava 21-190, uredništvo 21-835, hn "arji 21-860, malooglasni in ro?°?niski oddelek 21-184. — Na- 30 "ina: letna 60 din, polletna SOBOTA, 1. DECEMBRA Z?' cena za 1 stevi,ko 70 Par. oproščeno prometnega davka po Pristojnem mnenju 421-1/72. Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 15.20 Glasbena pri¬čevanja, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Štiri domače kantate, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, S. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Ured¬nikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Antonin Dvorak: sklepni prizor opere Rusalka, 14.30 Naši poslu¬šalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Pianist Maurizio Pollini igra Chopina, 16.00 Ix>to vrti¬ljak, 17.10 Predstavljamo vam komorni zbor finskega radia, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 Pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Sre¬čanje melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.0o Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgo¬dovini, 17.50 S slovenskim pevcem Ladom Le¬skov arjem, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Rad imam glasbo Tretji prodam 19.05 Iz Tisoč in ene noči, 19.50 Max Reger. Sest burlesk za klavir štiriročno, op. 58, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Blaž Arnič, 20.35 Deseta muza, 20.45 Hamburški baročni ansambel, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 6. DECEMBRA 4.30 Dobro iutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih *5ol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami do¬ma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kme¬tijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje sopranistka Felicia Weathers, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfo¬nični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki pred mikro¬fonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni noktur¬no, 23.15 Iz belgijske glasbe Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Me¬hurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slo¬venski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš. intervju, 17.50 Z ansamblom Mojmira Šepeta, 18.00 Sestanek ob juke-boxu, 18.40 Pop po sve¬tu in pri nas \ Tretji program 19.05 Giuseppe Verdi: Trubadur, odlomki, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.30 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri, 21.00 Dunajski slav¬nostni tedni 1973, 22.00 Sonatjna in simfonija, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK. 7. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovan¬ska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Pesmi Ipavca in Savina, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z Zadovoljnimi Kranjci, 20.00 Top-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomor¬ščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred pol¬nočjo % Drugi program /9.00 Dober dan, 12.40 Izletniški kažipot, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli jugoslovanske RTV, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra - P. Božič: Zasilni izhod, 20.10 Ottorino Respighi: Nokturno za harfo, 20.15 Beograjske glasbene svečanosti, 22.55 Iz slovenske poezije kino Kranj CENTER 28. novembra franc.-špan. barvni CS filni DVORNE SPLETKE ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma SUTJESKA ob 22. uri 29. novembra Šved. barv. film PIKA NOGA¬VIČKA ob 10. uri, jug. barv. film SUTJESKA ob 14.30 in 16.45. premiera amer. barv. filma CHATOOVA DEŽELA ob 21.15 30. novembra jug. barv. film SUTJESKA ob 14.30, 16.45 in 19. uri, premiera amer. barv. filma PORTRET NIMFOMANKE ob 21.15 1. decembra jug. barv. film SUTJESKA ob 15., 17.30 in 19.45, premiera ital. barv. filma MICHAEL STROGOFF ob 22. uri 2. decembra amer. barv. risani film 101 DAL- MATINNER ob 10. uri, jug. barv. film SUTJE¬SKA ob 14.30, 16.45 in 19. uri, premiera amer. barv. filma VALDEZ MAŠČEVALEC ob 21.15 3. decembra jug. barv. film SUTJESKA ob 15.30, 17.45 in 20. uri' 4. decembra jug. barv. film SUTJESKA ob 15.30, 17.45 in 20. uri Za film SUTJESKA ni rezervacij Kranj STORŽlC 28. novembra jug. barv. film V GORI RASTE ZELEN BOR ob 16., 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma SUTJESKA ob 22.30 29. novembra amer. barv. risani film PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ob 14. uri, franc.-špan. barv. film DVORNE SPLETKE ob 16., 18. in 20. uri 30. novembra Šved. barv. film PIKA NOGA¬VIČKA ob 14. uri, amer. barv. film CHA¬TOOVA DEŽELA ob 16., 18. in 20. uri 1. decembra amer. barv. film CHATOOVA DEŽELA ob 16., 18. in 20. uri 2. decembra angl. barv film NORMA NOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 14. uri, amer. barv. film CHATOOVA DEŽELA ob 16. in 20. uri, franc.-špan. barv. film DVORNE SPLETKE ob 18. uri 3. decembra amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE ( ni primeren za mladino!) ob 16., 18. in 20. uri 4. decembra amer. barv. film PORTRET NIMFOMANKE (ni primeren za mladino) ob 16., 18. in 20. uri Trži« 28. novembra angl.-franc. barv. film SINJE- BRADEC ob 18. in 20. uri 29. novembra amer.-ital. barv film DNEVI JEZE ob 17. in 19. uri 30. novembra amer.-ital. barv. film DNEVI JEZE ob 15., 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. CS film NAPAČEN STREL ob 18. uri 2. decembra franc. barv. film NAPAČEN STREL ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 28. novembra jug. barv. film SUTJESKA ob 17. in 19.30, premiera amer.-nem. barv. filma KRALJ, DAMA, FANT ob 22. uri 29. novembra amer.-nem. barv. film KRALJ, DAMA, FANT ob 15., 17. in 19. uri 30. novembra angl.-franc. barv. film SINJE- BRADEC ob 15. in 19. uri 1. decembra angl.-franc. barv. film SINJE- BRADEC ob 18. in 20. uri 2. decembra amer. barv. film KRALJ, DAMA, FANT ob 15. uri, angl.-franc. barv. film SINJEBRADEC ob 17. in 19. uri 4. decembra angl. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 18. in 20. uri Krvavec 2. decembra jug. barv. film V GORI RASTE ZELEN BOR ob 16. uri Skofja Loka SORA 28. novembra ital. barv. film MRTVEGA PROSI — ŽIVEGA UBIJ ob 18. in 20. uri 29. novembra nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 18. in 20. uri 30. novembra nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 18. in 20. uri decembra nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 18. in 20. uri decembra nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 18. in 20. uri 4. decembra jug. barv. film KAKO UMRE¬TI? ob 20. uri Železniki OBZORJE 28. novembra nizozem. barv. film ZAPISKI PROSTITUTKE ob 20. uri 29. novembra ital. barv. film MRTVEGA PROSI — ŽIVEGA UBIJ ob 20. uri 30. novembra ital. barv. film MRTVEGA PROSI - ŽIVEGA UBIJ ob 20. uri 1. decembra ital. barv. film MRTVEGA PROSI — ŽIVEGA UBIJ ob 20. uri 2. decembra nem. barv. film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO ob 17. in 20. uri Radovljica 28. novembra amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 20. uri 29. novembra amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 16. uri, ital. barv. film TRDOKOŽEC ob 18. uri, ital. barv. film POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob 20. uri 30. novembra, nem. film EVA ob 18. uri, franc. barv. film VDOVA COUDERC ob 20. uri 1. decembra francoski barvni film VDOVA COUDERC ob 18. uri, ital. barv. film POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob 20. uri 2. decembra ital. barv. film TRDOKOŽEC ob 16. uri, ital. barv. film POLICIJSKI KOMI¬SAR PEPE ob 18. uri, amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 20. uri 3. decembra franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 20. uri 4. decembra ital. barv. film VIVA DJANGO ob 20. uri Jesenice RADIO 28. novembra ameriški barvni film SAM WHISKEY 29. novembra jug. barv. film BEGUNEC 30. novembra ital. barv. CS film LOV ZA ZLATOM 1. in 2. decembra amer. barv. CS film V SLUŽBI NJEGOVEGA VELIČANSTVA 3. in 4. decembra amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA Jesenice PLAVŽ 29. novembra jug. barv. film DEKLE S KOSMAJA 30. novembra ameriški barvni film SAM WHISKEY 1. in 2. decembra amer. barv. film TOLPA COLA YOUNGERJA IN JESSE JAMESA 3. in 4. decembra amer. barv. CS film V SLUŽBI NJEGOVEGA VELIČANSTVA Kranjska gora 28. novembra amer. barv. film DR DE¬TEKTIV 29. novembra ameriški barvni film SAM WHISKEY 1. decembra amer. barv. film FRANCOSKA ZVEZA 2. decembra ital. barv. CS film LOV ZA ZLATOM Javornik DELAVSKI DOM TOREK, 4. decembra, ob 19.30 za red PRE- MIERSKI — Svetina-Povše: UKANA; pred¬stava v počastitev 30-letnice praznika repub¬like. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PO D J ETJE KRANJ IZDELUJE NAČRTE ZA STA¬NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ 2. decembra amer. barv film FRANCOSKA ZVEZA, amer. barv. film DR DETEKTIV 8.45 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka Sveika — barvna nadaljevanka, 9.45 Pevski zbor »Franc Zgonik« iz Branika — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 10.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 11.00 Otroška matineja: Otroci naše Šole, Enciklopedija živali, 11.45 Poročila, 11.50 TV kažipot, Nedeljsko popoldne, 14.30 Pisani svet, 15.15 Irska folklora.barvna oddaja, 15.45 Radost Evrope, barvna oddaja, 16.45 Za konec tedna, 17.05 Naši sodobniki: Karel Gra- beljšek, 18.10 Poročila, 18.15 Tom Sawyer — angleški film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Filip 11a konju SREDA, 5. DECEMBRA — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.25 Glas¬bena oddaja (RTV Zagreb), 21.40 Sport ni pre¬gled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) PONEDELJEK, 3. DECEMBRA 9.10 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.40 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.50 TV v šoli, 15.40 Angleščina — ponovitvi (RTV Zagreb), 16.10 TV v šoli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gregec v ječi — lutkovna serija Kurir Gregec, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Beo¬grad), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 V. Trinkaus: Tiha dolina — TV drama, 21.25 Po sledeh napredka, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) TOREK, 4. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli, 15.35 Nemščina — ponovitvi, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 TV v Soli — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Grad ugank — otroška oddaja, 18.00 Ri¬sanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Naši zbori: mestni plesi in pesmi Dalmacije — oddaja TV Zagreb, 19.00 Šolska TV, 19.20 Vietnam — 1. del beo¬grajske oddaje, 19.45 Barvna risanka, 20.00 T V dnevnik, 20.35 Diagonale, 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi — TV nadaljevanka, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) E 8.20 T V v Soli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Otroci naše šole — serijski film, 18.10 Ob¬zornik, 18.25 Od filma do filma, 18.45 Marksi¬zem, 19.15 Kaj hočemo (RTV Ljubljana), 19.45 Kozmetično ogledalo — barvna oddaja (RTV Zagreb), 20.00 TV dnevnik, 20.40 Ta malopridni deček — poljski barvni film, 22.00 Likovni nokturno: Oskar Kogoj — barvna oddaja, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) Sinjebradec Režija: Edward Dmytryk Gl. vloge: Richard Burton, Raquel Welch, Virna Lisi, Nathalie Delon Ob filmu režiserja Dmytry- ka se zopet, kot že neštetokrat prej, vsiljuje primerjava med literarno predlogo in njeno filmsko obdelavo. Tudi tokrat se je tehtnica sicer sporne primerjave nagnila na stran literature. Zgodba o sinjebrad- cu, ki zaradi svoje spolne nemoči ubija nedolžne ženske, je v pisanem jeziku mnogo bolj izdelana, neposredna in fabu- lativno prepričljiva. Sam lik sinjebradca, ki ga je v filmu odlično upodobil Richard Bur¬ton, je psihološko zamotana oseba, utelešenje nacionalso- cialističnega zla (zgodba je namreč postavljena v čas vzpona fašizma), nekakšna te¬lesna fasada, za katero se skriva propadajoča duševnost izvirajoča iz kompleksov ne- moškosti. V filmu pa je ta lik nedodelan in bolj spominja na Jacka Razparača, morilca pro¬stitutk in njim podobnih žensk. SOBOTA, 1. DECEMBRA 16.05 Daktari — serijski barvni film (RTV Ljubljana), 16.55 Nogomet Borac : Hajduk — prenos (RTV Sarajevo), 17.45 Obzornik, 18.50 Risanka (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3 x 7 - kviz, 21.35 Pravnuki — barvni film, 22.00 Colditz — serij¬ski barvni film, 22.50 Poročila, 22.55 TV kažipot (RTV Ljubljana) NEDELJA, 2. DECEMBRA Režiser je pri ustvarjanju filma ostal na ravni grozljivk in slabih kriminalnih filmov, preveč se je posvetil zunanjim, obrobnim stvarem, premalo pa je upošteval psihološko kom¬ponento pripovedi. M. G. ČETRTEK, 6. DECEMBRA 9.35 TV v Soli (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 T V v Soli — ponovitev, 15.20 Kratki film (RTV Zagreb), 16.00 Šolska TV (RTV Ljubljana), 16.45 Madžarski TV pre¬gled (RTV Beograd), 17.35 Iz slovenske knji¬ževnosti — Tomšič: Ravni pot, najboljši pot, 18.05 Obzornik, 18.25 Shane — serijski barvni film, 19.15 Delavska TV tribuna, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: Mamila, 21.30 Nevarna srečanja — barvna nadaljevan¬ka .TV Sarajevo, 22.25 Poročila (RTV Ljublja¬na) PETEK, 7. DECEMBRA 9.25 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina — ponovitev, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan: Bohinjska Bistrica, 18.15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: Zlati klub, 18.40 Risanka, 18.55 Pet minut za boljši jezik, 19.10 400 let slovenske glasbe: Jakob Jež, 19.45 Bar¬vna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Doktor v dilemi — angleški film, 22.15 Umetnost in človek — barvna oddaja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) ta teden na TV Sreda, 5. decembra, ob 20.40: TA MALOPRIDNI DEČEK — polj¬ski barvni film; režiser Janusz Nasfeter; Ta malopridni deček je pravzaprav mladinski film. Vendar vsebuje toliko tehtnih sporočil odraslim, da ga bo tele¬vizija raje predstavila kot film tedna. Gre za protest proti brezbrižnosti od¬raslih do otrok. Film odkriva otrokovo osamljenost in grenkobo, ker se njegove skrite želje niso uresničile zaradi ego¬ističnih staršev in učiteljev. V ospredju je tragičen lik 13-letnega občutljivega, neodpornega dečka, ki postane žrtev slabega prijateljstva. . Petek, 7. decembra, ob 20.40: DOKTOR V DILEMI — angleški film; režiser Anthony Asquith, v gl. vlogah Dirk Bogarde (na alikl), Leslie Caron, Alaatair Sim; Asquith je režiser, ki je v svojem ob¬sežnem opusu rad prirejal za film uspe¬la gledališka , dela. To pot se je lotil zdravnikov z veliko mero ostrega, jed¬kega humorja, značilnega za Bernarda Shovva, ki je to delo napisal. V začetku tega stoletja je bila najhujša bolezen tuberkuloza. Specialist Ridgeon je pre¬mišljeval, ali naj zdravi obubožanega slikarja ali svojega prijatelja kirurga. Odločil se je za slednjega slikar pa je umrl in zapustil čudovito zbirko drago¬cenih slik. Film je jedka satira na tiste zdravnike, ki jim je več do kariere in zaslužka kot do osnovne zdravniške etike. Sejem rabljene smučarske opreme v Škofji Loki Smučarski klub Transturist iz Škofje Loke pripravlja sejem, na katerem bodo smučke in druga smučarska oprema zamenjale lastni¬ke. Odprt bo v nedeljo, 2. decembra, od 9. ure naprej v osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki (za blagovnico Nama). Vsekakor bo to lepa pri¬ložnost za tiste, ki želijo poceni kupiti smučke, smučarske čevlje in drugo opremo za smučanje. 19 lL# Sil Sreda, 28. novembra 1973 M. Volčjak Razstava malih živali v Kranju Rejci kranjskega društva malih živali bodo na dan republike, 29. no¬vembra, v delavskem domu v Kranju (vhod 6) odprli razstavo kanarčkov, papig, eksotičnih ptic, okrasnih golobov in golobov pismo- noš. Člani društva vabijo vse ljubitelje malih živali, da si razstavo ogledajo. Odprta bo do 2. decembra od 8. do 19. ure. D. Suchy Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; na¬ročniki imajo 25 % popusta. Nepla¬čanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam 2 para SMUČARSKIH ČEVLJEV št. 40 in 42. Švegelj, Va- ljavčeva 1, Kranj, telefon 21-777 Prodam stroj za IZDELAVO VATE in ŠIVALNI STROJ po izbi- ' ri. Kranj, C. Staneta Žagarja 48 Zelo dobro ohranjen TELEVI¬ZOR panorama prodam. Kranj, Gor sposvetska 6 6835 Prodam 2 PRAŠIČA, težka od 90 do 100 kg ali zamenjam za težkega prašiča. Zg. Brnik 16, Cerklje 6836 Zamenjam mlado brejo kravo, ki zna voziti, ali BIKCA za mlado debelo kravo za zakol. Sp. Brnik 70, Cerklje 6837 Prodam plemenskega VOLA, 400 kg težkega. Dvorje 38, Cerklje 6838 Prodam brejo KRAVO, ki bo čez mesec dni teletila. Poženik 17, Cer¬klje 6839 Prodam 2 KRAVI, ki bosta kmalu teletili, in 8 let starega konja. Ader- gas 32, Cerklje 6840 Prodam 2 OVCI. Lahovče 65, Cer¬klje 6841 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pože¬nik 39, Cerklje 6842 Prodam betonsko ŽELEZO 8 mm. Sp. Duplje 85 6843 Poceni prodam manjšo kuhinjsko KREDENCO in dvodelno OMARO. Smledniška 37, Kranj 6844 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Jogrič, Koroška 49, Kranj 6845 Prodam vprežne SANI (žlajfe) in 2 TRAVERZI po 6,5 metrov dolgi. Ljubljanska 7, Radovljica 6846 ' Prodam KRAVO za zakol, rabljen GUMI VOZ, vprežno KOSILNICO, vprežre GRABLJE, dobro ohranje¬no ročno ali motorno SLAMOREZ- NICO in PLUG obračalnik. Sp. Brnik 66, Cerklje 6847 Prodam delovnega VOLA. Teneti- še 6, Golnik 6848 Prodam 3 kub. m suhih bukovih DRV. Tenetiše 13, Golnik 6849 Prodam BIKA za dopitanje. Pre- doslje 21, Kranj 6850 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Mavec, Šorlijeva 31, Kranj Prodam KUPERSBUSCH. Šen¬čur, Sveteljeva 9 6852 - Prodam KONJA, starega 6 let. Vajen kmečkih del. Gorica 3 pri Radovljici 6853 Prodam mlado KRAVO s teletom. Praše 14, Kranj 6854 Prodam TELEVIZOR silva 65 luksus. Grosova 18, Kokrica, Kranj Prodam KRAVO simentalko, ki bo konec leta tretjič teletila. Gabri¬jel, Zg. Dobrava 33, Kropa 6856 Prodam 3 tedne starega BIKCA simentalca. Cegelnica 1, Naklo 6857 Prodam BIKA za dopitanje. Sr. vas 12, Golnik 6858 TOPLI POD 3 x 2 m prodam. Vprašati Pot na kolodvor 4, Kranj Prodam 2 PRAŠIĆA za zakol. Voglje 44, Šenčur 6860 Prodam TELEVIZOR RR Niš. Gosposvetska 4, Kranj. Ogled popol¬dan 6861 Prodam KRAVO za zakol. Dor- farje 34, Zabnica 6862 Prodam MACESNOVE PLOHE. Moste 4, Komenda 6863 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Cena po dogovoru. Zumer, Ko¬roška 33, Kranj 6864 Prodam PEČ na olje in 200 litrov KURILNEGA OLJA ter SUKNJE za srednjo postavo. Reševa 7, Kranj ŠTEDILNIK kabinet gorenje in »GAŠPERČEK« _ kraljico peči, % poceni prodam. Kranj, Likozarjeva 9 (zraven primskovske šole) 6866 Prodam LES za ostrešje, dolžine 7 metrov. Jane, Vrbnje 3, Radovljica Ugodno prodam skoraj nov dvo- brazdni traktorski PLUG. Naslov v oglasnem oddelku 6868 Prodam ali zamenjam za težjega PRAŠIČA, TELICO zelo dobre pasme. Močnik, Medvode 83, pri elektrarni 6869 Ugodno prodam večjo količino CEMENTA. Danijel Sajovic, Stra- žiška 21, Kranj 6870 Prodam ELEKTROMOTOR 10 KM ali zamenjam za 5 KM. Janko .Mravlja, Sv. Duh 88, Šk. Loka 6871 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo. Stanonik, Breznica 12, Šk. Loka Ugodno prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Šk. Loka, Poljanska 53 6873 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rozman, Gorica 8, Radovljica 6874 Po zelo ugodni ceni prodam zaradi pomanjkanja prostora ŠTEDIL¬NIK gorenje na trda goriva in ne¬opremljeno posteljo, trdi les. Vse skoraj novo. Pogačnik, Trboje 101, Smlednik 6875 Kupim traktorski ROVATOR (frezo) za fergusona. Naslov v oglas¬nem oddelku 6888 Kupim kromatično HARMONI¬KO, 80-96 basno. Marondini. M. Pij ade 15, Kranj 6889 Kupim rabljena GARAŽNA VRATA. Dušan Feldin, Naklo 151, telefon 47-088 ali dopoldan 21-190 Kupim 20 kg svinjskega »ŠPEHA« in dobro ohranjeno ŽENSKO KO¬LO. Naslov v oglasnem oddelku Kupim rabljen desni ŠTEDIL¬NIK gorenje na trda goriva. Naslov v oglasnem oddelku 6892 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke. Franc Dolenc, Šk. Loka, Stara c. 15 6829 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 69, v zelo dobrem stanju. Pšata 7, Cer¬klje 6876 Prodam TRAKTOR same delfino 32. Tušek, Rovt 10, Selca 6767 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, zelo dobro ohranjeno. Ovsenik, Jezerska c. 108 c, Kranj 6820 Osebni AVTO ford taunus 15 m, starejši letnik, zelo dobro ohranjen, registriran, z radioaparatom, pro¬dam za 5000 din. Mikec, Radovljica, Cankarjeva 4, telefon 75-693 po 14. uri 6877 AUSTIN 1300, rdeč, december 1970, dobro ohranjen, ugodno pro¬dam. Dr. Lavrič, Kranj, M. Pijade 17. Ogled v torek in petek od 17. do 19. ure 6878 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Telefon 24-313 6879 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1959. Francka Štru¬kelj, Kranj, C. Iva Slavca 6, Kranj, telefon 24-859 6880 Ugodno prodam avto DKW jij- nior. Franc Smolej, Sp. Laze 15, Zg. Gorje 6908 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 28. novembra od 19. ure in do 6. decembra do 6. ure zjutraj bo dežurni dok¬tor Bojan Gregorčič, tele¬fon 68-260. V njegovi odsot¬nosti kličite samo v nujnih S rimerih Zdravstveni dom kofja Loka, tel. 60-440. Oddam GARAŽO in SOBO. Od¬dati ponudbe pod Stražišče 6881 Prodam GARAŽO na Bledu na Dobah. Informacije: Špenko, Finž- garjeva 19, Bled, telefon 777-56 6882 Proglašam za neveljavno servis, knjižico za zastavo 101, št. -šasije 037209, št. motoria 1556909, reg. št. KR 396-91. Filip Spik, C. 1. maja 25, Kranj 6883 IŠČEMO GARAŽO za manjši osebni avto v bližini ČP Gorenjski tisk, Ul. Moše Pijade 1, Kranj. Prijave spre¬jema Glas ustno ali telefonič- no 21-190 Prodam osebni AVTO fiat 750 lux, 1972, delno na ček, delno za go¬tovino. Potrebuješ, Šk. Loka, Stara cesta 2 6884 Prodam OPEL REKORD, letnik 1958, tudi po delih. Franc Jarc, Sr. vas 50, Šenčur 6885 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1963. Ramovž, Koseze 15 pri Vodi¬cah 6886 zaposlitve Takoj zaposlimo nekvalificirano DELAVKO za obdelavo in pripravo dela (izdelovanje usnjene galanteri¬je). Zaželena ročnost in spretnost. Milan Šipic, Kranj, Kebetova 11/I nadstropje 6893 Iščem žensko za varstvo enoletne¬ga otroka popoldan do 20. ure. Martin Bergelj, Kranj, Škofjelo¬ška 19 6894 Namesto venca ob smrti Burgarjevega očeta, Sp. Brnik št. 64, poklanjamo 500,00 din Onkološkemu institutu. Člani sindikalne podružnice SDK 51500 Kranj JAVNA ZAHVALA Stanovalci v Šk. Loki, Kopališka ulica 1, 3 in 5 se javno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gašenju velikega požara na objektih na Grabnu in v. Kopališki ulici v ju¬tranjih urah 1. novembra 1973. Za¬hvaljujemo se prostovoljni gasilski četi Škofja Loka, poklicnima gasil¬skima enotama iz Ljubljane in Kra¬nja, ki so ustavili požar. Nadaljnja zahvala pripadnikom garnizije JLA iz Šk. Loke ter gasilcem iz Stare Loke in Godešiča, ki so še v nasled¬njih dneh varovali tleče pogorišče, uslužbencem Krajevne skupnosti in Varnosti ter vsem ostalim, Posebno zahvalo pionirjem-gasilcem iz Škofje Loke, ki so pridno pomagali gasiti ostanke tlečega pogorišča. VSEM še enkrat najlepša hvala 6904 Iščem samostojno kuharico za gostinski obrat na Gorenjskem. Od¬dati ponudbe pod Dober zaslužek 6907 Nenadoma nas je zapustila naša draga mama Terezija Vidic Od nje se bomo poslovili v četrtek, 29. novembra, ob 15. uri izpred domače hiše na pokopališče v Zgornji Besnici. Žalujoči: sinovi Janez, Joža, Francelj, Tone z družino, Lojze z družino, Tine in hčerka Rezka z možem in ostalo sorodstvo. Zg. Besnica, 27. novembra 1973 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu starosti zapustil naš dobri oče Peter Rozman (Bohinčkov ata iz Podtabora) Kmečko dekle srednjih let išče SOBO, ogrevano ali z možnostjo ogrevanja v bližini Kranja. Oddati ponudbe pod skromna 6895 Pri objavi zahvale ob smrti Jožeta Pisovca je bil med bese¬dilom: »Posebno zahvalo pa smo dolžni šoferjem posloval¬nice Kranj«, pomotoma vstav¬ljen Vektor. Mišljena je bila poslovalnica Transturista v Kranju 6905 obvestila Poučujem OSNOVNOŠOLSKE PREDMETE in SREDNJEŠOL- c*> zahtevajte v naših trgovi¬nah pristne domače krva¬vice in pečenice SKO NEMŠČINO. Trbič, Kranj, Žanova 34 6902 ROLETE — lesene, plastične in žaluzije naročite pri zastopniku Špi- larju, Gradnikova 9, Radovljica, te¬lefon 75-610, ali pišite. Pridem na dom 6636 Izjavljam, da so žaljivke, ki sem jih izrekel 11. junija 1973 o Bozovi- čar Francki iz Gorič št. 39, nere¬snične. Šinkovec Feliks, Golnik 18 g npvembra, ob 18. uri PLESOM. Igral bo ansambel ER^J Za postrežbo poskrbljeno. ^ obiskovalcem čestitamo za Praw$8 dan republike Hotel POSTA na Jesenicah Pri redi PLES v dneh 29., 30. novem^ in 1. decembra ob 20. uri. Igra sambel Rudija Jevška v NOVI ^ « SEDBI. Poje Jure. Vabljeni ^ MLADINSKI aktiv KRIZE PM redi vsako nedeljo PLES ob 1 v Igra ansambel Rudija Jevak® NOVI ZASEDBI. Poje Jure. va^ ljeni r FS v V soboto, 1. decembra, bo PL» Bukovici pri Vodicah. Igrajo miti. Vabljeni . J*,. v Mladinski aktiv Mavčiče p"^ četrtek, 29. novembra, ob ^.aij PLES. Igra ansambel KARAVMj Vljudno vabljeni 6903 prireditve Mladinski aktiv Duplje prireja v petek, 30. novembra, in v nedeljo, 2. decembra 1973, PLES. Pričetek ob 18. uri. Zabaval vas bo ansambel ATLANTIK 6896 Organizacija RDEČEGA KRIŽA Sv. Duh pri Šk. Loki priredi v sobo¬to, 1. decembra 1973, ob 20. uri v kul¬turnem domu Sv. Duh VESELICO. Igrajo AKORDI. Vabljeni 6798 Krajevna organizacija ZB - NOV, Gorenja vas — RETEČE prireja na dan republike in v soboto 1. decem¬bra, ob 19. uri v kulturnem domu v Retečah zabavo s PLESOM. Igra trio NAGELJČEK. Vljudno vab¬ljeni 6831 Mladinski < aktiv Naklo priredi 29. novembra ob 18. uri PLES. Avto¬busne zveze ugodne. Vabljeni 6897 Gostilna pri ČEŠNARJU v Cer¬kljah prireja na dan republike, 29. Zahvala Ob bridki izgubi moje drage in ljubljene žene, sestre, tete in svakinje Pepce Poklukar se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje, vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so po- kojnico v tako velikem številu spremili na njen poslednji dom- Moja iskrena zahvala č. g. župniku za zadnjo tolažbo in pogrebni obred, pevcem ter društvu upokojencev. Naglica na zasneženi cesti v Podvinu je bila za voznika volkswagna M potnika usodna. —Foto: F. Perdan Meso Kamnik Cenjene potrošnike izdelkov tovarne EMO iz Celja obve¬ščamo, da je na novo odprt področni servis za širše obmoC* je Kranja pri Jožetu Gregorcu, Hraše 26, 61216 Smlednik Žalujoči: mož Anton Primskovo, 24. novembra 1973 Zahvala Ob smrti dobrega moža, očeta in starega očeta Antona Burgarja kupim Kupini mlado KRAVO za zakol ali menjam s plemensko telico ali brejo kravo, dobro mlekarico. Sr. vas 50, Šenčur 6887 20 O L* A S Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 29. novembra 1973, ob 14. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Podbrezjah. Žalujoči: sinovi Peter, Pavle in Francelj, hčerke Cilka, Slavka, Marica, Ivanka, Milka, Pepca in Francka z družinami ter ostalo sorodstvo se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, gasilcem, dohovnikoma vsem, ki so se poslovili od njega in mu poklonili cvetje- Posebna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoč. Žalujoči: žena in otroci z družinami in Sp. Brnik, 22. novembra 1973 Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitajo za dan republike in jim želijo prijetno praznovanje / KoteksTabuA Kmetovalci in rejci prašičev! Tudi letos odkupuje Koteks Tobus svinjske kože. Pri vzreji prašičev pazite, da se njibova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nerazrezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost. Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali. gGostilna P.Lojzka Aleš na Bregu domače krvavice, pečenice žlahtni cviček, merlot domača potica, prekmurska gibanica INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ zaposli čuvaja Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema ka¬drovska služba do 12. 12. 1973. Prijavijo se lahko tudi upo¬kojenci s polno delovno dobo. Čestitamo vsem poslovnim prijateljem ob dnevu republike. ŽIVIL.A Za prijetnejše praznovanje vam nudimo po reklamnih cenah radgonski biser 17,16 din radgonski briljant 15,63 din malinovec 12,85 din Skupščina občine Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZB NOV Tržič Občinska konferenca ZMS Tržič Zveza vojaških vojnih starešin Priporočamo se za nakup Veletrgovina Kranj f . » J Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejav¬nostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. Sutjeska Premiera v kinu Center 28. novembra ob 22. uri v kinu Storžič 28. novembra ob 22.30 Na sporedu v Kranju od 28. novembra do 10. decembra Rezervacij ni Vsem občanom čestitamo za dan republike Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obi¬skovalcem za dan republike > liiifii-riTnm ZARJA Jesenice s temeljnimi organizacijami: TOZD Delikatesa TOZD Manufaktura TOZD Industrija — obrt TOZD Skupne službe vam čestita za 29. november dan republike in se priporoča! V ponedeljek so v Kranju usta¬novili temeljno telesnokulturno skupnost za kranjsko občino. To je bila zadnja ustanovitev TTKS na Gorenjskem. Za predsednika skupščine TTKS Kranj je bil izvoljen inž. Milan Križnar, pod¬predsednika pa sta Marko Haf¬ner in inž. Leopold Zupan. 15- članski izvršni odbor bo vodil Stane Boštjančič, podpredsedni¬ka sta Slavko Kalan in Ludvik Sire. Ostali člani so še: Franc Zupan (predsednik odbora za šolska športna društva), inž. Leopold Zupan (predsednik od¬bora za rekreacijo), inž. Janez Ponebšek (predsednik odbora za tekmovalni šport), Igor Slavec (predsednik odbora za kadrov¬ska vprašanja), inž. Stanko Re¬bolj (predsednik odbora za te- lesnokulturne objekte), Ludvik Kuhar (predsednik odbora za finančno-materialna vprašanja), Martin Balažič, Miha Kramar, dr. Drago Petrič, Pavel Okorn, Stanko Tonkli in Edo Resman. V 5-člansko delegacijo za dele¬gacijo za ustanovno skupščino re¬publiške temeljne telesnokultur- ne skupnosti pa so bili izvoljeni: inž. Stanko Rebolj, Stane Bo¬štjančič, Marko Hafner, Slava Pelko in Franc Porenta. Skupščino TTKS Kranj se¬stavlja 50 delegatov, od tega 25 iz delovnih organizacij, 17 iz os¬novnih telesnokulturnih orga¬nizacij in 8 iz krajevnih skup¬nosti. V skupnosti bo zaposlenih 8 profesionalnih ljudi, torej ena oseba več kot sta jih imela doslej skupaj Zavod za izgradnjo in vzdrževanje športnih objektov in občinska zveza za telesno kul¬turo. Na ustanovni skupščini so se zborovalci odločili, da se do¬sedanji zavod vključi v novo TTKS Kranj, občinska zveza za telesno kulturo pa naj bi prene¬hala obstojati s 1. januarjem , 1974. Iz uvodnega poročila pred¬sednika iniciativnega odbora za ustanovitev kranjske TTKS inž. Tržičani že od nekdaj ljubijo avto-moto šport. Kmalu po vojni so zabrneli jekleni konjički na stari lju¬beljski cesti. Dirke na Ljubelj so bile dolgo najatraktivnejša tovrstna pri¬reditev pri nas. Ko se je stara lju¬beljska cesta poslovila, so prenehale tudi tako priljubljene dirke. Neumorni tržiški privrženci moto- ristike so se že takrat lotevali teren¬skih voženj z motorji »čez drn in strn«. Na njih je sodeloval tudi nek¬danji smučarski as Janko Štefe in bil celo dvakrat državni prvak. Avstrijci so na eni zadnjih dirk na ljubeljski cesti pokazali nove, nam še neznane vragolije na motorjih — MOTO- KROS. Brez težav so premagovali bregove pri cerkvici nad Podljube- ljem. Ta športna panoga je bila takrat pri Cehih, Belgijcih, Sovjetih, Angležih, Bolgarih in Avstrijcih že vsakdanjost, za nas pa je bila nova. V okolici Tržiča so vedno pogo¬steje brneli za motokros prirejeni motorji in avto-moto društvo Tržič je pred 12. leti organiziralo prvo dirko v motokrosu. Na tej in kasnej¬ših dirkah so se pojavili Ivan Rendu- lič, brata Janez in Tone Rotar, Andrej Ahačič in Ivan Podrekar, pionirji jugoslovanskega in tržiškega motokrosa. Tudi sedanji najboljši jugoslovanski tekmovalec v moto¬krosu, trikratni zaporedni državni prvak Jože Zupin se je že meril z njimi. Motokros, deloval je pri avto- moto društvu, je dobil neslutene Razsežnosti. Tržiško avto-moto dru¬štvo je imelo letos najboljše moto- krosiste v državi tako v kategoriji članov mednarodnega in nacional¬nega razreda in v kategoriji mladin¬cev! Ta sloves mu je priborilo 30 aktivnih tekmovalcev z »vetera¬nom« Jožetom Zupinom na čelu, ki je postal letos že tretjič zapored državni prvak. Avto-moto zveza Ju¬goslavije mu bo zato prihodnji me¬sec podelila v Zagrebu najvišje naše priznanje — zlato čelado. AMD Tržič je nosilec razvoja motokrosa v državi, predvsem pri mladincih, ki vozijo na motorjih s prostornino 50 kubičnih centime¬trov. To dolžnost mu je zaupala avto-'ioto zveza Jugoslavije. Dru¬štvo ima več prog za motokros v raz¬ C v U lm , Sreda, 28. novembra 1973 Stanka Rebolja je bilo razvidno, da je odbor intenzivno delal za pripravo ustanovne skupščine, hkrati pa je analiziral stanje telesne kulture v kranjski obči¬ni, ki v zadnjih petih letih na¬zaduje praktično na vseh po¬dročjih: v množičnosti, kvaliteti, rekreaciji, pomanjkanju šport¬nih objektov* v neurejenem fi¬nanciranju itd. Skupščino je pozdravil predsednik iniciativ¬nega odbora republiške temeljne telesnokulturne skupnosti Dag- *mar Šuster, ki je dejal, da je temeljna naloga nove TTKS po¬večati število članstva, tako da bo telesna kultura last čim šir¬šega kroga ljudi. Akcija za usta¬novitev TTKS je bila zahtevna, hkrati pa uspešna, ker so se prvič združila prizadevanja vseh telesno vzgojnih organizacij in drugih občinskih dejavnikov. Z akcijo pa bo treba nadaljevati, saj je pred vrati ena najpomemb¬nejših: podpis družbenega do¬govora o financiranju telesne kulture v kranjski občini. Pred¬videno je, da bi vsak zaposlen v kranjski občini namenil 0,66 od¬stotka od bruto osebnih dohod¬kov za telesno kulturo. Po grobem izračunu bi tako zbrali okoli 6,5 milijona dinarjev, ki bi jih namenili za osnovno dejav¬nost in za vzdrževanje obstoje¬čih športnih objektov. Denar za nove objekte pa bi zbrali z no¬vimi družbenimi dogovori. Trzicu najboljši motokrosisti V kranjski TTKS je sedaj zdru¬ženih 28 osnovnih organizacij, po 4 planinska društva in tabor¬niški odredi z občinsko zvezo tabornikov, društvo za razisko¬vanje jam, šahovsko društvo in športna dejavnost AMD. Vse organizacije, vključene v TTKS Kranj, bodo v letu 1974 svojo dejavnost dosledno uskladile z načeli, ki so zajeta v načrtu dela TTKS Kranj ter vložile vse moči za uresničevanje tudi ostalih programskih načel iz Perspek¬tivnega programa razvoja teles¬ nih krajih občine. V Ročevnici, v Le- šah in v Podljubelju, kjer je bilo že več dirk za svetovno prvenstvo. Ju¬nija prihodnje leto bo v Podljubelju, kjer je ena od najzahtevnejših prog v Evropi, dirka za svetovno prven¬stvo v kategoriji motorjev 125 kubič¬nih centimetrov. Da bi se motokros v tržiški občini še bolj razširil, name¬rava AMD Tržič usposobiti moto¬kros proge še v Lomu, v Križah, v Sebenjah in najverjetneje tudi v Kovorju. Za prihodnost tržiškega motokro¬sa se torej ni treba bati! J. Košnjek Letos so v naših 170 planinskih postojankah sprejeli več kot milijon ljubiteljev gora in oskrbniki so se kar najbolje potrudili, da je bilo bivanje v gorah prijetno in varno. Mnoge planinske postojanke so obnovili in povečali. Planinci iz Prebolda so zgradili novo planinsko postojanko na Reški planini, zasav¬ski planinci so povečali planinsko po¬stojanko na Prehodavcih nad Zad¬njo Trento na vhodu v Zajezersko dolino. Planincem iz Gorij je uspelo povečati in modernizirati Tržaško planinsko kočo na prevalu Dolič nad Trento, planinci iz Mežice so zgradili nov planinski objekt na planini Grohat pod Radoho. Jeseniški planinci nikakor niso utegnili izpolniti vseh svojih načr¬tov, kljub velikim finančnim teža¬vam pa so obnovili planinski dom pri izviru Soče, ki naj bi dobil ime po Josipu Abramu, Trentarju. Pla¬nincem iz Kamnika je uspelo postaviti zavetišče pod Dolgimi stenami na križišču zelo važnih planinskih poti v Grintavcih in Savinjsko-kamniških planinah. V Kranju so ustanovili temeljno telesnokulturno skupnost Poudarek predvsem na množičnosti Planinci iz Kranja bodo začeli v počastitev 75-letnice organiziranega planinskega dela v Kranju graditi naslednje leto svojo planinsko postojanko na Vodinah nad Jezer¬skim, pod Dolgim hrbtom, kar bo brez dvoma velika in pomembna pridobitev za planinstvo v Grintov- cih. ne kulture v občini Kranj v ob¬dobju od 1971—1985. V imeno¬vanem dokumentu je namreč prikazana problematika telesne kulture v občini. Na osnovi te pa so že določene osnovne smeri nadaljnjega razvoja. Razumljivo je, da se bo novoustanovljena TTKS Kranj morala v celoti zav¬zeti za čim uspešnejše uresniče¬vanje perspektivnega programa in da bodo za to vsi njeni parci¬alni in podobni programi izhajali iz tega dokumenta. Leto 1974 bi moralo biti leto organizacijskega utrjevanja in vsebinskega po¬glabljanja v tolikšni meri, da bo to omogočilo start v solidnejše delo v letu 1975 in v prihodnjih letih. J. Javornik Letošnji I tantka in rekorderka. Ob slovesu t prenehanju s tekmovalnim pl?v®a nim športom je to lepo priznanje odlično kranjsko plavalko. i Franc Peternel (Kranj, stj stvo); Peternel je poznan kot o° čen strelec s pištolo in revolverje"; Ima nekaj odličnih rezultatov državnih rekordov in naslovov. -dh Zveza za telesno kulturo Slove¬nije, odbor za kakovostni šport, je izkoristila priliko in ob podelitvi Bloudkovih nagrad in plaket dodala še svoja priznanja. Tu so od gorenjskih predstavnikov priznanja dobili: Lidija Švarc (PK Triglav, plava¬nje); Svarčeva je priznanje prejela 4tot dolgoletna plavalna reprezen- Kranjčanka Stanislava Pelko je letošnja dobitnica Bloudkove plakete. - je dobila kot mentorica za uspešno delo šolskih športnih društev v Kr<*v Foto-F. Perdan V Kranju odseka za turno smučanje i n& štorih planinskega društva Kranj j Koroški cesti 21. Na zbor so vabij vsi ljubitelji turnega smučanja- na» Ker je turno smučanje pf1 u. mlada dejavnost in udeleženci snoV. kov večkrat niso seznanjeni zPfl^o nimi pogoji in opremo za udel\e na smukih, bo kranjski odsek niziral predavanja o turnem sm1u . j nju ter praktične tečaje. Kra;nj^ odsek za turno smučanje bo pi^1 vrstni odsek v državi. -jk Turno smučanje je ena najprimer¬nejših rekreacij za mlade in stare. V tujini je ta zvrst smučarije zelo raz¬širjena, pri nas pa turne smuke orga¬nizirajo le posamezna planinska društva, čeprav je zanimanje pre¬cejšnje. Upravni odbor planinskega dru¬štva Kranj se je zato na zadnji seji odločil, da bo ustanovil odsek za turno smučanje pri društvu. Usta¬novni občni zbor odseka bo v pone¬deljek, 3. decembra, ob 18. uri v pro- gorenjski Bloudkovi nagrajenci V klubu poslancev v Ljubljani so v petek že devetič podelili Bloud- kove nagrade in plakete. Od 64 pred¬logov, ki jih je dobila komisija za priznanja, je nagrade in plakete dobilo 39 športnikov in športnih de¬lavcev. Med njimi je tudi šest go-> renjskih predstavnikov ter smučar¬ski klub Transturist. Od Gorenjcev so priznanja dobili: Slavan Berlisk (ŠD Jesenice); Ber- lisk je dolgoletni smučarski delavec, odličen organizator pri velikih med¬narodnih tekmovanjih v Kranjski gori in Planici, je FIS sodnik ter ima veliko uspeha pri rekreaciji v Žele¬zarni Jesenice. Leta 1968 je bil do¬bitnik Gregorčičeve nagrade, v mla¬dih letih pa je bil aktiven tekmo¬valec v gimnastiki. Matija Klinar (Gorje); priznanje je Klinar dobil za razvoj planinstva in odlično organizacijo pri gradnji planinskih domov in bivakov v Julij¬skih Alpah. Stanislava Pelko (Kranj); Pel- kova je kot mentorica pri ustanav¬ljanju pionirskih športnih društev pripomogla, da so se le-ta razvila na dokaj visoko raven. Ciril Praček (Jesenice); dolgo¬letni alpski smučar Ciril Praček je dobil letošnje priznanje za planin¬stvo in alpinizem. Marjan Mesec (SK Triglav Kranj); Mesec je znan smučarski skakalec, v sezoni 1972/73 je na drugem svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu s 158 metri postavil nov jugoslovanski skakalni lekord. Pavle Šegula (Škofja Loka); Še- gula poznajo alpinisti, ki so obisko¬vali tuja gorstva. Le-ta ima veliko zaslug pri organizaciji naših alpini¬stov. SK Transturist Škofja Loka; Prostorske stiske v planinskih postojankah smučarski delavci iz Škofje Loke so to najvišje slovensko priznanje do¬bili za odlično delo z mladimi alp¬skimi tekmovalci ter kot organiza¬torji evropskega pionirskega alpske¬ga kriterija na Starem vrhu. Jeseničani bodo poskušali uresni¬čiti svoje dolgoletne načrte, prav tako vsi drugi člani slovenskih pla¬ninskih društev. Planinska zveza bo začela graditi planinski objekt pri Krnskem jezeru, pod Mangartom in na Kaninu, kjer se naglo gradi in ureja velik celoletni planinsko turi¬stični in visokogorski smučarski center. Tako bodo slovenski planinci v jubilejnem letu jugoslovanskega planinstva v veliki meri omilili prostorsko stisko v planinskih do¬movih. U. Z. Strelci v Podnartu V počastitev krajevnega praznika in dneva republike je bilo v nedeljb v Podnartu strelsko tekmovanje, na katerem je zmagal Stanko Zibert pred Antonom Šolarjem mlajšim. C. R. Triglav : Carniola 11 : 0 (0 : 0) dPTV>, V petek, 23. novembra, so v Arkadah na Trgu revolucije v Ljubljani oap . razstavo ob 80. obletnici ustanovitve slovenskega planinskega društva, hodnika sedanje planinske zveze Slovenije. Razstavo je odprl P^^ ilh planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Na otvoritvi je bil tudi ve ljubitelj planih Boris Ziherl. (jk) — Foto : F. Perdan Po dokaj uspešni jesenski sezoni so se nogometaši Triglava pomerili v prijateljski tekmi z ekipo Carniola iz ZRN, ki jo sestavljajo igralci ju¬goslovanskih delavcev. Medtem ko so se v prvem polčasu uspešno upirali gostje domačemu Triglavu, pa so v nadaljevanju povsem od¬povedali. Gole so dali: Radosavljevič in Golič do 3, Ocepek 2, Mrak, Svetelj in Sprajcar po 1. R. Gros K 'Marjan Mesec, SK Triglav 8t»lini' 26-letni Šofer v tovarni Tek- 8ko s". Mesec se je s to smučar- letjLVe^ino spoznal že pri enajstih ^ A klubu, ki mu je ostal zvest itila?.nes- Njegovi uspehi segajo Se v Vefckr konkurenco, saj je bil konj. drugi v državni in republiški tOVou.renci. Največ pa je prav go- ko j dosegel v članski konkurenci, Wa *re dvema letoma skupaj s m delil prvo mesto na k* Je Pre8™ rokomet, steher rokometne ekipe iz HilCe- Najlepše priznanje, ki ga je da ljudje hodijo drug drugem" po nogah in da so ob }zstof vsi zmečkani, zasopli in vrt glavi. Smo nenadoma začel množično potovati? Ne, ne, niti približno. Le potnišM' transportne »firme« se bojij izgub, ki bi utegnile nastal zaradi podražitve nafte 1 bencina ter zaradi nesPrfs menjenih cen vozovnic. deficita ne!« pravijo odgovor¬ni in ukinjajo nekatere prog > da bi z maksimalno obre¬menjenimi avtobusi krili n°- stale stroške ter po možnosi pridelali še malo dobička. . uredništvo prihajajo šteVl1" protesti, vendar sem uspel pr* veriti samo tri, ki obtožuje) brezobzirno ravnanje Tra^ turista. Le-ta je namreč prej ' nji teden meni nič, tebi n (začasno) odpovedal par lfnJ v Selško in Poljansko doU"" ter tudi modro snel Hstl „a oznako odhoda iz vitrine n? postaji v Škofji Loki. LjufL naj bi ukrep kajpak spreje disciplinirano, vdani v usoa > proti kateri ni moč štoru ničesar. Ker drugod očitno n ravnajo nič bolj korektno, si umnim glavam dovolil 2 staviti par vprašanj.' , Predvsem me zanima, teri predpis dovoljuje dure cijam samovoljno, brez P . prejšnjih uradnih obvesti zmanjševati število avtobus0 < ki vozijo v določeno sTnf Podražitev naftnih derivatov ni opravičilo — še zlasti n > ker so ravno potrošniki nO/, manj krivi zanjo. Tudi bi r<*_ ' zvedel, kako je s spoštovanje pred leti sprejetih in na premlevanih sklepov o orneJ vanju števila potnikov v žičnih prevoznih sredstvih kdo, milica recimo, dela tro le ! Ali za vsak tip avto posebej izračunamo, je njegova maksimalna voljena obremenitev? Kaj « pride do nesreče? Kdo bo kri}" Naključje? Mar ne bi moran nastalem problemu ka reči pristojne občinske sluz ^ če že ne kar skupščine? ™ar družbeni nadzor resnih začne in neha pri zamrznjeni cen? Po mojem so sedanj g tarife prevozov prej previs kakor prenizke, saj bi nesrre. ni potniki v avtobusih, SP ^ menjenih v skupinske rtiu niče, zaslužili celo kak din odškodnine. carinska dajatev Stanovalci in uprava & davno odprtega Doma up0 jencev na Planini pri Kraj¬šo ob vselitvi vsi riavdus ugotovili, da se z večine o* ■ poslopja odpira čudovit, ravnost edinstven razgled P v ti verigi karavanških vrno ozadju. ,rat »Ce kdaj, potem tonr kranjski urbanisti zares ^ služijo priznanje, saj izJe lega stavbe preprečuje m^grl občutek utesnjenosti, ft- sicer preveva večino Pr :e valcev modernih naselij,« h svoja zapažanja komenti eden od vzhičenih mož. v. No, kot kaže je bil korn^ ment preuranjen. Zdaj, . ^ nekaj mesecev po otvor ^ delavci deset metrov naprej kopljejo temelje novega v n ^ štrlečega objekta, ki bo sedom povsem zatrpal ob-z je. Noben protest ne zale -g načrti so načrti, treba JinJar spoštovati, pa naj stane hoče. Tudi dejstvo, da so si' kovnjaki za bližnjo prihodn predvideli zidavo dodatne trakta Doma upokojencev, ^ je zdaj postavljen pod v vprašaj, ne more spreme odločitve gradbenikov. da v investitorskih «r vlada pravilo, naj ne ve lev kaj pripravlja desnica. —■ Telegram z mize št. 19: Če bi se, prosim, natakar oglasil pri naši mizi v nekaj naslednjih urah! — Ne razumem ljudi, ki jih vedno v vetru boli glava! — 'llidi me smo torej solidarne. Udsiej gioaamo le v temi! ČISTILNICA Ce avto obstane, ni treba-prositi za pomoč ravno dimnikarje, ste razumeli? — Ne razumem ljudi, ki jih vedno v vetru Pri teh filmih groze si mi frizura vedno pokvari. boli glava! V soboto, 24. novembra, so pri Vodovodnem stolpu v Kranju odprli asfaltira¬no cesto od Vodovodnega stolpa skozi Rupo do Kokrice. Zelja po asfaltiranju te ceste se je ie dalj časa pojavljala na zborih volivcev. Vrednost opravljene¬ga dela presega 50 milijonov starih dinarjev. Prebivalci Rupe, Vidmarjeve in Mandeljčeve ulice so s samoprispevkom zbrali 8,550.000 starih dinarjev, razen tega pa so opravili za 4,5 milijona starih dinarjev prostovoljnih delovnih ur. Delovne organizacije s področja krajevne skupnosti Vodovodni stolp so prispevale 8,754.000 starih dinarjev, skupščina občine Kranj pa bo dala 12 milijonov dinarjev. Manjkajoči denar bodo zbrali občani in delovne organizacije. Občani Rupe so tudi brezplačno odstopili zemljišče za razširi¬tev ceste. Krajevna skupnost Vodovodni stolp namerava v prihodnjem letu urediti še Mandeljčevo in Vidmarjevo ulico. Asfaltirano cesto je odprl predsednik vaške skupnosti Rupa Ivan Sitar, (jk) — Foto: J. Košnjek jitev deklice, ki je bila pri njih v . a sta odklonila. Njun je bil le D« bj Najbrž tudi noben izmed nas n svojega otroka zamenjal za drugje ^ staršem in iskala zaposlitve ^ stanovanje v mestu. Kot bi se n 0 la skriti pred svetom, ki ju je grdo opeharil. jajni »Najprej sem izprosila pri ®oCnjijfl delavki, da sem smela Da ^Jj obiskovati. Tako ubog je bil. - čistimi otroki v vrtcu. Ves nji- v ponošenih in tudi strganih c cah.« / . g Obljube Marice, da je oprav» starim življenjem, so ost? f0 in obljube. Nizka plača, trdo del stroški z otrokom, so bili pje breme za njeno šibko voljo. jn enostavno izginila iz Škofje z njo tudi Danči. Menda je .jj8 nekje na Hrvatskem. Kje sta je in kako sta se preživljala, , ugibamo. Dančija je pripeljala n ^ njena mati, ki tudi živi v Skotji »Rezka Oblakova nas je opqz°rl in da je otrok često zanemarje ^ zapuščen in nas je prosila. re§ ponovno damo njej. Ker je (jaji v tako, smo ga ji v začetku leta rejo. In prav sedaj, mislim, uno lahko končno dosegli'vse P0?^, n| za posvojitev. Mati se v vsem 1 ni niti enkrat oglasila pri nas, nit ^ zanimala za otroka. Nima sta -0 bivališča, ni zaposlena. Me"dage )e v zadnjem času videli, ko potikala po okolici mesta « pravijo na socialni službi. In rejnika? _ . »Najprej moramo dobiti u^ v stanovanje. Najraje bi ^ in najem hišo v okolici nekoliko zemlje naj bi bilo Ali pa bova manjšo kmetijo * se Toliko, da bova popoldne, * ju vrneva iz službe, imela delo. & tT\cO- in za Dančija bo. In za ^ pa Posvojila bova tudi Pu" JL'til) Danči ne bo sam.« L«