PLANINSKI VESTNIK
P V 6/94
278
tista pisateljeva dragocenost, ki ustvarja pogoje, da smo ob prebiranju Stezic tudi v literarnem smislu zadovoljni, saj se nehote v marsikaterem prizoru najdemo tudi — sami! Pričujočo predstavo o odnosu do narave in o odnosu do življenja, ki ga preživlja pisatelj, najdemo v tej knjigi razdeljeno na tri skupine: na Spominske, Gorske in na Kraške, Tak način tudi odkriva avtorjev življenjski »čredo«, ki je razpet med intimo, ki je prežeta z ljubeznijo do gora In posebej do slovenstva. Izvirnost njegovega pokolenja je temeljni podtekst vsemu pripovedovanju, ki ga najdemo tako rekoč v vseh tekstih, ki jih je v letih snovanja predstavil javnosti.
Črtice, ki so razporejene v te tri razdelke, vsaka zase odkriva svet, ki mu je avtor posebej naklonjen. Že v prvi črtici z naslovom Pot iz zelene doline, tako ugotavlja Zora Tavčar, »nam razkriva mnogoplastnost te nove Dolharjeve proze«. In po čem moremo verjeti tej ugotovitvi? Po tistem, ko pisatelj »najprej oživi domačo dolino s čopičem slikarja in obenem s pozornostjo kartografa; nato jo z očesom filmskega snemalca obljudi z množičnimi prizori iz obdobja iz 1 in 2, svetovne vojne. Zatem zoži prostor na drobno družinsko okolje in se ustavi na poudarku, ki odkriva intimno deško stisko, ko mora v Trst v slovensko šolo. Svojo življenjsko iskrivost odkriva enkrat z resnostjo zdravnika, spet drugič s tehtnim in izbranim besedovanjem politika, ko se za vsem tem skriva mehka duša človeka, ki mu je življenje oplajala v rosni mladosti Marija s svetih Vlšarij in trdnost vsakdana preprostega človeka v Kanalski dolini.
Pravzaprav smo s tem že označili človeka, ki se na tako svoj način pojavlja v slovenski zamejski literaturi vobče, posebej pa v planinski. V vseh zapisanih besedilih diha močna slovenska volja, ki je oplojena s poštenim značajem, z ljubeznijo do gora in gorske narave, do ljudi, kjerkoli že so, ob morju, na Krasu, v mestu ali na deželi, saj mu vsakdanjost, ki jo preživlja kot zdravnik, prav gotovo navrže dosti tistega, kar potem postane spoštovanje do vsega, kar potrebuje ljubezen in predvsem tudi pomoč. Najbrž je nekaj resnice tudi v tem, da dr. Rafko Dolhar odhaja rad v gorski svet po tisti elikslr, ki mu daje moč, da v svojem delovanju in javnem življenju ohranja svoj značilni odnos do okolja, v katerem živi, svoje pošteno prepričanje, predvsem pa tisto ljubezen, ki je tako tesno povezana z narodom; ko to sporočilo diha iz slehernega stavka, ki gaje bil kdajkoli zapisal. Želel bi, da bi imeli priložnost še kdaj srečati na literarnih straneh njegovo ime in njegove z življenjskimi izkušnjami prepojene misli.
Marijan KrtAetj
Zakrinkani trubadur
Slovenska matica v Ljubljani je v redni zbirki za leto 1993 Izdala knjigo Vladlmirja Bartola Zakrinkani trubadur, izbrani članki in eseji.
V	poglavju Publicistika Vladimirja Bartola navaja, da je genialna osebnost duhovnega velikana osrednji lik Bartotove literature. Navaja, da takšno osebnost odlikuje demokratična strast, sugestivna moč, samovzgoja volje In ljubezen do nevarnosti. Navaja, da je prav to Bartol našel tudi pri slovenskem filozofu in alpinistu dr. Klementu Jugu (19. 11. 1898—11.8 1924).
V	poglavju »Nekaj opažanj o zgodovinskem čutu in tipologiji dobe«, članek je Izhajal v Razgledih, Trst, leta 1952 in leta 1955, v 10. poglavju piše o dr. Klementu Jugu.
Avtor govori o prelomu, ki ga je prevratna doba po prvi svetovni vojni povzročila v mladi generaciji; prišlo je do preloma tudi v pojmovanju planinstva. Navaja: »Danes si bo od mladih težko kdo predstavljal, kakšen hrup, kakšno zgražanje, a tudi občudovanje so zbujale v prvih letih po prvi svetovni vojni plezalne ture Klementa Juga In njegovi opisi, ki so izhajati v Planinskem vestni-ku Klementa Juga in posnemovalce je imela okolica za »poklicne samomorilce«, »prijate-je smrti« ...
Avtor Vladimir Bartol daje vse priznanje dr. Josipu Tominšku (umrl 22 3. 1954, star 82 let), ki je sprejemal spise dr. Klementa Juga in drugih v Planinski vestnik. Avtor poudarja, da se je s temi prispevki Planinski vestnik tako revolucionarno prenovil, »da je mogel deset let pozneje zapisati neki kulturni historlk, da je bil Planinski vestnik v tisti dobi najpomembnejša slovenskaliterarnarevlja«. Avtor v prispevku navaja, kako so pojmovali planinstvo pohodniki v gore vse tja do Staniča, Aljaža, dr. Kugyja In dr. Tume. Navaja, daje dr. Klement Jug s temi pojmovanji »pometal«. Primerja ga s Podbevškom v literaturi. Piše o razhajanjih med dr, Tumo in dr. Jugom. Piše o tem, da je dr. Jug iz plezanja v planinah napravil svojevrstno in tudi izvirno filozofijo, ki je prehajala že v neke vrste religijo ali celo v nekakšen mitos. »To je bila filozofija tveganja, drzovitostl, nekakšnega visokoetičnega pustolovstva«. zapiše avtor članka. Mogoče bi bilo prav, da ob 70-letnici smrti dr. Juga Planinski vestnik ponatisne ta prispevek, ponatisne prispevek o osvajanju, pri katerem ni prirodoslovno znanstvenega zanimanja in pri katerem je celo lepota planin igrala povsem neznatno vlogo.
Ponatisnlmo avtorjevo misel, da »je bil Klement Jug vse prej kot lahkomiseln človek. Bil je abstinent, v vsakem pogledu vzdržen in premišljen in je zahteval tudi od svojih soplezalcev in drugih prijateljev enako vzdržnost in preudarnost...«
Pozdraviti moramo izdajo tega dela pri Slovenski matici, ki sovpada s 70-letnico smrti Kle-menta Juga in s 40-ietnico smrti dr. Josipa Tominška. Bif je urednik Planinskega vestnika od leta 1908 do 1941. Njegove razprave o pomenu planinstva in njegovi ideologiji so dvignile kulturno vrednost revije, uspelo mu je združiti vse rodove slovenskega planinstva. To priznanje mu daje tudi Vladimir Bartol, eden izmed največjih pisateljev, kar smo jih imeli Slovenci, avtor svetovno znanega romana Alani ut,
Franc Ježovnik
Društvena glasila
Ob društvenem glasilu Gorski popotnik, ki ga PD Integral iz Ljubljane izdaja (več ali manj) redno in stalno, je društvo ob letošnji 20-letnici izdalo še Zbornik, »da bi tudi drugi zvedeli kaj več o našem delu in da bi v eni publikaciji ostalo napisano čim več za planinsko zgodovino«, kot nam je v spremnem pismu napisala soured-nica Marinka Koželj Stepic. V Zborniku so dokaj faktografsko, pa vendar zanimivo predstavljeni mejniki v društveni planinski zgodovini od ustanovnega občnega zbora 7. februarja 1974 v Ljubljani do današnjih dni. Z osnovnimi podatki so predstavljeni vsi dosedanji občni zbori, dosedanji društveni predsedniki pa so na kratko opisali društveno delovanje pod svojim predse dni kova njem. Potem ko je predstavljeno še delo društvenih odsekov, je drugI del Zbornika posvečen nekaterim prelomnim dogodkom v zgodovini društva in spominom na planinske ture in izlete, — Zbornik sta uredila Marinka Koželj Stepic in Slavko Krušnlk. Člani PD Ožbalt-Kapla so začeii izdajati svoj bilten »Odmev s Kobanskega«, »ki naj bi bil nadaljevanje lanske zgibanke, izdane ob 100-letnlci PZS«, kot je zapisano v poročilu o društvenem delovanju v lanskem letu v tem biltenu. Upajo, da bodo svoje glasilo, v katerem so natisnjeni načrti za letošnje leto, predvsem predlogi za planinske izlete in ture, pa tudi nekaj priložnostnih spominskih vtisov in planinskih pesmi društvenih članov, lahko izdajali vsaj enkrat letno — Glasilo sta uredila Matjaž Poglajen in Igor Gtasenčnik, predsednik društva, ki za vsebino tudi odgovarja. Nadvse zanimiv in premisleka vreden je uvodnik v zadnji številki glasila Mladi planinec, ki ga izdaja P D Lisca Sevnica-Krško. Društveni predsednik Jože Prah piše takole: »Vstopamo v drugo stoletje organiziranega slovenskega planinstva. Pred vrati slovenske planinske organizacije In s tem tudi pred vrati planinskih društev se šopiri nemoralno prldobitnlštvo, ma-likovanje denarja in s tem moralna zaslepljenost, Naš način vstopanja v tržni gospodarski sistem lahko v skrajnosti škodi planinskim
društvom. Treba bo poiskati ustrezno ravnovesje med materialno, denarno in moralno-etično motivacijo za društveno življenje. Doseči bo treba, da bo vsak član sodeloval tako pri uporabi društvenih storitev kot pri ustvarjanju le-teh, tako pri jemanju kot pri dajanju. — Ali je Planinska zveza sploh še gomiška organizacija? Ali je dovzetna za vse, ki se želijo ukvarjati z dejavnostmi, vezanimi na gore? Večkrat si bomo morali ponoviti, da je treba v organizaciji, ki združuje skoraj 200 društev, vendarle poiskati stične točke in želje prilagajati skupni organizaciji. Naj bo tudi naš moto za naprej podoben motu predsednika PZS: »Če ne boš zase, kdo bo potlej zate, in če boš samo zase, kdo bo potlej s teboj?«
Izšla je že osma številka glasila PD PTT Ljubljana Pod Prlsojnikom, lična tiskana publikacija na osmih straneh formata A4. ki je mnogo bolj literarno obarvana kot druga slovenska društvena glasila. Osrednja članka sta Alojza Ter-glava »Iz Kota prek Triglava na Vršič«, ki zavzema dve strani in pol časopisa. In Rada Radeščka »Skrivnost Lippertove jame", ki je natisnjena na dveh straneh glasila. Sicer pa je ta časopis tudi informativen. Glavni urednik je društveni predsednik Jure Srh o j odgovorni urednik Lojze Cuznar, urednika pa Rado Radešček in Boris Ziherl. »Informator«, ki je bil doslej glasilo PD Vihar-nik, se je z letošnjo drugo številko preimenoval v Viharnlk in dobil nov uredniški odbor, ki ga vodijo Vlado Kovač, Alenka Malešlč in urednica Nada Mlač. Urednica je že spremenila videz in deloma tudi vsebino glasila, ki je še pestrejše in še bolj informativno, kot so bile dosedanje številke. V tej številki so najpomembnejši prispevki z občnega zbora, z Jurčičeve poti. o dobrepoljsklh maškarah, o poti Trojane—Čemšeniška planina—Zagorje, bralci se lahko sprehodijo med planinskimi in tudi zdravilnimi rožicami, ob vsem tem pa je dobršen del glasila namenjen Izletom in drugim društvenim akcijam ter obvestilom.
M. R.
slrotiMifi]®
Razstava 80 let PD Novo mesto
Planinsko društvo Novo mesto je 1. aprila letos praznovalo svoj 80. rojstni dan. Ob tej priložnosti smo ravno na ta dan pri Domu Vinka Paderšiča na Gorjancih posadili spominsko lipo, 15. aprila pa v Zavarovalnici Tilla v Novem mestu odprli razstavo »90 let PD Novo mesto«. Na razstavi so prikazani zanimivi in dragoceni dokumenti iz bogate zgodovine društva, poseben poudarek pa smo dali predstavitvi projekta