, Vinko Bitenc - ,. ¦ Ugrabljeni kraljevič (Pravljica) 14. -'"< In Sabina je pričela jadikovati, da bi se je kamen usmilil. Se neka druga ladja se je v tej XT.V , ' ,. , , - . -• u -i i • »Nic hudega se vam ne zgodi, ce strasni noci borila z valovi. . .,"..,. boste govonli resnico,« je skoro do- Bila je mavriška jahta »Abdura- brodušno zatrdu poveljnik. man«, ki se je vračala z ujetimi T . . _ . ... .. D , , ., , »Jaz ne lazem, senor, tisto pa morskimi roparji z Balearskih oto- v . 1 ,. .. . ,.',.. ne. Stara sem ze, malo dobrega m kov proti spanski celmi. . ... ..... lepega sem videla v zivljenju, am- Plula je v isto smer, koder je pflk kgak nisem nikoli (< pred eno uro gnal vihar jadrnico „ . . .., ^ , , . r^ roveljmk si je oadahnu. nasih treh beguncev — princa, 1 oji- čka in Francke. »Pravite torej, da je princ stnoči Velikanske množine vode so P°begnil? Kam pa?« pljuskale čez krov, v jamborih je »Kam! Kako pa naj jaz to vemf«i škripalo, cvililo in tulilo, ogromno Kakor po navadi smo se sinoči od- telo ladje se je nagibalo na desno Pravili spat, jaz v kuhinjo, oni trije, in levo, dvignilo se pokonci, pa spet žlahtni seiiorito (senjorito - gospo- padlo nazaj v globoko žrelo raz- dič) princ, fantalin in punčara pa burkanega morja. v izbo. Kaj jaz vem, nikoli se ne Na krovu so stali zaradi opas- zbudim ponoči, to noč pa me je nosti, da jih voda, ki so jo valovi zbubilo neko bobnenje za našo vo- metali na krov, potegne seboj sa- tlino; menda je bil veter sprožil mo kapitan, krmilar in nekaj mor- kamenje na skalah; planila sem po- narjev. Bili so vsi premočeni do konci, nažgala bakljo in sem pogle- kože. dala v izbo. Santa Maria, vsi svetni- V prostorni kajuti (celici) »Ab- ki božji — princa in onih dveh ni duramana« so sedeli in ležali po bilo več! Pobegtiili so skozi okno.« tleh ujeti morski roparji, z železni- Z naraščajočim zanimanjem je mi okovi na rokah. Tihi in mrki so sledil poveljnik starkinemu pripo- zrli predse. Med njimi je bilo nekaj vedovanju. žensk z otroki. »pa kdo sta bila onadva, fantalin Stara Sabina je sedela sključena \n punčara, kakor pravite?« v kotu in vzdihovala. Pred njo je >)E^ saj ni vredno> da bi govorila stal poveljnik vojaške posadke: o teh dveh, Naš poglavar Esmeral- »Torej mi nočete povedati, kaj do ju je pripeljal nekoč, hotel ju je ste storili z mladim princem?« prodati v sužnost. Dekle bi že še »Saj sem vam povedala, senor, či- bilo, ampak fant! Ta je bil navihan sto po pravici sem vam povedala, kakor sam morski bognasvaruj! — gospod general, pa mi ne verjame- Govorila pa nista ne španski, ne te! Santa Maria, usmili se me, sta- mavriški — sam vrag vedi, kakšen re, nadložne revice!« čuden jezik sta čebljala med seboj, 11T turški ali kali. No, fant je znal ne- ljo. Kmalu potem pa so prihrumeli koliko po naše, dekle pa nič.« vaši vojaki. Pograbili so nam vse »To bosta na vsak način ugrab- težko pridobljene dragocenosti in Ijena darovanca turškega sultana,« nas odpeljali na ladjo. Santa Maria, je zamrmral poveljnik sam pri sebi. žalostno je to, gospod, žalostno.« »Pa ne veste, kam bi jo mahnili, Poveljnik se je zamislil. ti trije begunci? Mogoče na mor- »Ubogi princ! Ce so se nesreč- je?« neži res podali na morje, so izgub- »Seveda, seveda, kam pa drugam, ljeni!« kakor na morje; sveta Marija se- V nasprotnem kotu je čepel na viljska, vsi bodo potonili ob tem tleh mlad mož, bledega obraza, z viharju.« gosto poraščeno brado. Edini iz- Poveljnik je poklical vojaka. Ladja se je močno zibala; stra- »Steci na krov in javi kapitanu, šno tulenje viharja je trgalo besede, naj pazno motrijo vso okolico, če da so se komaj razumele. bi se kje pojavil kak čoln. Povej, »Kje pa naj bi dobili ladjo za da gre za življenje princa. Pojdi!« beg na morje?« se je sklonil povelj- Vojak je urno izpolnil ukaz. nik k Sabini, da bi ga bolje slišala. Orkan (vihar) je bil medtem ne- »Tega pa jaz ne vem, žlahtni go- koliko pojenjal. Težki oblaki so spod general, tega pa ne! Ko sem hiteli po nebu, med njimi se je pri- videla, da je lepega, visokorodnega kazoval zadnji lunin krajec. Ne- princa in onih dveh pritepencev pretrgoma se je bliskalo, grom pa zmanjkalo, sem začela na vso moč je odmeval samo še iz daljave. kričati. Prihitele so ženske iz sosed- V svitu bliska je kapitan nenado- njih votlin. Z bakljami smo preis- ma zapazil v razdalji kakih sto kali vsenaokrog, a onih treh ni bilo metrov temno točko, plesočo po va- nikjer; kakor bi se bili udrli v zem- lovih. 118 3 »Krmilar! Okrenite ladjo na de- Tesno objeti so se tiščali skupaj, sno!« In je pokazal z roko smer. vsi trije v globoki nezavesti. Samo Napenjal je oči; temna točka je po- opica Diki je vsa preplašena in pre- stala jasnejša, bližala se je ladji. močena pokukala iz svojega skriva- V naslednjih trenotkih je kapitan li§ča. Ko je »Abduraman« priplul v ugotovil, da je ta temna točka čoln, bližino jadrnice, je opica Diki bli- ki ga morje premetava semintja. skoma švigniia po ladji navzgor, ža- Poveljnik je imel torej prav, ko lostno jadikujoč nad prinčevo uso- mu je sporočil, da je prinčevo živ- do- s krova jo je popihala narav- Ijenje v nevarnosti. Brez dvoma — nost v ladijsko kuhinjo. v tem čolnu mora biti princ. Na krovu je postalo mahoma vse »Dečki,« je zaklical kapitan mor- živo. Vojaki in častniki so z mrz- narjem. lično napetostjo zrli borbo mornar- »Dokažite svojo vdanost našemu jev z viharjem. nJ^z"' . , . Urno so spustili v morje debele vaše^T U(nnCa ~ ^ "^ Vrvi' F° katerih SO ^10™"^ z nadr Va»« °.'.W . ~ i ,. i , človeškim naporom splezali s svo- Mornarji niso cakah, da bi se •• • . • i «, , ,. . J .,,.v , , ... V VU - 4. Jlml tOVOn na krOV- coln cisto pnbhzal ladji. Kakih sest jih je poskakalo v morje. Tako so bili Princ> Tonček in Izurjeni pla^ači so v kratkih mi- ^11^ refni gotove smrti v mor" nutah dosegli čoln. Bila je jadrnica sklh valovih-naših treh mladih brodolomcev. (Dalje prihodnjič.) ;