Poštnina plačana v gotovini Štev. 217. F Ljubljani, v soboto, 20. septembra 1041-XIX Iieto VI. Iskljaina pooblaščenka za oglaSevanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pubblicitš di provenienca itaKana izvora: Unione PubblidtA ftaliana S. Milana | Redazione, Anuninistrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § ed estera: Unione PubblicitA italiana & Milano. Nemška vojska zasedla Kijev, prestolnico Ukrajine Nova velika obkoljevalna bitka na Vzhodu - Pokava, 120 km {ugovzhodno od Harkova, zasedena Hitlerjev glavni stan, 20. sept. a. Nemško vrhovno poveljstvo je snoči objavilo naslednje izredno uradno vojno poročilo: Med obkoljevalnitai operacijami, naznanjenimi danes, je bil pripravljen tudi napad na Kijev, prestolnico Ukrajine. Po drznem zlomu utrjenih črt na zahodnem bregu Dnjepra so nemške čete vdrle v mesto. Na mestnem gradn vihra od davi nemška vojna zastava. • Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje izredno uradno vojno poročilo: Nemške čete, ki so po prehodu čez Dnjeper pri Kremenčuku nadaljevale z napadom tudi proti severovzhodu, so zasedle Poltavo, 120 km jugozahodno od Harkova. * Hitlerjev glavni stan, 2). sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Koncentrični napadi armadnih skupin generalnega feldmaršala von Rundstcdta in generalnega feldmaršala von Bocka so privedli do nove ogromne obkoljevalne bitke, kakor je bilo objavljeno s posebnim uradnim poročilom. V uvezi ■ bitko pri Gomelu so velike sile prodrle do gornjega in spodnjega toka reke Desne, da bi se izsilil prehod {e* reko. Odtod se je nadaljeval napad proti jugu, da bi se dosegle armade, ki so se ob Dnjepru pri Kremenjčuku na 120 km široki Ironti na obeh straneh Dnjepra vojskovale. Od 13. septembra se je združitev teh sil 200 km vzhodno od Kijeva izvedla. V popolnem teku je uničenje Štirih sovjetskih armad, ki so tod obkoljene, pri tem pa so odlično sodelovale letalske sile generalnega polkovnika LShra in generalnega feldmaršala Kes-selringa. Bojna letala so v noči na 19. september napadla Moskvo in pristanišče Odeso z dobrim uspehom. Izbruhnilo je mnogo požarov. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. LAttivita deH’arma aerea sul fronte russo Berlino 19 Nella giornata del 19 settembre 1’Arma aerea germanica ha continuato efficace-mente la sua azione in tutti i settori del Fronte orientale. Particolarmente nel settore Sud le azione deli arma aerea si sono rivolte contro impi-anti portuali sovietici sulla costa del Mar Nero e contro postazioni di artiglieria contraerea. Du-rante gli attachi eflettuati dagli apparecchisi e potuto lo svilupo di vasti incendi. II altre locali-tae gli apparecchi germanici da combattimento hanno eflicacemente bombardato colonne di trup-pe in fuga e ammassamenti di automezzi nemici causando nuove gravissime distruzioni. Durante un attacco sono state poste fuori combattimento cinque batterie contraeree sovietiche e tre altri cannoni. Inoltre sono stati incendiati 23 treni tras-porti truppe. Altri apparecchi germanici da combattimento, e da picchiata hanno attaccato in suc-cessive ondate celonne sovietiche e postazioni di artiglieria. Durante tali violentissimi attachi sono etati distrutti complessivamente 660 autoveicoli sovietici di ogni tipo e sono pure stati distrutti 41 cannoni mentre le trupe bolsceviche subivano nuove sanguinosissime; perdite. Nesrečna smrt načelnika romunskega generalnega štaba Budimpešta, 19. sept. 8. Načelnik romunskega štaba general Joantziu je včeraj zjutraj postal žrtev nesrečnega dogodka na ukrajinskem bojišču. Ko se je vrnil z letalske nadzorstvene poti nad prvimi črtami, je stopil iz letala in hotel takoj poročati maršalu Antonescu, ki je bil na letališču. Iz nepazljivosti pa je prišel preblizu propelerju letala, ki se je še vrtil. Propeler ga je silovito treščil po glavi. Vsaka pomoč je bila zastonj, zakaj general je izdihnil po nekaj minutah. Njegova žalostna smrt je po vsej državi vzbudila živ vtis ter neskončno sožalje. General je bil znan po svojih visokih vojaških sposobnostih in skušnjah. Pred kratkim ga ie kancler Hitler odlikoval z železnim križem II. razreda. Dosedanje sovjetske izgube na ujetem moštvu znašajo nad 1.8 milijona mož. število mrtvih je vsaj tako veliko, če ne še večje. Sovražnik skuša pretiravati nemške žrtve. Dejansko pa znašajo po točnih ugotovitvah nemške žrtve od 22. junija do 31. avgusta 1941 pri armadi (vključno SS) 84.354 mrtvih, 292.690 ranjenih, 18.378 pogrešanih. Letalstvo je na vzhodu do 31. avgusta izgubilo samo en del svoje mesečne proizvodnje in sicer 725 letal. Vzhodno bojišče, 20. sept. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Na koncu drugega operacijskega razdobja je položaj na vzhodnem bojišču naslednji:,na severu so Finci spet osvojili ozemlje, ki jim je bilo iztrgano po pogodbi v Moskvi. V zahodni Kareliji so ustvarili možnosti za nadaljnje napredovanje, z zasedbo Viborga in za približanje proti Petrogradu ob bregu Ladoškega jezera. Nemške sile so sodelovale pri akcijah v Murmansku in južneje. Črta, ki so jo držale nemške čete na vzhodnem bojišču, je bila v glavnem naslednja: postojanke zahodno od Petrograda, Ilmensko jezero, Velikije Luki, Smolensk, Brijansk, Kijev, tek Dnjepra, Odesa obkoljena. Sovjetska razporeditev je bila razdeljena na tri oddelke: severni oddelek, ki ga drže vojske maršala Vorošilova, srednji oddelek pod poveljstvom maršala Timošenka, južni oddelek pod poveljstvom maršala Budjenija. Po porazih v prvem in drugem razdobju je sovjetsko poveljstvo pokazalo voljo, da hoče braniti severno in srednjo fronto. Prepričano je bilo, da se bodo preostale sile maršala Budjenija z novimi četami mogle ustavljati na Dnjepru slehernemu zavezniškemu pritisku. Ko se je začelo tretje operacijsko razdobje, takoj po spodleteli ruski protiofenzivi ob Umenskem jezeru, so bili prvi vidni uspehi: popolna obkolitev Petrograda, zlom sovjetskih črt pri Kremenčuku in Kono-toku ter prehod vzhodnega Dnjepra na več točkah. Velikanska bitka na Dnjepru je prevrgla vse sovjetske načrte. Medtem ko čete Vorošilova in Timošenka stražijo Moskvo, so sile maršala Budjenija po porazu in skoraj uničene odprle vrata nemškim in zavezniškim oklepnim divizijam za napredovanje proti Krimu in proti vsemu ozemlju vzhodno od Črnega morja, pa tudi proti rudniškim in industri jskim področjem ob Doncu in Donu. Da bi branil simbole, ki jih Petrograd in Moskva predstavljata za sovjetsko revolucijo, je Stalin odprl pot na tiste pokrajine na Kavkazu, kjer je Anglija mislila ustvariti nov hodnik za angleško in ameriško pomoč Rusiji. Položaj, ki je nastal po tem, predstavlja hud udarec za Anglijo. II boHcttino No. 472: Nuovo attacco inglese neifAfrica Orientale vittoriosamente respinto Tl Quartiere Generale delle Forze Armate coni unica: In Afrika settentrionale »ui fronti terrestri nulla d’importante da segnalare. Nuove incursioni aeree inglesi sn Bengasi e su Tripoli. Altri due apparecchi oltre quel!o citato nell bollettino di ieri sono stati abbattuti da nostre unitiV mercantili in navigazione. NelPAfrica orientale 1’avversario coperto da litta nebbia ha cercato di attaceare posizioni avan-zate nel settore Uolchefit; la pronta reazione delle trnppe e 1’efficace intervento delle artiglierie hanno pošto in fuga il nemico ehe ha lasciato sul ter-reno numerosi morti. Angleški napad v Vzhodni Afriki zmagovito odbit Uradno vojno poročilo št. 472 pravi: Severna Afrika: Na kopnem bojišču ničesar nič posebnega. Novi letalski poleti angleških letal na Ben-gihazi in Tripolis. Poleg včeraj omenjenega letala so naši trgovski parniki na morju sestrelili še dve angleški letali. Vzhodna Afrika: Sovražnik je v zaščiti goste megle skušal napasti prednje postojanke v odseku Uokefit. Odločen protinapad naših čet in pa uspešen poseg topništva je pognal v beg sovražnika, ki je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Sovjetski napadi na bolgarsko nevtralnost Ruska letala kar naprej spuščajo padalce na bolgarska tla, podmornice pa izkrcavajo sovjetske agente Sofija, 20. sept. s. Sovjetska Rusija je zno- I Sovjetska letala kar naprej mečejo na bol-va dvakrat zelo hudo kršila nevtralnost Bolga- I gareko ozemlje padalce. Preosnočnjim so pri rije. Načelnik bolgarske policije je sporočil I Trevni v iužni Bolgariji Sovjeti spustili enajst tisku, da je v noči od 13. na 14. september sov- J padalcev, ki so spet bili vsestransko oboroženi jetsko letalo metalo padalce v južno Dobrudžo. m oskrbljeni z razstrelivom, da bi uničevali / J • nncorro ••• •.oli«!.« * Zaradi naglega posega vojaštva in policije v Dobriču ter zaradi prostovoljnega sodelovanja civilistov, so vse padalce hitro našli in obkolili. Ker se padalci niso hoteli vdati, je prišlo do oboroženega spopada. Vseh pet je bilo ubitih. Na bolgarski strani je mrtev en častnik in policijski načelnik iz Dobriča. En vojak in štirje civilisti so bili ranjeni. Sovjetski agenti so se spustili na bolgarsko ozemlje, da bi vohunili in izvajali sabotažna dejanja. Oboroženi so bili s strojnicami, z ročnimi bombami, s puškami in samokresi, nosili pa so s seboj tudi znatne količine razstreliva. Vse to orožje je sovjetskega porekla. Načelnik bolgarske policije je sporočil tudi, da je pretekle dni sovjetska podmornica izkrcala na bolgarskih obrežjih precej do zob oboroženih ljudi ter oskrbljenih z obilnim razstrelivom in z radijskim oddajnikom in sprejemnikom. Njihova naloga je bila delati nasilja, da bi se motilo redno življenje v državi. Zaradi posega vojaških oblasti in prebivalstva je bilo mogoče sovjetske agente ujeti, preden so utegnili izvesti svojs načrte. Sloucnfev IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIUIIIIH1IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII koltdot to pa radi tega, ker se cene tiskar* skim potrebščinam kakor tudi papirju večajo in moremo ceno koledarju obdržati le, če že sedai nakupimo vse potrebno za tisk. V tem času boste za tako lepo in pomembno našo knjigo storili največ, če »Slovenčev koledar« naročite in predplačate) naročite limpccie tilllllltlllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIHIIIIIiniIHnilllllllliHIIIIHIIllllllllllM Hlinili javne naprave. Policija in tamošnja posadka zdaj vneto iščejo enajst sovjetskih padalcev. Zaradi tega so obkolili vso pokrajino pri Trevni Bolgarska vlad je zaradi teh dejanj odločno protestirala pri sovjetski vladi. Vsi listi ostro obsojajo sovjetsko delovanje in zavračajo trditve šefa sovjetske propagande Lozovskega. II Sottosegretario croato per la propaganda ricevuto dal Duce II Duce ha ricevuto il Sottosegretario alla Propaganda dello stato croato ecc. Milkovič accompagnato dal Ministro della Cultura Popo-lare. — Al termine del colloquio il Sottosegretario Milkovič ha fatto al Duce gradito omaggio del volume delPenciclopedia croata. — II Duce ha quindi ricevuto il seguito delPecc. Milkovič composto dei dirigenti delle attivitk culturali e propagandistiche croate ed ha espresso la sua simpatia per loro e per il popolo della Croazia. Knez Piemontski v Gorici Piemontski princ v Gorici. V četrtek se je v Goriči mudil nekaj ur Piemontski princ Um-berto. Popoldne se je pripeljal s posebnim vlakom in je izstopil na glavni postaji. Tam so ga sprejeli in pozdravili predstavniki vseh oblasti in mesta. Piemontski princ se je zanimal za življenje v Gorici in za razmere v krajih ob Soči. Kjerkoli se je pokazal, ga je ljudstvo silno navdušeno pozdravljalo. Proti večeru se je princ odpeljal iz mesta, prav tako navdušeno pozdravljen kakor ob svojem prihodu. Napovedi o nemški ofenzivi proti Krimu In Kavkazu Stockholm, tT. sept. s. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet« prinaša poročila po angleških listih, ki trdijo, da v turških vojaških vojaških krogih vlada prepričanje, da bo nemško vrhovno poveljstvo kmalu začelo večjo ofenzivo na vsem južnem delu bojišča od Ki- {'eva do Črnega morja. Napadlo bo Krim iz zra-:a, z morja in s kopnega. Cilj te ofenzive bo doseči ozemlje na Kavkazu pred zimo. Ta načrt vsebuje veliko nevarnosti zlasti na morju, ker rusko brodovje še vedno ovladuje £rno morje. Nemci pa bodo vseeno tvegali ta poskus, ker da so vojaško in politično v stiski. Nemški sunek na Kavkaz bi odločujoče vplival na položaj po drugih ruskih bojiščih, če bi se Nemcem posrečilo, da bi se polastili bogatih zalog na Kavkazu ter dosegli oblast na Črnem morju. Potem bi 'lahko ogražali Perzijo,_ Irak ter ves Srednji Vzhod. Angleži bi zaradi tega morali poslati na te predele močne sile in tako oslabiti svojo vojsko v Libiji. Rapporti annuaii dei Prefetti al Duce II DUCE ha ultimato il rapporto annuale dei Prefetti del Regno. Le situazioni provinciali sono state separatamente e dettagliatamente esaminate sotto tutti gli aspetti politici economici e sociali. II Duce ha particolarmente rivolta la sua atten-zione ai servizi di distribuzione dei sussidi alle famiglie dei militari alle armi, alle condizioni delle masse lavoratrici alle situazioni alimentari ed ai problemi assistenziali impartendo predse dettaglia-te per ogni singolo settore della multiforme atti-viti provinciale. 11 Duce per molle provincie h intervenuto con diretti e lmmediati stanziamenti allo scopo di finanziare opere pubbliche di urgente interesse igienico sanitario o sociale. Dal comples-so dei rapporti h apparso evidente lo spirito di sacrificio, il senso di disciplina, la capacitk di resistenza, la volontk di lotta, la certezza di vit-toria del popolo fascista, II Duce ha poi rilevato con compiacimento Pefficace opera di collabora-zione che svolgono nelle provincie tutti gli orga-nismi del partito facenti capo ai segretari federali. II Duce ha infine rivolto a tutti i Prefetti il suo al.to elogjo pel 1’attivitk da essi esplicato e per i risultati raggiunti nella direzione delle provinci);. Vesti 20. septembra 22. septembra bo v Rim dopotoval madžarski ge-general Lajos. General se je udejstvoval pri zasedanju bivše Češkoslovaške, Transilvanije in Banata, ko je letošnjo pomlad med vojno proti Jugoslaviji bil v službi pri nemSkem vrhovnem poveljstvu kot zvezni častnik. Finski trgovinski minister Tanner je dospel v Berlin. Obiskal bo tudi Dunaj in Bratislavo ter imel povsod trgovska pogajanja. V hrvatskih gospodarskih krogih razpravljajo o tem, ali bi bilo koristno obnoviti trgovske zveize s Francijo. »Milijonsko mesto Petrograd naj stori samomor?« »Stalin hoče narediti iz Petrograda goreče ruševine« — pod takimi in podobnimi naslovi obravnava nemško časopisje včerajšnji sklep obrambnega sveta v Petrogradu, da se bo to mesto branilo kakor se ni še nikoli v zgodovini branilo nobeno mesto in da bodo Nemci, če se jim posreči vkorakati vanj, našli samo goreče podrtine. Iz Perzije je pred dvema dnevoma odpotovalo osebje bolgarskega in madžarskega poslaništva. Včeraj so od ondod odšli tudi člani romunskega poslaništva. V Atenah je izšla prva številka tamošnjega itali- janskega dnevnika, ki se imenuje »II giornale di Roma«. Ameriški mornariški minister Knox je včeraj razlagal Rooseveltovo zapoved, da naj ameriške ladje takoj začno streljati na vsako nemško in italijansko ladjo, če jo srečajo. Dejal je: »Ni potem važno spraševati, kdo je prvi streljal.« Iz teh besed sklepajo, da je ameriški rušilec »Greer« sam napadel in izzval nemško podmornico, ki je spustila proti njemu torpedo. V nemških uradnih krogih odločno zavračajo nem- „ške trditve, da bi bilo nemško letalstvo bombardiralo egiptovsko prestolnico Kairo. Bombardirano je bilo samo kairsko letališče, ki je blizu mesta. Romunija je lani dala 1B02 milijona lejev za oborožitev vojske, 1300 milijonov pa je bilo letos do 1. septembra danih podpor rodbinam bojevnikov. V Švici se je sestavil odbor, ki bo poslal večje število zdravnikov, zdravstvenega osebja in zdravil v tiste vzhodne kraje, ki jih je zadela vojska in koder manjka prebivalstvu ter ranjencem vsega najpotrebnejšega. Zasedba Grenlandije po Združenih državah dokazuje, da vodi Amerikance samo pohlep in ne kaki vojaški ali obrambni razlogi. Na zapuščeni in zamrznjeni Grenlandiji so namreč zelo bogata ležišča zlata. To dejstvo je potegnilo Amerikance tja, pravi portugalski list »Republica«. Zagreb, 19. sept. u. Policijska direkcija v Zagrebu je izdala tiralico za štirimi uradniki zagrebške poštne in brzojavne direkcije, o katerih so dognali, da so odgovorni za atentate, ki so bili izvršeni zadnje dni v telefonski centrali. Med njimi je tudi neka žena. Razpisana je bila nagrada 100.000 kun, ki jo bo prejel, kdor bo lahko oblastem da1 kakršnekoli informacije o pobeglih krivcih. Splošen tedenski vremenski pregled Najnižja jutranja temperatura +5.4° C - Včeraj nizek maksimum +13.4° Lepo vreme Ljubljana, 20. septembra. V pondeljek, 15. t. m., se je končala prva polovica tega meseca z močnim nalivom. V prvi polovici je bilo opažati nekako ritmično valovanje vremenskih pojavov. Prvi teden takorekoč je bil do 8. t. m. izredno lep, jesensko-sončen. Nato je sledil prvi, močnejši naliv in drugi teden je bil vremensko zelo slab in spremenljiv. Dnevi v drugi polovici meseca kažejo mnogo sličnosti s prvimi septebrskimi. ko je nastopilo sicer hladnejše, toda zelo lepo in sončno vreme. Barometer se je od 761.3 mm, kakor je bilo zaznamovano prve dni v tednu, rapidno začel dvigati in je dosegel v četrtek pravcati rekord, ki ga že dolga leta ne zaznamujejo v septembrskih dnevih, dosegel je namreč višino 773 mm, torej velikanski skok za 12 dobrih milimetrov. V petek je bil zaznamovan majhen padec in je bilo barometrsko stanje zjutraj 768.7 mm. Včeraj zjutraj je bilo prav toplo, pozneje pa zelo hladno. Zanimivo je bilo ta teden tudi valovanje dnevne temperature. V četrtek je bila ta mesec dosežena najnižja jutranja temperatura, ko je termometer kazal kar +5.4° C, včeraj pa se je jutranja najnižja toplota dvignila kar za 5 stopinj. Dnevni toplotni maksimum se je splošno gibal ta teden med +16° do +18° Celzija. Včeraj je vse kazalo, da se bo vreme naglo preobrnilo na deževno, vendar Je zavel močan sever, ki je razgnali oblake. Včeraj, kar je zelo redko v letu, je bilo Barje brez megle in zato so mnogi napovedovali prihod deževja. Ni se enkrat | zgodilo. Vsi vremenski znaki pa kažejo, da bo letošnja jesen lepa in na dežju ne preobilna in prebogata. Lahko bomo končali letošnjo vremensko bilanco z ugotovitvijo, da je bilo leto 1941 leto brez večjih vremenskih katastrof in brez nevarnih povodenjskih neprilik. Včerajšnje vremensko stanje je bilo kratko označeno s temi-le dejstvi: barometer 768.7 mm, najnižja jutranja temperatura + 10.4°, najvišja + 13° C. Zjutraj brez megle, podnevi hladno in sevemik. Dopoldne je več ur vladalo vetrovno zatišje. Kakor pa je meteorološki zavod zaznamoval, je bila v mestu včeraj najvišja dnevna temperatura +13.4°. Torej se je čez dan od jutranje dvignila samo za 4 stopinje. Je tudi redkost za september, da je bil dosežen tako nizek dnevni toplotni maksimum. Včeraj je bil zaznamovan barometerski padec, danes nasprotno se je barometer zopet dvignil, kar nam je v tolažbo, da lahko računamo na prav lepo jesensko Čisto nedeljo, ko bodo lahko odhajali Ljubljančani na kratke izlete na vse strani, posebno na Dolenjsko, kjer se že pričenja veselo življenje. Današnje vremensko poročilo kratko pravi: barometer 761.9 mm; ko je bil včeraj 768.7 mm, najnižja jutranja temperatura +9.4°. Danes je bilo izredno lepo jutro. Kmalu je sonce pokukalo izza Golovca na barjansko ravan. Prav značilno pa je, da je po Barju nekaj minut valovila nizka, ko tančica tenka megla. Znak, da bo ostalo še lepo vreme vnaprej. L’Alto Commissario presiede la riunlone del Comitato per la protezione antiaerea Nel salone delle riunioni al Palazzo del Governo L’Alto Commissario ha presieduto la riunione del Comitaio provinciale per la protezione antiaerea presente il Viceprefetto, i rappre6entanti del Presidio militare e il Sindaco. Dopo la rela-zione sullo stato attuale dell’organizzazione ed un attento esame dei problemi posti alPordine del giorno, 1’Alto Commissario ha riassunto la discus-sione dando le direttive per il lavoro da compiersi nei settori mteres6ati. Ha inoltre nominato il comitato esecutivo, presieduto dal Viceprefetto, onde concretare al piu presto la ri6oluzione dei problemi discussi. Najpotrebnejše, kar je treba vedeti o krompirju it*: Ljubljana, dne 20. septembra. Čas izkopavanja krompirja je tu. Na poljih je živahno, kmetje že zgodaj zjutraj hite na polja. Zemljo orjejo in novi krompir pride na dan. Izkopavanje krompirja Ko je krompirjevka porumenela in ovenela, se posuši, in ko ne tvori več škroba, je krompir dozorel. Če ostane krompirjevka i* kakršnega koli vzroka dalj časa zelena, je priporočljivo, da jo pokosimo, ker potem gomolji prej dozore. Pri izkopavanju krompirja se že na polju od-berejo debeli gomolji za prehrano ljudi, torej za trgovino, srednji za eeme in drobni za krmo ali pito. Pri izkopavanju je seveda treba paziti, da gomoljev ne ranimo, ker so taki potem le še za krmo. Navadno izkopavamo krompir s plugom. Pri tem načinu pa ostane veliko gomoljev v zemlji, ker jih plug kar sproti zasuje. Zaradi tega 6e mora njiva še pobranati, ker se pri tem dobi še mnogo gomoljev iz zemlje. — Za izkopavanje krompirja porabljamo poseben plug, s katerim hitro delamo in tudi gomoljev ne ranimo. Izkopavanje je tem pojx>lnejše, čim lažja je zemlja pri primerni vlagi. Shranjevanje krompirja Preden se krompir spravi v shrambe ali pod-sipnice, ga je treba očistiti vsake zemlje, ki se ga >Ji4>''(Jrži, nato posušiti, posebno, če je bil izkopan v mokri zemlji ali ob slabem vremenu. Zemljo je pajlažje odstraniti na ta način, da gomolje kota-imo po deskah. Če gomolja ne odberemo na njivi, ga odberemo ob tej priliki ali z ročnim odbiranjem ali pa s posebnim strojem za odbiranje krompirja. Krompir shranjujemo v shrambah, kleteh ali podsipnicah. Tudi z ozirom na kaljivost je treba gledati, kje bomo krompir shranili čez zimo, do prihodnjega krompirja. Ker ima toplota pri shranjevanju velik pomen, naj toplota v shrambi ne presega 8 stopinj Celzija, a naj tudi ne pade pod 0 stopinj Celzija. Gomolje je treba spraviti tako, da ne zmrznejo in ne zgnijejo. Dokazano je, da izgube gomolji na teži največ v začetku, ko jih spravimo, izguba teže pa se manjša proti spomladi. Krompir izgubi na teži vedno več, kadar je vreme toplejše. Prostori za shranjevanje morajo biti suhi in hladni, da se prepreči prezgodnje kaljenje, urejeni morajo biti tedaj tako, da je v njih vedno stalno enaka toplota, pri kateri gomolji ne kale in tudi ne zmrznejo. Če poženejo gomolji v shrambi klice, 6e te pri odbiranju za saditev polomijo, s čimer se izgubi mnogo hranilnih snovi. Izgubijo pa se pri tem tudi najboljša očesca, ki poganjajo močne in zrastne klice, iz katerih se razvije potem močna in odporna rastlina. Gomolji morajo biti nadalje shranjeni v takih prostorih, kjer je izhlapevanje vode zaradi stalne toplote nemogoče. V take namene so najbolj pripravne podsipnice. Pasite, kakšen krompir boste izbrali za seme! Krompir, ki dela mlade, ni za seme. Kako pa se pozna takšne vrste krompir? Ta pojav se lahko pokaže že v temlji ali pa v shrambi. Če po daljši suši nastopi vlažno vreme, poganja v zemlji nove gomoljčke Poleg na pol razvitih očesc na gomoljih se začnejo gomolji na novo razvijati, zato postanejo rogljičasti, ali pa se iz očesc narede povsem novi gomoljčki, ki ostanejo drobni kot lešniki in se seveda tvorijo na škodo ostalega gomolja. Isti pojav opazujemo tudi pri krompirju v skladišču ali v kleteh, kjer se pretvarjajo očesca v drobne gomoljčke, namesto da bi gomolji tvorili iz očesc krepke cime. Tudi krompir, ki prezgodaj tvori klice, ni dober za seme. To prav za prav ni napaka na krompirju. To je napaka lastnika, ki ga pusti prezgodaj kaliti. Pri nepazljivosti pa narede gomolji vrvcam podobne klice. In ker morajo te klice pred saditvijo odstraniti, gredo zaradi tega glavna očesca v izgubo in z njimi velik del hranilnih snovi, ki so potrebne za razvoj mlade rastlinice. Ker mora imeti semenski krompir vse dobre lastnosti in mu je treba te tudi ohraniti, je treba pač paziti na to, da ne skali prezgodaj. Shraniti ga je treba toliko na hladnem, da se zbudi oko tik pred saditvijo, ker bi sčasoma opešal v vseh svojih dobrih lastnostih. Prav tako kakor navedeni dve vrsti krompirja nista za seme, tako tudi ni krompir, ki se odlikuje po nitavosti. Veslači in jadralci na Ljubljanici Ljubljana, septembra. Kopalna in plavalna sezona na prostem je že zdavnaj za nami, če izvzamemo tiste bele vrane, ki se kopljejo vedno, tudi tedaj, kadar vodo pokriva ledena skorja in ki jo morajo pretolči, da pridejo do vode. Pač pa je na Ljubljanici še vedno v polnem razmahu čolnarjenje. Se več, sedaj, ko so se umaknili kopalci z Ljubljanice, se čolnarji tem bolj uveljavljajo, ker je voda tako rekoč vsa njihova. Prav za prav je moral priti šele sedanji rod, ki je odkril, da je Ljubljanica krasna reka, nalašč primerna za veslaški in tudi jadralni rod. Še pred leti si videl morda kak neroden težek čoln, ki sta ga morala poganjati najmanj dva veslača, dandanes je to vse drugače. Dolgi in vitki ozki športni čolni gospodarijo na reki, vmes pa se smučejo še hitrejši čolniči, ki jim pravijo sandolini in ki se poganjajo samo z enim veslom z dvema lopaticama. Seveda so sandolini samo za enega športnika, medtem ko Jih gre v dolge športne tudi po dvoje in več, kakor je pač čoln dolg. Popolnoma so izginili z Ljubljanice motorni čolni, pač zaradi tega, ker je treba varčevati z bencinom. To pa je veslačem kar všeč, ker jim motorni čolni ne delajo prevelikih valov. Pač pa so se pojavile na Ljubljanici po deset in desetletjih zopet jadrnice, to je mali čolni z razpetimi preprostimi jadri, ki Jih krmarji prav spretno sučejo, tako, da jadrnice ob količkaj ugodnem vetru veselo plujejo po vodi. Seveda se športniki upajo tudi v Gruberjev prekop, tja do zatvornice, jadrnice pa ne gredo za njimi, temveč se rajši drže mirnejše Ljubljanice, zlasti širokega razvodja okol Špice. Tako si je sedanja mladina našla drzno in prijetno zabavo na vodi in odkrila lepote, ki jih nudi Ljubljanica. II Presidente del I. N. F. A. I. L. a Lubiana Lubiana, 20. — 6 giunto a Lubiana il Presidente deH’INFIL accompagnato da aleuni dirigenti deiristituto. Presenli il vicecomandante fede-rale e Pispettore corporativo il Cons. Naz. Vec-chioni fe stalo ricevuto al Palazzo del Governo dali Alto Commissario col quale si fe intrattenuto su aleuni problemi interessanti Pistituto con par-ticolare riferimento alPassistenza degli operai delle vecchie provincie che si trovano nella nuova per ragioni di lavoro e per i quali t stata coneordata una speciale convenzione con Pistituto pensioni di Lubiana. 11 Cons. Naz. Vecchioni ed i suoi collabora-tori hanno visitato aleuni istituti locali interessan-dosi al loro funzionamento. Sestanek pokrajinskega odbora protiletalske zaščite Ljubljana, 20 .septembra. V vladni palači je Eksc. Visoki komisar predsedoval sestanku pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito. Navzoči so bili tudi vice-prefekt, zastopniki vojaškega poveljstva in mestni župan. Po podanih poročilih o sedanjem stanju organizacije in po podrobni razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, je Eksc Visoki Komisar zaključil sestanek in podal navodila za delo, ki ga je na tem področju treba izvesti. Razven tega je imenoval izvršilni odbor, ki mu predseduje Viceprefekt. Ta odbor bo skušal takoj izvesti stvari, ki 60 o njih govorili na sestanku. Nar. sv. Vecchioni v Ljubljani Včeraj je prispel v Ljubljano nar. svet. Vecchiohi, predsednik 1NFAIL v spremstvu več voditeljev zavoda. Ob navzočnosti federalnega podpoveljnika Gattija in korporacijskega nadzornika inž. Mašera je bil nar. sv. Vecchioni sprejet v vladni palači od Eksc. Visokega Komisarja, s katerim se je zadržal v razgovoru o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo zavoda, s posebnim ozirom na podpiranje delavcev iz starih pokrajin, k j so zaposleni v novi pokrajini in glede katerih je bil sklenjen posenen dogovor s Pokojninskim zavodom v Ljubljani. Nar. sv. Vecchioni in njegovi sodelavci so biskali več krajevnih zavodov in se zanimali za njihovo delovanje. Plavalci Ilirije v Rimu Rim, 20. septembra. Ljubljanski plavalci, člani Iliiije, so včeraj zjutraj prispeli v Rim, kjer se bodo v nedeljo udeležili velikih plavalnih tekem v tamkajšnjem stadionu. So to tudi izven slovenskih meja znani plavalci Žižek, Pelhan, Močan, Loeser in Mihalek, ki so se pripeljali v Rim v družbi svojih voditeljev. Proti poldnevu so se ljubljanski atleti podali na stadion, ki so si ga z velikim zanimanjem ogledali. Kako se bodo na jutrišnjem tekmovanju naši plavalci držali, je kaj težko vnaprej prerokovati, vsekakor pa je gotovo, da bo konkurenca huda in da bodo storili vse, da si pribore čim boljše mesto in da bodo čim dostojneje zastopali slovenski plavalni šport. Nedeljski izletniški vlak do Trebnjega Ljubljana, 20. septembra. Zaradi vedno večjega nedeljskega navala na vlake dolenjske proge do v nedeljo 21. septembra vozil nov par potniških vlakov na progi od Ljubljane do Trebnjega na Dolenjskem. Odhod vlaka je ob 7.51, s prihodom v Trebnje ob 9.43. Redni vlak, ki vozi do Rosalnic, pa bo odhajal iz Ljubljane ob 8.10. Na povratku bo nedeljski potniški vlak odhajal iz Trebnjega ob 19.50. Oba potniška vlaka se bosta ustavljala na vseh postajah. Židovska ulica pokrita Ljubljana, 20. septembra. Židovska ulica — ime spominja na nekdanji židovski geto, ki je bil tu pred dobrimi štiristo leti — je najožja ljubljanska ulica s prometom. Kjer koli je bil v kakšnem evropskem mestu židovski geto, povsod so bile ulice vedno ozke. Židje, ki so jim bili določeni posebni mestni deli, niso smeli namreč graditi izven njega, zato so v getu gradili tem tesneje. Ta tesnoba je ostala v Ljubljani do današnjih dni tudi v Židovski ulici, kjer seveda ni več Židov. Sedaj prenavljajo zunanjščino Kosove hiše ter so zidarji postavili oder. Ulica pa je zelo prometna ter so morali zato zidarji ob odru postaviti za silno leseno 6treho, tako, da je ta ael Židovske ulice prekrit in hodijo ljudje torei po tej ulici pod streho. Vozni promet je seveda v tej ozki ulici nemogoč in tudi kolesarji morajo z vozil, kadar gredo skozi to ulico. Kolesa na dijaškem sejmu Ljubljana, 20. septembra. Letošnji dijaški sejem na Bregu se v nečem močno razlikuje od dijaških sejmov v prejšnjih dobah, tako od tistih, ko so prednamci prodajali in kupovali knjige na Vodnikovem trgu, pred nekdanjim gimnazijskim poslopjem, ki je tam stalo, pa tudi od tistih, ko smo še mi barantali na Krekovem trgu in od onih, ko je sedaj tudi že odrasla mladine prodajala in kupovala pred klasično gimnazijo. Dijaški sejem predstavlja namreč hkrati tudi čudovito zbirko koles. Prav navaden prizor je, da privihra na kolesu recimo kakšna četrtošolka in že kar s kolesa vpije: »Za peto!« in podobno. Fantje pa seveda, kakor sploh ne znajo peš, skoraj vse se pripelje na kolesu in je že kar izjema, ako pride kdo, ki nima kolesa. Dijaki imajo stražo med seboj nekako organizirano in so na tem sejmu baje tatvine koles nemogoče. Eno pa jp srotovo: celo na živilskem trgu niti ob tržnih vih ni toliko koles zbranih, kakor tu, ko pic ,djo in kupujejo dijaki. To je tudi najboljše znamenje, da smo v resnici narod na kolesu, kar velja zlasti za mladino. Na dijaškem sejmu imajo seveda prav dober zaslužek tudi prodajalci sladoleda, sadja, zlasti pa melon. Vsem naročnikom »Slov. doma«! w Prihodnji teden bomo naSemu časopisu priložili položnice, s katerimi nakažite naročnino za »Slovenčev koledarzarjanio in vabimo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Dogoni živine prihodnji teden. »Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le do-gone za govejo živino: v torek, 23. t. m., v Kočevju, v torek, 23. t. m., v Stični, v sredo, 24. t. m., v Dol. Logatcu in v sredo, 24. t. m., v Ljubljani. Strokovna mesarska združenja naj pošljejo iz vsakega sodnega okraja na najbližji dogon po enega ali dva pooblaščena zastopnika zaradi prevzema živine. Gospodarska reja kuncev. Tak je naslov knjižici, ki izide prve dni oktobra t. 1. Izda jo Zveza društev »Mali gospodar v Ljubljani« v založbi Železničarske splošne gospodarske zadruge (kratko: »Žegoze«) v Ljubljani, Bleiwei-sova cesta 35-11. Razprava bo vsebovala vsa navodila za gospodarsko smotreno rejo naših gospodarskih pasem kuncev. Zato bo v sedanjih časih dobrodošla tako začetnikom kakor tudi starejšim in naprednejšim rejcem, saj bo naj-obširnejša od vseh naših dosedanjih. Naročite jo že sedaj pri »Žegozit, ker bo izšla z ozirom na postoječe razmere le v omejenem številu. Angorsko volno, t. j. dlako od angorskih kuncev, domačo ovčjo volno in kožice od kuncev kupuje po dnevnih cenah Železničarska splošna gospodarska zadruga (kratko: »Žegoza«) v Ljubljani, Bleiweisova cesta 35-11, ki prevzema volno in kožice tudi v predelavo. Kupujemo samo od članov, prodajamo tudi nečlanom. Zahtevajte cenik in pojasnila. Legna da ardare fag-(lo • rover« acquistiamo torti quanti-tativi pagamento conlro apertura credito banca-rio. Indirizzare offerte: Bnkova in hrastova drva kupujemo v velikih količinah. Plačila po odprtem bančnem kreditu. Ponudbe naslovite na: SEGHERIA DURBIANO - RIVOLI (Torino) iSXtSXtSaSUXSSCiSUX3(iSUl^^ Praška domača mast OISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 CORA TORINO «1835 CORA - CORA raparltlvo di gusto moderno. Sl preitde con sels. aperitiv modernega okusa. Pije ae ■ sodavico. Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju Zunaj 60 zahreščaili v pesku trdi, pa opotekavi koraki. Burga je odprla vrata. »Je v6e dobro?« je brez sape vprašal Tone. »Je! Boga zahvalil Pa še fantek!« Sama pri 6ebi pa s skrbjo pomislila: »Sam Bog ve, če bo kaj iz njega, če bo obstal! Tako neizrečeno je revček šibak!« »O, ti Liza, Liza, moja Liza!« je zavpil, butnil kebljico na tla, planil mimo Burge k ležišču in pokleknil. Pobožal je bledo Lizo po laseh in čelu, jo poljubil prav narahlo na obe lici in na oči ter čisto nalahko naslonil svoj obraz k njenemu. Z roko pa jo je prijel kar se je dalo nalahno za ramo. Dolgo časa sta ila tako in Liza je slišala, kaKO mu razbija srce. Trudno se ie smehljala od sreče. Zdaj je pa Burgo premagalo. Obrnila se je vstran in si 6 predpasnikom obri-oči* »Tale mala stvarca je pa najina! O ti ljubi Bog, kako neizrečeno si ti dober! Kako si ti dober!« je 6am pri sebi dejal z vsem srcem, ko je gledal sinčka. Neznansko rahlo se ga je dotaknil, da ga ne bi prebudil. Burga je privlekla odej in skrbno po- ti krila porodnico. Pogasila je ogenj, čeprav je dim pridno pobiralo z vrha. Vsi trije 60 to noč prebdeli. Spal je le četrti, najmlajši. Vseh skrbi so držale roke nad njim. • Z neprespanimi očmi je drugo jutro vstal Tone, komaj se je skozi reže ob vratih dalo razpoznati, da se zunaj dela dan. Nič ni bil spal. Napet kakor struna je poslušal vso noč, če se bo drobčkano kaj oglasilo. Kadar se je, je planil z ležišča in bos obstal ob Lizi. Ze je spet postalo tiho. Ničkolikokrat se je tako brez potrebe razburil in spet legel. Kdo ve, če sta se Burga in Liza za najmlajšega na Vreskovini tudi v resnici zadosti pobrigali? Zenske so že take: ono reč, ki naj bi šla na odgovor samo njim, opravijo samo naspol, pa je že dobro. Saj jim itak nobeden ne gleda pod prste, ker se v njej nič ne razpozna! Nemara, da s čisto majhnimi otroki enako počno. S takimi mislimi se je kar naprej bodel. Kar naprej je vstajal, brskal po žerjavici in prižigal, da bi si posvetil. Zdaj se mu je zazdelo, da je tisti drobčkani stvari, sinčku njegovemu, zmanjkalo diha. Pa je že otrok kako pih- nil ali hrknil v spanju, da je Toneta spet pognalo nazaj v otavo. Pa ni dobil miru. Nekaj časa ga je po takem obisku še strpelo, potem pa ga je spet segnalo z ležišča, da bi šel pogledat, če je čisto gotovo, da je sinček še živ. »Lepo bodi zahvaljen, Gospod Bog, pa še naprej pazi nanj, pa čeprav meni kaj ne bi imelo iti prav! Pa še na Lizo!« Tako je govoril sam pri sebi. »Saj veš, o Bog, da nisem nič prida človek, da sem si marsikakšno že naprtil na breg in ai otežkal hrbet, veš pa tudi, da kadar sem kaj napravil proti tvojim zapovedim, nikoli ni6em ravnal iz objestnosti! Ti veš, da Te imam zares rad in da molim k Tebi kolikor le morem, sicer re« da z duše skoraj samo takrat, kadar me prime, ampak takrat odkrito in zares, tako da ti še povedati nisem v stanu. Ti vse vidiš, ti vse veš, pa tudi veš, da je tako res in da bi bil rad dober, čeprav mi tako rado spodleti, da že kaj napravim, kar ti prav gotovo ne more biti všeč! O, za te reči tudi jaz vem, še predobrol Saj me je sram zaradi njih, ko prihajam pršdte s prošnjo, da me obvaruj pred nadlogami! Prihajam pa le, zakaj ti si nebeški oče jK>svetnih otrok, pa jih nikoli tako ne udarjaš kakor bi zaslužili, zato ker nimaš k jezi in maščevanju ir tehtanju nagnjenega srca kakor njih očetje po životu. Ti, Bog nebeški, Ti poskrbi, da se mojemu prve- mu ne bo nič zgodilo in da bo Liza ostala zdrava It Tako približno je Tone v temi zdihoval k Bogu, čeprav nemara ne natančno s temi besedami. Mislil pa je prav tako. Drugače tudi ne bi mogel, saj je bil zdrav, pravega srca, odkrit, in je vedel, dokod seže božja moč, dokod pa človeška. Nekaj časa je bil pri miru na svojem ležišču, vdan v tako premišljevanje in molitev, pa ga je spet kar na lepem zaskrbelo; vrglo ga je kvišku in bos se je spet odpravil tjačez k Lizi. Burga, ki ni mogla trdno spati kakor že nobeden star človek ne more, je nekaj časa tiho gledala to početje, nazadnje se je pa le oglasila: »Tak daj no že enkrat mir, ti obleda! Saj če boš kar naprej tacal sem pa tja, boš zbudil njo in otroka! Potlej jih pa kar ti 6pet pripravi, da bosta nazaj zaspala! Spat se spravi! Ce bo kaj, bom že jaz pravi čas pokonci!« Tone pa le ni mogel 6pati. Ko se je začutil jutranji mraz, je bil že na nogah. Sčdel je na pograd in čakal, da se še kdo zbudi. Prva je potisnila s sebe odejo Burga. Urno je zakurila, potem pa pomolzla Rjavko. Toneta — kakor da bi ga še za mar ne jemala. Neznansko je zdaj postala veljavna in pomembna. Kakor gospodinja na gruntu se je obračala. Potem se je zbudila tudi Liza. Kmalu je zavekal še otrok. Komaj se je oglasil, je bila Burga že zraven. Kakor bi bila opravila že kup svojih otrok, tako izkušeno in nič zbegano se je vedla. Malo mleka je imela v lončku, vanj je vlila toliko vode, da je je bilo naspol. Potem pa je počasi, kapljici za kapljico po-pomagala v tista ustka, ki jih je bilo Komaj dobro videti. Ta drobnička se mora na sesanje še privaditi in se tudi bo po malem. Tone je tačas zaklal kuro. Se na kokoši je mislil ta človek, si pravi Burga. In tega petelina, ki ga drugega ni kakor sam tepež, je tudi privlekel gor! »Ljubi Bog, daj, da bosta svojega prvega oba lahko vesela!« Tako prosi Burga potihem. *Daj mu moči, fantičku drobnemu! Tako je revež šibak! Nič ne kaže, da bi 06tal živ, ampak ti boš že na-napravil tako, da bo!« Zares je šibak ta otrok, težko, da bo kaj iz njega. Tako premišljuje Fantiček, drobna stvarca, zdaj pri dnevu zares ne kaže, da bi 06tal živ. Tak reven punkeljček je, ves plav in rjav, nobene prave sape nima, dih mu kar zastaja. Nič mu ne mara migati trebušček. Ti revček ti ubogi! • Ko opoldne najlepše sveti sonce, da se zdi gorkota kar poletna, šele stopita Tone in Burga ven in sedeta pred zavetjem na klop, (Dalje.) lili rt'f Žalost m veselje lllllllllj Risal Jože Beranek rs Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah IIIIIIIIII ..... im I * ' U// 37. Petra je Aleš spoštoval in poslušal. Ker ni poznal pravega očeta, je pač mislil, da mu je Peter oče. Včasih ga je v skrbi vprašal za mamo, pa mu je Peter odgovarjal, da jo bo videl čez nekaj let, če bo priden. 38. Ker so bile vasi daleč od Petrovega domovanja, ni Aleš mogel hoditi med druge otroke in se z njimi igrati. Zato si je pomagal sam in si kratil čas po svoje. Vsak dan je gonil na pašo kozi, posedal na bregu Save ter drvil vanjo kamenje. I 'ti 39. Drugače je pa sedal pod star hrast, narezal vrbovih mladik ter delal iz njih piščalke, ki je vsaka drugače pela. Slednjič se je v tej umetniji tako spopolnil, da je izdolbel na veliki piščali več lukenj in nanjo postrani piskal, da se mu je še Peter čudil. Beli »angeli na motor...« Veliko delo, ki ga opravljajo dan za dnem sanitetna letala - V nemško-poljski vojni so med prevozom umrli od 2500 le štirje ranjenci S* Idilik '2£jž. JbIP* '0 t :7' f. m**" , ■ - l l' IITPIfl -I . ,# 1 ■ * ' ^ ‘Jm Eskadrila italijanskih sanitetnih letal Ko zasledujemo vsak dan vojne operacije, mislimo v prvi vrsti na to, koliko go čete od trenutka, ko je bilo izdano zadnje uradno vojno poročilo, napredovale in kako daleč 60 v tem času potisnile sovražnika nazaj, kvečjemu še na to, kakšne izgube je sovražnik pretrpel, koliko njegovih vojakov je obležalo na bojišču in koliko letal je bilo sestreljenih. Le redkokdaj pa se spomnimo tudi na številne ranjence, ki jim je na bojnem polju treba čim-prej priskočiti na pomoč in jih čimprej odnesti, oziroma odpeljati daleč v zaledje, na varno. Odnašanje ranjencev z bojišča nekoč in danes Pomoč, ki jo v sedanji vojni dobi ranjenec na bojnem polju, je dokaj učinkovitejša in hitrejša, kakor pa je bila na primer v času prejšnje svetovne vojne. To je v prvi vreti treba pripisovati napredku, ki ga je doživelo v ča6u od prejšnje svetovne vojne do danes letalstvo. Z bojnih poljan so prej ranjence morali prenašati na rokah v bližnjo vojaško bolnišnico, kjer so jih za silo obvezali, potem pa počali prepeljali v kakšno me6to daleč v zaledju, in jih tam prepustili popolni zdravniški oskrbi. Preden pa je ranjenec prišel na ta način popolnoma na varno in mu je bila zagotovljena zadostna zdravniška pomoč, je dostikrat minulo tedne in tedne, kajti takrat niso še imeli tako popolnih prevoznih sredstev za ranjence, kakor jih imajo danes. Tudi v to človekoljubno službo 60 postavili letalo, ki je velikim daljavam od bojnega polja pa daleč v zaledja lahko najhitreje kos. V svetovni vojni 1914—18 60 o »reševalnih« letalih, ki naj prevažajo ranjence z bojišča, govorili le bolj v toliko, da so se z njimi pred svetom ponašali, danes pa to ni več samo prazna beseda, pač pa dejstvo, razveseljivo najbolj za tiste, ki se po besneči vojni vihri kot ranjenci znajdejo hitro v »leteči« kliniki... »Leteča klinika« Nekoč 6i videl v zaledju bojišča dolge vrste voz, na katerih so ranjenci ležali kar na borni slami in se tako vozili dneve in dneve ter trpeli neizmerne bolečine. Takšno mučno potovanje je bilo zanje re6 najlepša prilika, da so ali izkrvaveli, ali pa so se jim rane prisadile, da jih potem ni bilo morda nikdar več mogoče ozdraviti. Danes je reševalna služba na bojiščih či6to drugačna. Tam lahko vidiš dan za dnem, kako pristajajo in se spet dvigujejo v zrak bela sanitetna letala, za ranjence nekaki »angeli na motor*. Sanitetna letala so po večini veliki, dvo- ali trimotorni aparati, ki lahko lete s hitrostjo kakšnih 200 do 300 km na uro. Na njih je ponavadi po osem ležišč, ki jih nosijo zložljivi podstavki. Vojna lekarna, steklenice s kisikom in drugi zdravniški pripomočki za prvo silo, vse to je na tej »leteči kliniki« vsak čas na razpolago. Italija ima dve vrsti sanitetnih letal V Italiji imajo dve vreti letal, ki jih uporabljajo v ta človekoljubni namen, v primeru nujne potrebe pa je na razpolago še več drugih tipov letal, ki lahko opravljajo kočljivo nalogo »letečih klinik«. Sijajni so bili uspehi, ki so jih s takšnimi sanitetnimi letali dosegli v času nemško-poljske vojne. Po zraku 60 tedaj prepeljali okrog 2500 ranjencev z bojišča in so od vseh teh umrli samo štirje, pa še ti so biili prepeljani v zaledje s takšnimi letali, ki niso bila namenjena za zdravstveno službo. Prva stvar — kisik Najvažnejša stvar, ki jo moramo imeti na razpolago, če hočemo ranjencem uspešno pomagati na ta način, da jih prepeljemo z letalom v bolnišnice, je kisik: zrak je v višini kakih tisoč metrov že toliko redkejši, da še človek, ki je pri polni moči, to občuti. Ranjenec, ki je že precej oslabel, dobi že pri tej višini takoimenovano »višinsko bolezen«, ki se loti zdravega človeka šele v višini okrog 4000 metrov. Potem pridejo še druge nevšečnosti. Letalo ne more leteti vedno vodoravno, pač pa mora višino menjati. Lahko zavozi tudi v »zračno luknjo«. In nazadnje se je treba z velike višine spustiti na tla, pri čemer so potrebni primerni manevri v zraku. Pri spreminjanju višine, 6e spreminja tudi zračni pritisk, kar vpliva tudi na krvni obtok. In spremembe zračnega priti«?ka ranjenec spet dosti težje prenaša kot zdrav človek. Vse to so nevšečnosti, ki se jim tudi v tej človekoljubni službi ni mogoče izogniti. Dobre strani odtehtajo slabe Kakor pa ima ta služba še vedno nekaj slabih strani, tako ima tudi dobre, ki prejšnje več ko odtehtajo. Prevoz ranjencev s sanitetnim letalom je, kakor rečeno, neprimerno hitrejši, kakor pa je bil nekoč, drugič pa ranjenec v letalu leti z zavestjo, da bo gotovo rešen in da leti daleč proč od bojišča, proti Ia6tni domovini, kjer mu bodo z vsem priskočili na pomoč, da mu rešijo življenje. Vsega tega velikega upanja ranjenci v prejšnji svetovni vojni niso mogli imeti, če so se tedne in tedne vozili z navadnimi vozovi in dostikrat niti za silo ne obvezani. Pomoč vojnim ranjencem pa ne bi bila popolna, če bi jo mogli nuditi 6amo tistim, ki so obležali kje na suhozemnih bojiščih. Treba je misliti tudi na one, ki sredi morja čakajo rešitve in se morda s poslednjimi močmi krčevito oprijemajo razbitin potopljenih ladij ali sestreljenih letal. Oči vseh teh nesrečnih ljudi se danes z večjim upanjem ozirajo proti nebu, kakor pa po obzorju, da bi kje v dalji zagledali rešilno ladjo. Vsi ti vedo, da je beli ptič z rdečim križem zanje zanesljivejša rešitev, kot ladja, ki si povsod niti ne upa na morje, čeprav ima na 6ebi še tako viden rdeč križ. Brali smo že večkrat, da sovražnik v svoji divji besnosti ni prizanesel niti sanitetnim letalom. Zato morajo včasih imeti tieti, ki sredi morja, morda v rešilnih čolnih ali v objemu s tramovi razbitih ladij ajj ostankov letal čakajo na rešitev, mnogo potrpljenja. Morda je bilo reševalno letalo namenjeno v pr "s v. k njim, pa ga je med potjo kje zalotil brezsrčni sovražnik, ga napadel, prepodil ali celo potopiL Z letala ni lahko najti človeka v morju Ni tako lahko z letala najti kje sredi morja nesrečnih mornarjev ali letalcev, ki obupno čakajo jx>moči. Vprav zdaj se pristojni čini tel ji ukvarjajo z mislijo, da bi bojna letala opremili poleg drugega tudi s posebnimi vrečicami, v katerih bi bilo neke vrste barvilo, ki bi takoj potem, ko bi letalo padlo v morje, na široko pobarvalo monsko vodo (barvilo bi bilo na primer rujavo, da bi se na sinjem morju lepše videlo), in bi potem reševalno letalo hitreje našlo sled za letalci, ki 60 strmoglavili v morje. Ranjenega letaka, pa čeprav bi bil že v nezavesti, bi lepo držal na površju nepotopljiv mehur, vse okrog njega pa bi bil ogromen rumen madež, ki bi ga rešilno letalo lahko že od daleč opazilo. Dan za dnem in ob vsakem času letajo ti »angeli na motor« po nebu nad zaledji bojišč. Nič jih ne ustavi, ne srditi bojni ples v neposredni bližini, ne pijano veselje nad zmago. To neutrudljivo človekoljubno delo ne išče pohvale in priznanja. Vse plačilo je hvaležni 6mehljaj rešenega ranjenca, hvaležen smehljaj vse domovine... (Po »La Domenika del Corriere«). ČdROUNKfl fi pustolovski roman Prosim Va6, da bi blagovolili objaviti to pismo, ki se nanaša na 6lučaj odvetnika Legrosa v vašem cenjenem listu, ker bi mogoče utegnilo zanimati javnost. Nočem omalovaževati bistroumnosti in drugih policijskih sposobnosti komisarja Jloberta, toda bojim se, da, če bo vztrajal pri svojem sumu na akademika Fori-era, da bo naredil veliko napako. Prav malo bistroumnosti je treba, da je mogoče ugotoviti, da je spodnja krogla bila izstreljena iz Forierjevega samokresa, če se le nekoliko pomisli na položaj osebe, ki stoje strelja na drugo, ki sedi pri mizi. Ena izmed krogel se je zarila v omaro nad višino, v kateri je morala biti odvetnikova glava, druga pa pod njo. Razumljivo je, da se je krogla, katero je izstrelil odvetnik, zarila v omaro nad njegovo glavo. Ker pa je preiskava dognala, da so 6ledovi krvi le na krogli, ki je bila od zgoraj, je več kot jasno, da se je odvetnik ustrelil z lastnim samokresom in da ni prav, če kdo obtožuje za to nekoga drugega. Forier bo mogoče obsojen zaradi kakšnega drugega prestopka, toda nikakor mu ni mogoče dokazati in ga ob- soditi za dejanje, katerega ni storil. Več kot gotovo je torej dejstvo, da je odvetnik Legro6 postal žrtev nesreče, ko je snažil svoj samokres. To je moje mnenje, ki pa se mi zdi vsaj nekoliko upoštevanja vredno. Croixnoir.« Vrnil sem mu časopis in dejal: v »Mislim, da ima prav.« »Res ni nobenega dvoma o tem. Vsa zadeva izgleda popolnoma preprosta in je V6e senzacije že konec, razen če... Toda o tem bo še dovolj časa razmišljati pozneje. Sedaj pa je čas, da odidem. Ali greš z menoj?« »Prav rad. Toda kam neki greva?« »Na kraj zločina ali nesreče, kakor trdi gospod Croixnoir.« »Ti torej ne verjameš, da bi bila nesreča?« »Odkrito rečeno, ne. Dovolj stvari je, ki mi branijo to razlago. Če bi se bil ranil kako drugače, bi verjel, da je nesreča, toda zelo malo vejetno je, da bi v takšnem slučaju krogla zadela naravnost v sence. Toda pojdiva. Zanima me kaj pravi o tem policija.« Sedla sva v Doretov mali avtomobil in v par minutah sva že bila v pisarni pokojnega odvetnika Legrosa, kjer sva naletela na policijskega ravnatelja Duponta, na komisarja Roberta in na nekaj poročevalcev največjih pariških dnevnikov. Povedali so nam, da se v sobi še nihče ni ničesar dotaknil. Doret se je približal pisalni mizi in začel vse stvari na njej pozorno opazovati. Njegovi poklicni tovariši, ki so poznali njegove izredne sposobnosti, 60 pazljivo zasledovali vsako njegovo kretnjo. »Poskušal bom obnoviti ves dogodek ali bolje, sam se hočem vživeti vanj.« Sedel je na odvetnikovo mesto in vzel telefonsko slušalko v svoje roke. Toda takoj mi je namignil, naj pridem bliže in mi zašej>etal na uho: »Ali 6e ti ne zdi čudno, da se je nesreča pripetila medtem ko je telefoniral? Mislim, da če bi se dalo ugotoviti, 6 kom je govoril, bi se zadeva precej pojasnila.« Z očmi je sledil vrvico od 6lušal do telefonskega aparata, ki je stal na mali omarici poleg pisalne mize. Nenadoma mu je obraz zažarel. Vstal je, odprl vratiča pri omari, na kateri je bil telefonski aparat, vzel iz nje slušalko, pritisnil na nek gumb in 06tal negiben. Njegov obraz je izražal silno pozornost. Znova je pritisnil na gumb in stopil k pisalni mizi. Vzel je z nje mapo in polo papirja in se vrnil k omarici. Vzel je spet v levico slušalko in pritisnil na gumb. Njegova roka je začela brzeti po papirju. Njegov obraz je izražal ne samo pozornost, ampak vedno večje razburjenje. Čez nekaj minut je končal. Bil je smrtnobled in v očeh mu je odsevala groza. Nobene besede ni mogel izpregovoriti. Odložil je mapo, spravil papir in prepustil slušalko tovarišem, od katerih jo je vsak hotel imeti prvi. Nemudoma ie zapustil sobo in stekel po stopnicah. Sledil sem mu in 6kupaj sva sedla v avtomobil. Avto je z bliskovito naglico krenil proti uredništvu li6ta »Le Rdveil«. Doret je stekel po stopnicah v svojo sobo in sedel k pisalnemu 6troju. 2e čez nekaj minut je izročil ravnatelju Beaulardu članek. Ta ga je nemudoma prečital in ga dal glavnemu uredniku, rekoč: »Pripravite takoj izredno izdajo!« Ničesar nisem še razumel od vse te zadeve. Pograbil sem torej prijatelja za (a roko in mu z užaljenim glasom rekel: »Mislim, da mi sedaj lahko pojasniš za kaj gre?« »Brez dvoma,« je odgovoril smehljaje in si prižgal cigareto. »Opazil 6em, da je odvetnik Legros ujx>rabljal mne-mofon. Je to aparat, ki posname telefonski pogovor, če je oseba odsotna. Takoj ti pojasnim z zgledom. Če je ta aparat priključen telefonu, more oseba, ki telefonira, govoriti, ne da bi dotičnik, kateremu je to poročilo namenjeno, moral biti prisoten. Besede se vtisnejo na poseben cilinder s pomočjo kovfnaste igle, kakor pri fonografu. Ko se dotičnik, kateremu je bilo sporočilo namenjeno, vrne, mu ni treba drugega, kot da vzame slušalko in pritisne na gumb. Aparat mu poda natančen posnetek tega, kar je bilo pred več urami ali celo pred dnevi sporočeno. K sreči je bil pri odvetniku mne-mofon vključen.« »Zahvaljujem se ti za izčrpno poročilo«, sem mu dejal. »Toda mene mnogo bolj zanima, kaj si na tem aparatu posnel, da bi bil tako razburjen in kaj je v onem članku, ki si ga oddal, da je za to potrebna posebna izdaja.« »Našel sem ključ do zločina.« ie dejal Doret, ki se je očividno zabaval s tem, da je dražil mojo radovednost. Nato pa je nadaljeval: »V resnici gre za zločin. Sedaj ni več moja tajnost. Gotovo so v tem času tudi moji tovariši in policija izvedeli resnico. Saj 6e mi vedno zgodi enako: pridem le nekoliko prej kot drugi. Tu imaš prepis razgovora, ki sem ga posnel z mnemo-fona. Prečitaj ga. Opazil boš, da se na koncu sliši tudi strel iz samokresa, in sicer en sam strel. S tem se zdi, da je potrjena izjava 6tare vdove, ki je trdila, da je slišala 6amo en etrel«. »Zelo čudno je to, ker sta se našli dve krogli in tudi Raymond Forier je priznal, da je streljal. Še več čudnih stvari je v vsej zadevi. Upamo, da se bodo pojasnile ena za drugo.« Tako sem izvedel za usodni telefonski razgovor, katerega je imel odvetnik Legros tik pred 6mrtjo in katerega eem z v6o natančnostjo podal v začetku te knjige. Doret je bil dobre volje. Mel si je roke in dejal: »Ah, gospod Croixnoir, nikakor niste tekmec, kakor 6em se od začetka bal. Mesto tega pa ste nevarna divjad, katero je treba ujeti...« Tedaj pa se je nenadoma nečesa domislil. Vstal je m mi rekel: »Ali greva?« Sledil sem mu, ne da bi ga vprašal za pojasnilo. Stvar me je začela silno zanimati. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« fehaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina je ( lir, za inozemstvo 10 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40 05 — Podružnica: Novo mesta