Politični ogled. Avstrijske dežele. Vaako poletje poči eakrat glaa, aaj si aemški liberalci podajo roko v večuo zvezo, toda vselej se jim razpoči ta glas o zvezi, kakor puhla repa. Za to ae damo tudi letos ua enak glas, ki se sedaj razlega po nemških noviaab, nič kaj veliko. — V višjib vojaških krogih se gode spremembe, ae da jim vedo Ijudje prav vzroka. Poveljaik 3. vo- jaškega oddelka v Gradci, fzm. Kuhn izatopi, kakor se pravi za čas, iz vojaake službe ia aa njegovo mesto pride fml. Scboafeld, dotlej vo- jaaki poveljnik v Sibiaji na Erdeljskem. — V Gradci je bilo zadnji teden zborovaaje aemškib avstrijskib učiteljev. Bilo jih je bojda kacih 1000 in aklenili so neko izjavo, ki ae atavi po robu zoper vsako spremembo postave za ljudskc šole. No doslej še ne pozaamo dreveaa, ki bi bilo vzrastlo do aeba ia meaimo, da tudi jeza teh gospodičev ae bode naše vlade poaebao pretresla. — Za poslanca se ponuja Velikov- skemu okraju neki Plautz. Ni dvoma, da se mož tovariši z aemškim poslaucem Laxom in iz tega lehko vedo slov. volilci, da zasluži mož od ajih le brco. Previduim bode pa vse eao biti narodaim volilcem, kajti nemškutarija prime se ajega gotovo, kar le kje po slov. Koro- škem leze ia gre. — Kraajski dež. glavar, grof Tbura-Valsassiaa je v pouedeljek dne 23. julija umrl na 8voji graščiai pri Radoljici. Itaajci grof je bil kot dež. glavar skrbea domoljub in Sloveacem ai delal zaver. — Cesarska sveča nost v Logatci se je izvraila zadajo nedeljo izvrstao ia je bilo več kakor 2000 ljudi pri veselici. Okr. glavar dr. Rus ia posebao drž. po- slanec dr. Ferjančič je nariaal očetovo skrb svitlega ceaarja, ki obaega vse avstrijske na- rode. — Po Goriškem iaiajo letoa obilo sadja, toda njih sadje je rano in se ne drži dolgo. Zato jim ga je treba ali bitro, po ceai prodati ali sušiti. Domoljubje jim svetujejo, aaj se po- primejo bolj aušenja, kajti vaako leto ai za sadje ia auho pride tudi doma^im prav. — Ceska telovadaa društva ,,Sokol" gredo meseca septembra skozi Ljubljaao v Trst ia Beuetke, Njim se pridruži po veselicab v Ljubljaui. dne 8. ia 9. tudi več slov. ,,Sokolcev". — V Trstu dobo višji dac aa pivo ter gre ta denar v mestao kaao. Dae bode poalej od hl. 50 kr. — Po Dalmaciji biva Hrvatov. Srboy ia Italijanov. Doslej so si bili hrvaaki in srbski poslanci precej aavskiž in sedaj se pravi, da ao sklenili prijateljstvo med seboj. To bi bilo vsekako dobro. — Na Ogerskem jim bodi število ljud- skib učiteljic že aa pot ter ae zaajo, kani jib aaj nastavijo. No tega si je pač ogeraka vlada sama kriva, csaiu pa je vabila hčere razaib uradaikov s tolikim deaarjem aa ueiteljišča ? Skraja je bilo to morebiti dobro, toda drž. kasa je bila pač predolgo odprta! Vunanje države. Svef-anoati, ki so vrše o prihodu aemškega ceaarja Viljema aa Ruskeni, polaijo skoraj vaem noviaam po cele predale, a aobene ae vedo, kaj da kje pomeai to za preperelo Evropo. Ugiblje se po ajih pač veiiko a mi ae rečemo, da je posebao veliko resaice v tem. Toliko pa je že reanica, da še vsaj letos ae pride nikjer do vojske. — Priac Ko- burški ali sedaj knez Bolgaraki utegne biti prvi, ki bode čutil, kaj da sta nemški cesar ia ruski car med aeboj dognala. Že sedajvje vsa podoba, da mu ugasajuje zvezda sreče. Škoda za lep deaar, ki mu ga aihče ae povrae, ako ga potisaejo kedaj čez meje! — Srbija ae bliža budim duevom; eedalje bolj se kaže, da ljudstvo ae mara veliko za kralja. Kraljica je sedaj v Haagu aa Nizozemakem ia pravi se, da pojde od oadot aa Rusko. — Turčija je dala Rusiji odgovor aa vprašaaje, kedaj ji izplača vojao odškodaiao, — na papirji, Rusom bil bi pa ljubši odgovor v deaarji. — Po Turčiji je velik strab, češ, da jim vzeme Rusija trdajavo Arzum, Avstrija pa Solua. Mogoče, toda kar tako aaglo še ae. — Grški kralj je odpotoval iz Atea skozi Duaaj v Peterburg na Rusko. Ondu biva že delj čaaa kraljica. — Italijaaski kralj se ae pocuti posebno dobro v Rimu; zadnji petek ga je celo omotica prijela iu je zato aaglo odpotoval v Florencijo. — V Madridu je bila mala vstaja zavoljo davka aa žgaaje. To nesrečao žgaaje! — Predsednik fraacoake republike, Caraot, je zaduje dni potoyal po južai Frauciji ia so ga po vseli meatih vsj^rejeiaaliV, kakor kacega kralja. Možu je to vidao dopadlo, ter je imel vsled teg-a povsod ljubezaivih besed na razpolagaaje. — Geueral Houlaager je že ozdravel, toda njegova veljava girnšva vidao, v okraji Ardeche je propadel pri volitvi, njegov aaaprotaik je skoraj polovico več glasov dobil. — Angležka zboraica je vsprejela aovo postavo gledo krajae uprave ali, kar je tisto, oboinsko postavo. Škoda, da ae velja ta postavo tudi za Irsko. — Na otoku Haiti je velika vstaja v glavaem mcatu Portau 1'riace, ter je že veo javaib. poalopij požgauih. Brž ko ae so le tolo vaji, ki leliko ropajo v požaru. Hudobije je pač veliko po svetu. — Tudi v Chicagu, v aeverai Ameriki imajo hudodelce — auarbiate. To so delalci, ki bi radi brez dela živeli. Prišli pa so jim aa sled velike zarote ter jih že precej deli pod kljue.