številka 41 četrtek, 14. oktobra 1999 180 tolarjev
Praznik za učence, učitelje in krajane
Po 11 letih deiovanja so učenci in učitelji najmlajše osnovne šole v mestni občini Velenje - Šalek, vendarle dočakali veliko zunanjo športno učilnico. Izgradnja večnamenskega športnega igrišča je veljala več kot 18 milijonov tolarjev. Svojemu namenu so ga predali minulo soboto, o pridobitvi pa so dejali, da je to praznik tudi za krajane.
Med radostmi, ki jih prinaša s sabo jesen, je gotovo kostanj. Naj bo kuhan ali pečen - tekne. Sploh, menijo nekateri, če je ob tem še kozarček dobrega mošta ali
sladkega "tolkca". Za sladico se je malo treba potrudi-ti, a je užitek ob uživanju sadov narave res pravi.
■ (Foto:vos)
Čez dan se bo razjasnilo, jutriprecej
jasno, v vzhodni Sloveniji bo občasno zmerno oblačno.
	
1071M '^lldll	b |gf RadioMelenje
Tekmovanje : Moja dežela - lepa in gostoljubna
Velenje najlepše med večjimi mesti
ISSN 0350-5561
Turistična zveza Slovenije je tudi letos pod pokroviteljstvom ministrstva za okolje in pros-tor ter ministrstva za malo gospodarstvo in turizem obiskala in ocenila 104 kraje. Tekmova-nje je potekalo pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna, z njim pa želijo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja, ohranjanja domačnosti, gostoljubja, obogatitvi turistične ponudbe in lepši podobi naše dežele.
Med večjimi mesti je bilo komisiji najbolj všeč Velenje (druga je Nova Gorica, tretja pa Ljubljana). Med srednjimi mesti so zmagale
Slovenske Konjice (pred Mursko Soboto in Žalcem), med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek (drugi je Bled, tretji Portorož), med turističnimi kraji je zmagalo Laško (pred Smar-ješkimi Toplicami in Ptujem), v kategoriji izlet-niških krajev so najbolj navdušili Mozirjani, Luče pa so se uvrstile na tretje mesto v kategori-ji ostalih krajev.
Zaključek letošnje akcije in slovesna podeli-tev priznanj bo 11. novembra v Laškem.
■ mz
Nadomestne šoštanjske županske volitve
v
Ze videno?
VSoštanju bodo 28. novembra nadomestne iupanske volitve. Čeprav se lahko uradno volilna kampanja začne šele 29. oktobra, 30 dni pred glasovanjem torej, pa se po Soštanju o kandidatih, ki se bodo tokrat potegovali za to prestižno mesto (za posameznika in stranko), že precej govori. Ze videno, pravijo Soštanjčani, ki pri tem naštevajo stara imena za nove ćase. Stranke seveda svoje adute še skrivajo, ponekod jih prav v teh dneh določajo na strankarskih konvencijah oziroma tako, kot določajo za te
primere njihova interna pravila. Možno je kandidirati tudi na osnovi zbranih podpisov volivcev (50 na predpisanih obrazcih, potrjenih na upravni enoti). 4. novembra, po 19. uri, ko morajo na sedež občinske volilne komisije prispeti kandidature, bo znano, kdo utegne-jo biti kandidati, do takrat nam preostane le ugibanje. Najbolj zanimivo bo gotovo pri SDS. Sliši se, da se tam še vedno niso odločili alipošljejo v boj Darka Meniha (rav-natelja OŠ KDK) ali Valterja Pirtovška (zdravnika v šoštan-jskem zdravstvenem domu). Menda je bilo sprva kandida-tov, ki bi se šli visoko občinsko politiko še več, a sta skozi strankino sito prišla le ta dva. Tudipri SKD se še niso odločili, ali drugače, slišatije, da so se tam že, da pa še ni jasno, ali bo Drago Koren (svetnik v občinskem svetu in direktor geodetske uprave), na katerega stavijo, sprejel kan-didaturo ali ne. Na županskih volitvah 98 SKD ni imela svojega kandidata. Prav tako je še rahlo odprta kandidatura Marjana Jakoba (podžupan, direktor Šaleške kmetijske zadruge, direktor Mlekarne Arja vas) na listi SLS, lahko da bo, lahko pa tudi, da ne bo? Zanimive so govorice, kijih je "sproduciral" tabor SLS, na katerem je bila kotgostja tudi magistra Cvetka Tinauer, (podjetnica, svetnica in predsed-nica KS Šoštanj), o povezavi med SLS in njo. No, nekajje jasno - da ta tokratnih volitev gotovo ne bo izpustila. Bolj kot ne je tudi že nekaj časa jasno, da bo LDS spet stavila na Milana Kopušarja (sedanjega podžupana in svetnika v občinskem svetu), ZLSD pa najbrž na Matjaža Natka (svet-nika, upokojenega ravnatelja OŠ Biba Roeck). Ali bodo tokrat v boj posegli tudi Zeleni (če bodo, potem bo kandidat bodisi Peter Rezman, Edi Vučina ali Vojko Krneža), je veliko vprašanje. Prav nobena govorica v zvezi z nadomestnimi županskimi volitvamipa nipovezana z dogajanjem v DeSusu, kar pa še ne pomeni, da ne bodo tudi v tej stranki prišli na dan s kakšnim svojim kandidatom. Mi smo slišali za te, lahko, da ste vi še za kakšnega več. Kot že rečeno, bo pa tako ali tako o kandidatih že kmalu vse jasno.
■ Milena Krstič - Planinc
9770350556014
2 MAS vas
DOGODKI
14. oktobra 1999
novice
Iz občine Ljubno
Prvi s prostorskimi načrti
Z razdelitvijo nekdanje skupne občine Mozirje na pet in kasneje na šest novih občin, je morala sleherna od teh poskrbeti tudi za prilagoditev prostorsko - ureditvenih načrtov novim razmeram. Najbolj uspešni med vsemi so bili v občini Ljubno ob Savinji, saj so posameznim ministrstvom že v začetku leta predstavili nov prostorsko - ureditveni plan. Vlada ga je obravnavala prejšnji teden, v teh dneh pa na občini pričakujejo ustrezen sklep, na podlagi katerega bo večina od 73 občanov, ki so poslali vloge, lahko začela grad-bene in ostale aktivnosti. Večina zato, ker nekaj vlog min-istrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni odobrilo.
Razveseljujoča rodnost
Prejšnji teden so an Ljubnem podelili socialni stanovanji dvema mladima družinama z otroki. To je seveda dobro-došlo za kraj, prav tako razveseljiv pa je še en podatek. Dejstvo namreč, da se bo letos v ljubenski občini rodilo 33 otrok, kar za razliko od nekaterih sosednjih občin in slovenskega povprečja pomeni prirastek prebivalstva.
Policijska pisarna
V	prihodnjih dneh bodo v občinski stavbi na Ljubnem odprli policijsko pisarno. Ljubno že mnogo let nima polici-jske postaje, zato bo pisarna dobrodošla novost. Odprta bo cnkrat tedensko, v tem času pa bodo krajani deležni pojas-nil in nasvetov glede splošne in prometne varnosti.
UjP
Občina Gornji Grad
Ogrevanje v začetku novembra
V	središču Zadrečke doline pospešeno nadaljujejo gradnjo toplovoda in bodo v teh dneh sklenili povezavo med starim in novim delom, torej do osnovne šole in zdravstvenega doma. Takoj bodo nadaljevali dela v novem naselju in po predvidevanjih naj bi v začetku novembra z daljinskim siste-mom ogrevanja "pokrili" 70 odstotkov porabnikov v kraju.
Ujp
Nagradno žrebanje Queiie
Pol milijona na Koroško
Po uspešni prodajni sezoni pomlad- poletje, je Quelle iz Velenja,. ki je mešana družba Gorenja in največje evropske kataloške prodajne hiše Quelle, pripravilo še zaključno žrebanje nagradne igre, ki jo vsako leto priprav-ijo v okviru njihove obsežne kataloške prodaje. V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, ki pravilno odgovorijo na zastal-jeno nagradno vprašanje, objavljeno v katalogu. Tako je bilo tudi letos, srečen nagrajenec pa je lahko izbiral med enotedenskim potovanjem za dve osebi v Pariz ali med denarno nagrado v višini 500 tisoč tolarjev. Janez Ramšak iz Crne na Koroškem se je odločil za denar, ki mu ga je v prisotnosti njegovih staršev izročil direktor podjetja Gorenje Quelle Alojz Gabrovec (na sliki desno).
■ V.Z.
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE
Na osnovi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (UL RS št. 46 / 92 ) objavlja Upravna enota Velenje
0 razgrnitvi splosnega volilnega imenika za območje Občine Šoštanj za nadomestne volitve župana
Splošni volilni imenik bo razgrnjen na sedežu Občine Šoštanj, Trg svobode 12. Del. čas občine je:
v ponedeljek, torek od 7.30 do 14.30 ure v sredo od 7.30 do 16.30 ure in - v petek od 7.30 do 12.30 ure Volilni imenik bo razgrnjen v času od 18.10.1999 do 13.11.1999. Državljan ima pravico v tem času pregledati volilni imenik in pisno ali ustno zahtevati popravek na Upravni enoti Velenje.
Območno združenje RK Veienje
V Tednu solidarnosti paketi za socialno ogrožene
Na Rdečem križu Slovenije so z rezultati letošnje akcije Ni-koli sami, katere kratko spo-ročilo je bilo "Pomagam ker ...", zadovoljni. Do prvih ok-tobrskih dni se je namreč va-njo vključilo več kot 36.200 donatorjev, podjetij in posa-meznikov, za socialno - hu-manitarne programe RK pa so prispevali več kot 96 mili-jonov tolarjev. Odzivna je bila akcija tudi v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pakete prehrane in higiene bodo socialno ogroženim po-sameznikom in družinam na Območnem združenju RK Ve-lenje delili najbrž v prvih dneh prihodnjega meseca. Tako kot minula leta je tudi v letošnji akciji slabih 70- od-stotkov darovalcev namenilo denar za programe materialne pomoči revnim ter brezposel-nim, slabih 20 - odstotkov za letovanje socialno ogroženih otrok, sledijo pa pomoč bol-
nim, invalidnim ter ostarelim, ob naravnih in drugih ne-srečah, za program dela z mla-dimi, pomoč brezdomcem in pregnancem s Kosova, 0,17-odstotkov darovalcev pa je na-menilo svoj denarni prispevck za programe preprečevanja zasvojenosti vseh vrst. Z zbranim denarjem bodo pri RK Slovenije lahko pripravili 26 tisoč prehrambenih pake-tov in zavitkov pralnega praška, 7000 darilnih vrečk za ostarele, 560 darilnih paketov za otroke, 500 otrokom iz soci-alno ogroženih družin pa bodo omogočili letovanje v mladin-skem letovišču in zdravilišču Debeli Rtič. RK Slovenije bo razdelil omenjeno svojim ob-močnim združenjem po ena-kem ključu, kot minula leta -glede na izkazano pripravlje-nost občanov na območju, na katerem združenja delujejo. Na velenjskem RK pravijo, da se dobrotniki iz občin Velenje,
Šoštanj in Šmartno ob Paki do-natorstvu tudi v letošnji akciji Nikoli sami niso izneverili. V njej je namreč sodelovalo 107 podjetij in 723 posameznikov, njihova pomoč pa bo za-doščala za 488 prehrambenih paketov (kar je toliko kot v lanski akciji), 8 otrok iz ome-njenih občin pa bo lahko najbrž zimske počitnice preživelo na Debelem Rtiču. Darinka Herman, sekretarka območnega združenja RK Ve-lenje je povedala, da bodo pa-kete razdelili med socialno ogrožene domače posamezni-ke in družine takoj, ko bodo prispeli iz Ljubljane oziroma v Tednu solidarnosti (v prvih no-vembrskih dneh). Nekaj jih bo-do delili po krajevnih organi-zacija RK, glavnino pa iz skla-dišča v Velenju. S tem bodo vsaj nekoliko omilili stisko ti-stih, ki s pomočjo solidarnosti drugih lažje preživijo vsakdan.
Utp
Nagradi ob tednu otroka
Velenje - Nadzorni odbor Medobčinske zveze prijateljev mladi-ne Velenje je prejšnji teden, ko je potekal mednarodni teden otroka, na redni seji izbral dve letošnji nagrajenki. Vsako leto namreč podelijo priznanja zaslužnim za lepšo mladost otrok v Dolini. Tokrat bosta priznanji dobili dolgoletna mentorica vzgojiteljev v poletnih kolonijah Marija Meh in marljiva knjižničarka Marija Glinšek iz OŠ Gustava Šiliha. Ze dolgo je mentorica bralne značke, pomagala pa je tudi pri uvajanju predšolske bralne značke. Sedaj bodo počakali še na predloge iz posameznih društev prijateljev mladine, potem pa pripravili dokončen seznam.
Članice so prisluhnile tudi poročilu o delu MZPM v zadnjih mesecih. Pripravili so veliko aktivnosti za otroke, sploh v času poletnih počitnic, ki so jih spet polepšali številnim otrokom iz Doline z obiskom Sončnega mesta in letovanj ob morju...
■ bš
Bavaria Wolltex Company®
Razpisuje prosto delovno mesto
ASISTENT PRODAJE
Iz Velenja oz. okolice
Pričakujemo izpolnjevanje naslednjih pogojev:
-	min. srednja izobrazba ekonomske smeri
-	dobro poznavanje dela s PC-jem (MS Office)
-	komunikativnost, urejenost, zanesljivost ter pozitvna usmer-jenost
Vaše naloge bodo:
-	dnevna asistiranja na predstavitvah
-	vodenje prodajnih evidenc
Vaše pisne prijave pošljite z življen-jepisom in navedbo izkušenj v roku 8 dni na naslov: Bavaria Woiltex Com-pany, Zidanškova 17, 2314 Zg. Pol-skava, tel. 062-836-451. e-mail: info@bavaria-wolrtex.com.
v enem
stavku
P0S0ČJE - Tla v Posočju so se zatresla pred letom in pol, potresnih ran je še veliko in ob-nova se bo zavlekla v naslednje tisočletje, v tem trenutku s po-močjo skupnosti avstrijskih mest v Bovcu pospešeno gradi-jo otroški vrtce, kljub vsem na-porom pa bo letošnjo zimo v začasnih bivališčih moralo preživeti še 135 družin. PIRAN - med slovensko -ameriško akcijo Pozejdon 99 so z morskega dna potegnili tri mi-ne, ki pomenijo nevarnost na plovnih poteh, s sonarjem za preiskovanje morskega dna so sodelovali pripadniki ameriške vojne mornarice, na dnu pa je še okoli 50 neeksplodiranih min in torpedov, ki jih bodo vrisali v poseben kataster in dvignili. K0PER - Bavarska je vse bolj zainteresirana za Luko Koper in za boljše prometne povezave z njo, saj ima luka vse večjo vlo-go za bavarsko in nemško go-spodarstvo, zato se je v Ljublja-ni zbralo 80 predstavnikov obeh vlad, prav Bavarci pa naj bi bili tudi strateški partnerji pri priva-tizaciji koprskega pristanišča. CELJE - Že dobro leto v Celju pripravljajo varno hišo, za-točišče za ženske in otroke, žrtve nasilja, izdelali so že idejni projekt, odprli naj bi jo prihod-nje leto, zajemala bo potrebe širšega celjskega področja, saj je doslej že 13 občin obljubilo pomoč pri njeni postavitvi. R0GAŠKA SLATINA - Zdravi-lišče Rogaška Slatina bo ta te-dien obiskalo 17 turističnih agentov iz Rusije, že prejšnji te-den so jih gostili kar 33, kar potrjuje, da je zanimanje za slo-venski zdraviliški in počitniški turizem v Rusiji vse večje, go-stitelji pa seveda upajo, da se bodo ti obiski obrestovali.
Naveza ni ena le nam dodeljena
Vzadnjem času se je pri nas zgodilo veliko stvari, ki se tako ali drugače povezujejo. Nekatere naveze kaiejo dobro, druge tudi slabe strani, ali vsaj niso uspešne. Na našem ožjem območju ni prišlo le do nove za nekatere neprijetne naveze, lahko bi rekli da je šlo bolj za neprijetno potezo. Saši hlač ne bodo delali več v Soštanju, ampak v Nazarjah. Kar so v vodstvu Elkroja začrtali ze pred leti, so zdaj uresničili. Po tistem, ko so Soštanjčane z ukinitvijo tovarne usnja ustrojili, so jih zdaj še slekli. To, da je vse ostali v okvirih iste nastajajoče regije,je za mnoge delavke le slaba tolažba.
V Sempetm pa se je kaj končala savinjsko-ptujske hmeljarska naveza. Periitnina se je po enoletnem hmeljarjenju poslovila od zlatih kobul. Vroče poslovila. Kar tretjino pridelka jim je nam-reč pogoltnil ogenj. Ta veliko požar, o tem, zakaj je zagorelo, je veliko govoric, je zadimil tudi razprave o bodočnosti hmeljar-jenja v Savinjski dolini, zaradi njega je bila tudi slabše vidna slovesnost, ko je hmeljarski inštitut odprl nove prostore. Je pa ta otvoritev gotovo dokaz, da pridelovanja hmelja pri nas še ne mislimo opustiti. Razen, če ne mislimo ostali zgolj "teoretiki", ne pa praktiki in še naprej v sveti priznani pridelovalci zlate, a grenke kobule. Uspela tudi ni mozirsko-zreška naveza, ki naj bi se izrazila s tem, da bi Rogla kupila Golte. O tem je bilo pred časom veliko govora, na zadnji dražbi se Unior Turizem kot kupec ni pojavil. Sploh nihče se nipojavil in s tem se je potrdi-lo, da za ta smučarski centerpač nihče ni pripravljen plačati 125 milijonov. Za koliko se ga bo stečajni upravitelj sploh lahko znebil?! Vnekakem pat položaju pa je ostala celjsko-
kranjska naveza. Merkur in Kovinotehna sta sklenili premirje in se pripravljata na podpis pogodbe, ki naj bi zadovoljila obes strani. Predvsem delavce celjske družbe zanima, če bo pogodba res taka, da bo zaščitila tudi njih. Enako gotovo zanima tudi kupce. Ceprav ne enih ne drugih ni nihče nič vprašal. Kadrovs-ka naveza naj bi se stkala med Velenjem in Gornjim Gradom. Velenjčan naj bi namreč šel reševati Smreko. Ob tem, ko govorimo, da naš turizem rešujejo domači goste, si v Rogaški Slatini te dni izmenjujejo kljuke svetovne velesile. Američani in Rusi. Na srečo gre res za turiste. Pa čeprav so prišli Američani iz natovega oporišča v Italiji, iz Rusije pa agenti. Ampak turistični agenti. V Zdravilišču si seveda želijo, da bi obojim sledilo še veliko njihovih sodržavljanov. Vprašanje pa je. kako bo v prihodnje pri nas z avstrijskimi tur-isti. Z uspehom na volitvah so Haiderju zrasla krila in svoje sodržavljane vse bolj svari pred nevarnostjo južne sosede. Slovensko - avstrijska naveza se krha in vse bolj je jasno, da bomo v navezi z Avstrijci zelo težko priplezali v evropsko unijo. Nekako še razumem, da brenkanje na nacionalno struno razumejo avstrijski Korošci, ne vem pa zakaj se Haider naenkrat zdi razumem mož našemu premieru. Upam, da ven-darle gre pri poročanju tujih medijev za kakšno nepreciznost, saj si prilizovalnega hlapčevstva res ne zaslužimo. P.S.: Brdo pri Kranju je bilo zadnje dni prizorišče hudih bojev. Med ministri. Med strankami. Za ustrezen državni proračun.
U (k)
J
NAŠ ČAS izdaja Ćasopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10, Velenje. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trimesečna naročnina 1,980 SIT, polletna naročmna 3.850 SIT, letna naroćnina 7.200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Miiena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), DamirŠmid (oblikovalec).
a: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89. telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 871-720.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas@siol.net
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o 0DV je 'Naš ćas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji.
14. oktobra 1999
AKTUALNO
kVAS ČAS 3
VPOGLEDNI TOLARSKI DEPOZITI!
I zadnje seje sveta občine Smartno ob Paki
Svet ni namenjen samemu sebi
Čeprav na zadnji seji, 4. okto-bra, šmarški svetniki niso imeli pripomb na zapisnik, je pred-stavnik nadzornega odbora občine Alojz Bole poudaril, da bimorali biti ti bolj "jasni". Ob prebiranju slednjih naj bi razu-meli o čem so razpravljali na prejšnji seji tudi tisti, ki na njej niso sodelovali. Tajnica sveta Alenka Podgoršek je sicer po-jasnila, da vse razprave na se-jah snemajo na kasete, in da je v zapisniku le skrajšan zapis dogajanja, vendar je Bole kljub temu menil, da "sveti niso na-menjeni samemu sebi, ampak občanom."
Zelena luč za širitev Keramike
Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih se-stavin dolgoročnega plana Občine Velenje za obdobje 1986-2000, dopolnjen 1988 in 1990 ter družbenega plana Občine Velenje za obdobje 1986 -1990 za območje Šmart-nega ob Paki - dopolnjen 1997/1 se je znašel na dnevnem redu seje zaradi vloge podjetja Gorenje Notranja oprema iz Velenja. To je namreč zaprosi-lo za izjemen poseg v prostor ob že obstoječem programu
Keramike v vasi Gorenje, kjer naj bi zgradili novo proizvodne prostore. V njih naj bi pri-bližno 100 novo zaposlenih de-lavcev (pretežno iz občine Šmartno ob Paki) sestavljalo kuhinjske in kopalniške bloke za izvozna tržišča. Svetniki so spremembo odloka za poseg na 0,74 ha velikem zemljišču potrdili, pri tem pa naglasili obljubo Gorenja Notranja oprema glede zaposlitve pred-vsem domačih občanov. S tem so dali podjetju zeleno luč za nadaljnje aktivnosti pri odku-pu zemljišč in kasnejšem pri-dobivanju potrebnih dovoljenj.
Koliko je odlok ures-ničljiv v praksi?
Kar živahna, predvsem pa tehtna razprava se je vnela pri obravnavi osnutka odloka o občinskih cestah. Kot je pove-dal tajnik občine Janko Ko-pušar je odlok povzetek Zako-na o javnih cestah, prirejen za občino. V njem so zapisana "navodila", kako mora lokalna skupnost gospodariti z njimi, kakšne so pri tem obveznosti župana in občinskih strokov-nih služb. Frančišek Berdnik je svetnike seznanil, da so se člani komisije za gospodarske
javne službe, ki so osnutek od-loka obravnavali pred sejo sve-ta, do nekaterih njegovih čle: nov izrekli kritično. Bojana Kladnika in Jožeta Robida je zanimalo, kako bodo lahko v občini odlok izvajali, saj je marsikje neprilagojen občin-skim razmeram in tudi, kaj bo-do naredili z zatečenim sta-njem. Kladnik je pri tem še po-sebej poudaril preudarnost pri pripravi odloka, saj bo ta kas-neje osnova za kategorizacijo cest. "V vaški skupnosti Mali Vrh imamo glede tovrstnih predlogov kar nekaj pripomb. Generalna pa je ta, da imamo v naši skupnosti vrisane na zemljevidu ceste, ki so bolj ko-lovozi in te bi morali izbrisati, ali pa manjkajo tiste, ki smo jih v preteklih letih zgradili z občinskim denarjem. Mimo-grede, tudi cesta do vašega vi-kenda, župan, ni vrisana." Da je odlok o občinskih cestah po-trebno približati v največji možni meri občanom je meni-la tudi Frančiška Krbavac. Ob koncu razprave so svetniki osnutek odloka sprejeli ter h sklepu pripisali še, da mora predlagatelj upoštevati v raz-pravi podane pripombe. Jutri (v petek) se izteče rok, do ka-
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Univerzitetna knjižnica -nestvarna želja!
Na majski seji sveta MO Vele-njeje svetnik Vinko Šmajs po-udaril, da Velenje postaja uni-verzitetno mesto. Zato bi bilo po njegovem potrebno v sred-njeročne načrte MO Velenje vključiti tudi izgradnjo študij-ske knjižnice in čitalnice. Na širšem območju sta takšni knjižnici in čitalnici v Celju ter na Ravnah na Koroškem. Ker imamo v Velenju že dokaj ustrezen "fundus" knjig, ki bi v študijsko knjižnico sodile, pa tudi ustrezne kadre za delo včitalnici in knjižnici. Zato je Šmajs predlagal imenenova-Hje komisije za pripravo ustrezne podlage za vključitev izgradnje študijske knjižnice in čitalnice med naložbev srednjeročnem obdobju. Odgovor na njegovo razmišlja-nje je pripravil vodja knjižnice Lado Planko, ki je v uvodu po-udaril, da se knjižnice od dru-ge polovice osemdesetih let dalje srečujejo z naraščajočim obiskom in s spremenjeno strukturo povpraševanja, "kjer informacije iz različnih strok predstavljajo čedalje večji de-lež knjižničnih storitev, kjer se pojavljajo nove tehnologije (digitalni zapisi, mrežne pove-zave)..." Knjižnice so tudi za-tovprocesu preobrazbe in po-spešenega vlaganja vanje, da bi tako kar najbolje odgovarja-le na potrebe okolja ... Lado Planko pravi, da "se je situaci-
ja velenjske knjižnice pri oskrbljenosti z gradivom ozi-roma pri financah za nakup gradiva v zadnjih letih nedvo-mno izboljšala, isto velja za stanje telekomunikacijskih po-vezav in avtomatizacije oziro-ma računalniške podpore, opreme in zgradbe same, še vedno nerešeni problem pa so ustrezni prostori kot osnovni pogoj za uspešno delovanje knjižnice. Po fizičnih kazalcih velikost sedanje knjižnice že nekaj časa ne ustreza več po-trebam; zgradba je bila graje-na v času, ko je imelo Velenje tretjino današnjih prebivalcev, za največ 30 tisoč knjig, danes pa je v njej 70 tisoč primer-kov..." Obisk v knjižnice je ze-lo velik, veliko nad slovenskim povprečjem, knjižnični pros-tor pa precej pod njim in na približno tretjini strokovnega normativa. "Ugotovitev, da utesnjenost že vpliva na dejav-nost in ponudbo knjižnice, to-rej ni pretirana... V današnjih pogojih je zato razmišljanje o študijski knjižnici popolnoma nerealno. Kljub večkratnim obravnavam na Svetu MO Ve-lenje se problem novih pros-torov knjižnice doslej žal ni premaknil z mrtve točke; po dosegljivih informacijah je glavni težava denar oziroma prioritete potreb glede na raz-položljiva sredstva, " je še za-pisal Lado Planko. Poklicali
smo še na urad za negospo-darske službe, kjer smo izve-deli, da se resnično še ni nič premaknilo. Vsi na MO Vele-nje sicer vedo, da je knjižnica premajhna, žal pa denarja za novo ni. V občini so namreč potrebe tudi po novem Var-stveno delovnem centru Ježek za invalidno mladino, ki delu-je v še veliko bolj neustreznih prostorih, velike težave pa so tudi na področju zagotavljanja prostora v domu za ostarele. Zato bo to verjetno prioriteta. Med odgovori na vprašanja svetnikov pa zasledimo še ne-kaj zanimivih informacij. Za gradnjo vodovoda v Zgornji Crnovi v KS Vinska Gora je zbrana vsa potrebna doku-mentacija. Pridobljeno je tudi enotno gradbeno dovoljenje. Na osnovi javnega razpisa je izbran izvajalec del. Dela naj bi začeli še letos jeseni. V Lip-ju pa naj bi po predvidevanjih gradnja vodovoda stekla dru-go leto, dokumantacijo pa že pripravljajo.
Mirko Lorger je na junijski se-ji predlagal, da se na mestnih parkiriščih ustrezno označi več parkirnih prostorov za in-valide, ker jih je po njegovem premalo. Iz urada za gospo-darske javne službe sporočajo, da so v mesecu avgustu dodat-no označili 10 parkirnih mest za invalide.
■ bš
terega bo predlagatelj spreje-mal pisne pripombe odborov vaških skupnosti na osnutek omenjenega odloka in na predlog za kategorizacijo cest.
Predsednik komisije Rudi Ježovnik
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenova-nja je na predlog političnih strank v občini predlagala petčlansko komisijo za prizna-nja in nagrade občine. Za predsednika so predvideli nje-nega najstarejšega člana Fran-ca Drofelnika, vendar se je ta tej dolžnosti zaradi zdravstve-nih razlogov odrekel. Njen predsednik je tako Rudi Ježovnik, poleg omenjenega Drofelnika pa so njeni člani še Ivan Atelšek, Erika Ažman in Franc Kumar.
Utp
®
Da bo vaša odločitev o tem, pri kateri banki boste odprli transakcijski račun lažja, vam v banki že danes ponujamo vpogledne tolarske depozite. Vodimo jih na podlagi sklenjene pogodbe in ob samodejnem vključevanju salda iz žiro računa pri Agenciji za plačilni promet na žiro račun banke. Vpogledni depoziti se obrestujejo v skladu s Sklepom o višini obrestnih mer Banke Velenje, d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke in trenutno znašajo 1 % letno. Obresti se obračunavajo na konformni način in se plačujejo mesečno.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 899-53-33.
banka velenje
Banka Velertje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Bistveni poudarki iz novega energetskega zakona
Priprava na Evropo
Direktor Premogovnika Vele-nje dr. Franc Zerdin je že s pogovorom v prejšnji številki Našega časa nakazal, da bo osrednja pozornost tokratne strateške konference "top ma-nagementa" Premogovnika Velenje, ta bo zadnji teden v oktobru, namenjena ocenje-vanju posledic, ki jih nov za-kon o energetiki prinaša pre-mogovniku. Vzporedno s tem pa seveda vsemu tistemu, kar na strateških konferencah, te so postale že stalnica, opravi-jo vsako leto - preverjanju ustreznosti njihovih usmeri-tev na dolgi rok, ne samo za leto v naprej.
In kateri so tisti najpomemb-nejši poudarki v tem zakonu, ki se bistveno razlikujejo od prejšnjega, in ki utegnejo ime-ti posledice tudi na premogov-nik?
Ena od pomembnejših novo-sti je opredelitev upravičene-ga odjemalca električne ener-gije. Ta je tisti, ki bo lahko energijo kupoval kjerkoli v Evropi, ker ima priključno moč 41in več kilovatov. Ta
meja obenem pomeni, da bo-do izključno na domači trg električne energije, vezana le gospodinjstva, obrtniki, manjši industrijski obrati, kar je okoli 35 odstotkov vse ener-gije, ki se je v Sloveniji porabi. Drug pomemben del energet-skega zakona je predvidena privatizacija distribucijskih podjetij in premogovnikov ter drugih proizvodnih podjetij. Zakon predvideva, da naj bi bilo do konca leta 2003 kar 45 odstotkov teh podjetij proda-nih strateškim partnerjem, lahko tudi izven Slovenije, s tem pa, da nihče od partner-jev ne bo smel imeti prevladu-jočega deleža oziroma ne večjega od 24 odstotkov. Pra-vil igre, kako naj bi ta prodaja potekala, še ni izdelanih, se jih bo pa vlada najbrž morala lo-titi že v kratkem, še posebej, kot je slišati, ker namerava del denarja iz kupnin pridobiti že za polnjenje naslednjega pro-računskega obdobja. Tretji in pomemben del so ta-ko imenovane "nasedle inve-sticije", naložbe, ki so bile rea-
lizirane pred 1. januarjem leta 1997 in niso rentabilne. Gre za idejo, da bi celotni sistem, tudi premogovništvo, moralo take investicije prijaviti EGS-u, ki je trenutno zadolžen za koordinacijo tega dela, potem pa v Bruselj. Tiste naložbe, ki bodo opredeljene kot nasedle, bodo imele možnost pridobiti del sredstev za pokrivanje svo-jih stroškov iz drugih virov. To ne bo proračun, bodo pa najbrž kakšni evropski fondi ali kako drugače dogovoijena sredstva v okviru Slovenije, ki pa ne bi srnela^bremeniti cene električne energije. Četrta in bistvena stvar pa je dolgoročna pogodba o prodaji električne energije sistemu, ali bo to z ELES-om ali kom drugim, je stvar opredelitve vlade. V Premogovniku Vele-nje se skupaj s Termoelektrar-no Soštanj vsekakor vidijo v taki dolgoročni pogodbi. Te naj bi bile sklenjene že do sep-tembra leta 2000 in leto 2001 naj bi že teklo na osnovi teh.
■ Mllena Krstič - Planinc
Tovarna usnja Šoštanj
199 delavcev v odkrito brezposelnost
Agonije ob stečaju Tovarne usnja v Šoštan-ju še ni konec. Šoštanjsko podjetje Rednak, v katerem med drugim izdelujejo usnjene izdelke delovne zaščite, naj bi do konca prejšnjega tedna prevzelo obrat konfekcije te tovarne. Ker pa do takrat še ni bila odpisana hipoteka za zgradbo, v kateri je šivalnica (kar je bila menda njegova zahteva), se to ni zgodi-lo. Po mnenju Rezke Radovan, sindikalne zaupnice v Ttišu, naj bi do prevzema prišlo do konca tega tedna.
Rednak naj bi v svojo proizvodnjo vključil 69 delavcev. 11 delavcev bo predvidoma do konca tega leta še šivalo galanterijske izdelke za Industrijo usnja Vrhnika, v odkrito brez-poselnost pa bo prešlo 199 zaposlenih Tovarne
usnja Šoštanj. Sklepe o prekinitvi delovnega razmerja bodo iz matične firme v Vrhniki dobili takoj, bo ko postala prisilna poravnava ob stečajnem postopku največje in najstarejše šoštanjske tovarne pravnomočna. To naj bi se zgodilo včeraj (v sredo).
Radovanova je še povedala, da naj bi se jutri sešli na sejo člani nadzornega sveta Industrije usnja Vrhnika in med drugim na njej spregovorili tudi o upravičenosti delavcev do odpravnin. Na pogajanjih (pred tednom dni) jim je sedanji direktor podjetja Izidor Derganc povedal, da naj ne bi bili upravičeni do izplačila slednjih. Sindikat kljub temu še ni »vrgel puške v koruzo«.
mtp
4 MS vas
GOSPODARSTVO
14. oktobra 1999
Smreka Gornji Grad
Kaj jo lahko podjetju še zagode!?
Težav je bilo v preteklih le-tih veliko in preveč, objektiv-nih in drugačnih. O njih danes nima smisla razpredati, dej-stvo namreč je, da je gornje-grajska Smreka v lanskem letu namedila 234 milijonov tolar-jev izgube. Temeljito priprav-Ijenih načrtov takšnega in drugačnega prestrukturiranja je bilo dovolj in hkrati prema-lo udejanjenih, skladno z nji-mi se je število zaposlenih zmanjšalo za 26, "skladno" z vsem skupaj je prišlo do prisil-ne poravnave in dodatno oteženih pogojev poslovanja.
"Skladno" s tem je prejšnji torek nadzorni svet podjetja razrešil dotedanjega dircktorja Dominika Miklavca. zaupanje lastnikov za vodenje podjetja v bodoče z vsemi pooblastili pa je dobil Bruno Zagode, prejšnji direktor Tiskarne Velenje. "Skladno" z ustaljenimi in ne-zapisanimi pravili ima 100 dni časa, da polno zaupanje nad-zornega sveta in lastnikov po-trdi. Zaupanje ima seveda podlago v dobrih priporočilih, ki so jih dali zlasti bančniki, pa tudi v dobrem poznavanju težav, saj novi direktor tako za-htevnega izziva gotovo ni spre-jel zgolj na lepe oči.
"Nadzorni svet jc odločitev
o odpoklicu direktorja in ime-novanju novega sprejel zaradi slabega poslovanja v letih 1997 in 1998, torej na podlagi rcvidi-ranih poročil o tem poslova-nju, zaradi čakanja nanje je od-ločitev padla šelc sedaj. Izguba v lanskem letu je dovolj zgo-vorna, razlog za zamenjavo pa niso letošnji poslovni dosežki. Dejstvo namreč jc, da je o uspešnosti ali neuspešnosti po-slovanja v letošnjem letu težko govoriti. Lani smo namreč uvedli postopek prisilnc porav-nave, ki je postala pravno-močna šelc 20. julija letos, v takšnih razmerah pa pozitivne-ga poslovanja objektivno ni moč pričakovati, čeprav le-tošnje poslovanje podjetja ni preveč kritično in je v tem tre-nutku ob dobrih odločitvah še obvladljivo," je povedal pred-sednik nadzornega sveta pod-jetja Smreka Franc Miklavc.
Sama zamenjava direktorja seveda še ni zagotovilo za rešitev podjetja iz dolgoletnih zagat. Skupaj z uspešno prisil-no poravnavo pomeni le dva temeljna pogoja za začetek boljših časov. "Res sta to samo in izključno prva pogoja, da bo Smreka izplavala iz težav, saj je nesporno dejstvo, da je "pogo-jev" še kar nekaj, prcdvsem pa
vse skupaj čaka ogromno trde-ga dela," je dodal predsednik nadzornega sveta.
Se nekaj drugega je zelo po-membno, morda celo odločil-no, pravi Franc Miklavc: "Ob tehtnem sodelovanju z nadzor-nim svetom bo za uspešno delo novcga direktorja in izhod iz zagat odločilno sodelovanje s kolektivom, z vsemi zaposleni-mi, medsebojno zaupanje to-rcj, brez katerega zadcva de-jansko ni rešljiva."
Kaj pa odgovornost za šte-vilke pod ničlo in morebitna odpravnina kot nagrada za vse skupaj?
"Zamenjavo smo opravili v dobro podjetja, odgovornost pa ni stvar nadzornega sveta, ta lahko direktorja le odpo-kličc. Direktor je bil torej od-poklican in odhaja na drugo delovno mesto, v svetu pa se zavedamo, da lahko glede od-pravnine pride do spora. Kaj in kako se bo zgodilo, v tem tre-nutku še ne vem, pričakujem pa sporazumen razplet."
Se o besedni igrici iz naslo-va. Je izrecno dobronamerna. Smreka zaposlenim že vsa leta "leži" v duši in na srcu, pomeni preživetje zanje in za njihove družine, pomeni veliko za Gor-nji Grad in okolico. Zanjo, tudi
zase seveda, so delavci priprav-ljeni in zmožni delati skoraj čudeže, osnova zanje pa je, da bodo vsi skupaj zagodli pravo in ubrano vižo.
Kaj pa pravijo na gornje-grajski občini, natančneje njen župan Toni Rifelj:
"Razplet dogodkov v Smre-ki jc za občino velikega pome-na. Predvsem smo se vključili v postopke pred in po prisilni poravnavi. Glede zamenjave na vrhu mcnim, da je eden od možnih in dobrih ukrepov, ni pa edini. Veliko je odvisno od novega direktorja, kako bo za-stavil delo z ostalimi vodstveni-mi delavci in si pridobil kolek-tiv. Ob tem na občini raz-mišljamo še o drugih spre-membah, ki jim pa čas v tem trenutku še ni naklonjen. Pre-pričan sem, da bomo s skupni-mi napori uspeli in da bodo dogodki v naslednjih mesecih krenili v pravo smer. Povezava občine, podjetja Engo in Smre-ke je zaradi sistema daljinske-ga ogrevanja tako tesna, da nam ni in ne sme biti vseeno, kaj bo s Smreko."
Dejanja, ki jim današnji čas ni naklonjen, pomenijo iskanje kupca in novega lastnika Smreke.
UjP
Rekreacijsko - turistični center Goite
Včeraj, danes in nikoli več!?
Zelo težko in (danes) že ne-smiselno je ponavljati vse zgo-de in nezgode, črne zaplete in "sanjske" razplete zgodbe o usodi in preživetju RTC Golte. Veliko in preveč "rožic" je bilo tako ali drugače posajenih o tej zadevi in vsi s(m)o jih ne-prizadeto vonjali, se morda ce-lo naslajali ob zloveščem vo-nju, bili dobrohotni in ne-sramno kritični, za dnevne po-trebe pač, kakor komu drago. A nikoli in nihče ni bil dovolj jasen, odločen in dobronamc-ren; razen v besedičenju, ki se-veda Mozirskih planin ni za-snežilo, čeprav bi ob preobilici besed moralo biti snega vsa le-ta nazaj in veliko let vnaprej vsako zimo po nekaj metrov. Pa kaj, spet bi ga "tlačili" le z besedami. In poleti ponujali rožice! Saj res, (skoraj) vse, kar je ostalo od načrtov, je alpski vrt, alpinetum zveneče rečeno, pa še ta izključno zaradi edin-stvene narave, človek je posta-vil le jeklenice za varnejšo pot in enkratne užitke na strmem, nevarnem in vseeno čudovitem pobočju. Nekajkrat so bile ob-ljube tako lepe, da zares niso mogle biti resnične.
Še bolj nesmiselno je danes pisati o včerajšnjem (dobesed-no) možnem in samo delnem razpletu. Kolikor jc možno na kratko. Takoj po uvedbi stečaj-nega postopka je bil ugoden razplet neugodne zgodbe že skoraj na dlani, pa je zbežal še
golob s strehc. Ponovno, in ničkolikokrat že, se je (ne)pričakovano spet vse sku-paj izjalovilo. Na javnem razpi-su izbrani (edini) možni kupec si je namreč kljub vplačani in nepovratni varščini trch milijo-nov tolarjev v zadnjem trenut-ku prcmislil. Slučajno? Niti slučajno!
Stečajni upravitelj Zvonimir Kristijan Mirt se je trudil na vse kriplje, a ni uspel pridobiti nobenega od možnih kupcev ali najemnikov, zato je svojc reklo sodišče. Razpisalo jc pr-vo javno dražbo za prodajo ce-lotnega premožcnja RTC Gol-te z izklicno ceno 125 milijo-nov tolarjev.
V sredo, 6. oktobra, na celj-skem sodišču kupca ni bilo! Slučajno? Niti med podro-bnostmi! Nepošteno je zgolj ugibati, da to pač pomeni čaka-
nje na naslednjo dražbo in na bistveno nižjo ceno, čcprav je to po svoje razumljivo. Zakaj le bi kupoval dragega goloba na strehi, čc lahko dobiš poceni vrabca v roki. Če? Če bi bilo to res! Dejstvo namreč je, da so Golte tudi za en sam tolar dra-ge, ker bodo že za zagon in golo preživetje potrebna velika sred-stva. Država kot večinski lastnik se na takšno "malenkost" seve-da požvižga, in to žvižganjc žc nekaj let para ušesa do-mačinom in lastnikom zemljišč; poleg ušes para še kaj drugega.
Včeraj, spet je bila sreda, pa se naj bi vendarle zgodilo nekaj odločilnega in zares usodnega. Po prvi neuspeli javni dražbi je stečajni upravitelj Zvonimir Mirt stečajnemu senatu pred-lagal, senat je predlog sprejel, da do torka, 12. oktobra, pri-pravi nov predlog, saj čas ne-
Je bil ogenj znanilec temnega razpleta?
usmiljeno bcži, če za Golte že ni pobegnil. Ta predlog je po-menil, da bo stečajni upravitelj do torka počakal na morebitno novo ponudbo, in če je prišla, jo je brez pomislekov sprejel ter prcdlagal stečajnemu sena-tu, ki se je sestal včeraj. In zdaj smo tam. Če ponudbe ni bilo, jc stečajni upravitelj senatu predlagal drugo dražbo. V tem primeru so postopki znani in časovno opredeljeni, stvar se je (bo) spet zavlekla, zima se je s pobeljenimi vrhovi Mozirskih planin že "najavila" in prvemu belemu snegu navkljub se RTC Golte obcta črn razplet. Kli-nično mrtev bo namreč le-tošnjo zimo. Kar pa zlovešče napoveduje pravo smrt. Za center seveda. Mozirske plani-ne bodo živele naprej, pašniki bodo polni, pravi ljubitclji gor-skega sveta jih bodo obiskovali v vseh letnih časih, snega bo za vse dovolj in čudovite planin-ske rožice bodo cvetele še na-prej, pa gobe bodo rasle, zrak bo čist in razgled daleč na-okrog bo še vedno lep. In vse skupaj bo kazil lc betonsko -jekleni spomenik na neke dav-ne čase, na sanjske zamisli in neizkoriščene možnosti, sled-nje je pri vsem skupaj še naj-hujše. In kar nekaj jih bo, ki si bodo ob tej evtanaziji oddahni-li, s prizanesljivim vzdihom "nazaj k naravi."
Je prav?
UJP
Manj nadomestil, več pomoči
VELENJE - Od 7.326 brezposelnih oseb. kolikor jih je preko Območne enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje - vključuje šest upravnih enot od Mozirja preko Velenja do Radelj ob Dravi - iskalo delo v letošnjem juniju, jih je 2.052 prejemalo denarno nado-mestilo , 236 pa denarno pomoč. To je dobrih 31 odstotkov vseh brezposelnih.
Medtem ko se je število prejemnikov denarnega nado-mestila v prlmerjavi z decembrom zmanjšalo za desetino, je za desetino poraslo število prejemnikov denarne pomoči. Najnižje denarno nadomestilo, odvisno je od dohodkov, ki so jih imeli brezposelni, ko so še delali, znaša 31 tisoč tolarjev. Najnižji znesek je prejemalo le 0,3 odstot-ka upravičencev, v poprečju pa so mesečno prejem ali dobrih 76.000 tolarjev bruto.
Novo urgentno vozilo
VELENJE - Na dvorišču Zdravstvenega doma Velenje bodo v soboto, 16. oktobra, ob 10. uri predali namenu novo urgentno vozilo znamke Mercedes, opremljeno z najmod-ernejšo tehnologijo za potrebe reanimacije. Nakup vozila, ki pomeni veliko pridobitev za službo nujne medicinske pomoči zdravstvenega doma in za paciente, katerih življenje bo zaradi bolezni ali poškodb ogroženo, je omogočila firma Rudis v sodelovanju z Konzorcijem Deutsche Babcock Anlagen z donatorskim prispevkom 20 milijonov tolarjev.
S cepivom nad gripo
VELENJE - Tudi v zdravstvenem domu Velenje so, podobno kot povsod po Sloveniji, že začeli s cepljenjem proti gripi. Tisti, ki se želijo cepiti, se lahko obrnejo na svo-je izbrane zdravnike, tam, kjer to želijo, pa bodo cepljenje opravili tudi v podjetjih. Cena cepljenja je za osebe, starejše od 60 let in za kronične bolnike 500 tolarjev, za vse ostale pa 1.400 tolarjev.
■ mkp
Kmalu pitna voda
HOLMEC, PODHOM - Med večje letošnje naložbe v mozirski občini sodi tudi izgradnja vodovoda v zaselku Homec. Lani in predlani je občina naročila potrebno doku-mentacijo, letos so pričeli graditi in pitna voda naj bi iz zbi-ralnika na Zgornjih Pobrežjih do pip pritekla v drugi polovici oktobra.
Te življenjsko pomembne pridobitve se bo veselilo 24 gospodinjstev v zaselku Homec in 8 v Podhoniu v sosednji občini Gornji Grad, saj naložbo uresničujejo skupno. Poleg tega bodo poskrbeli za požarno vodo na bližnjem osred-njem odlagališču smeti in odpadkov.
Ujp
Vendarle popravljajo nasip
NAZARJE - Veliki in (pre)dolgo trajajoči zapleti glede obnove nasipa ob Dreti v Nazarjah, ki je prve dni lanskega novembra povzročil pravo opustošenje v središču Nazarij, bodo kot kaže le razrešeni. V začetku tedna so namrcč izva-jalci končno začeli obnavljati nasip, dela naj bi sklenili v dobrih štirinajstih dneh, če jim vrcmc nc bo preveč nagajalo. Dejansko je bil že skrajni čas, saj sc ljudje v obeh dolinah prvih novembrskih dni več kot bojijo, spomini na zadnja leta so preveč živi in grozljivi, le dela bo treba (končno) opraviti zares temeljito.
■ slika: jp
KREKOVA BANKA d.d.
V mesecu oktobru boste ob sklenitvi rentnega varčevanja prejeli darilo.
■
Posiovalnica SOSTANJ, Ul. Lole Ribarja 2, Tel.: (063)883-020 www.krekova-banka.si
'p^ i/o 'jU's-.c-.f v jfv&U ćim&f r-
J
14. oktobra 1999
UTRIP
MilS ČilS 5
Jamstveni skiad že sprejema vloge za nadomestila preživnin za otroke
Ko eden od staršev ne plačuje...
Številne zgodbe piše živ-Ijenje. Nekaterim so kos ljudje sami, ker se znajo spo-razumeti, drugim "pomaga-jo" sodišča, ker ne gre dru-gače, tretjim pa bo zdaj vsaj malo olajšala stiske država. Govorimo o otrocih, ki so ostali pri enem od staršev potem, ko si skupaj nista znala ali zmogla urediti živ-Ijenja in sta šla narazen. Če sta pri tem prevzela nase tu-di skupno skrb za otroka, potem je zadeva, kljub veli-kokrat precejšnji čustveni prizadetosti otroka, še spre-jemljiva. Eden od staršev za otroka v tem primeru pač plačuje zanj preživnino. Zal pa se ne zgodi tako redko, da kakšen od roditeljev ob raz-padu skupnosti pozabi na svojo starševsko vlogo in preživnine enostavno ne plačuje. Pišemo o jamstve-nem preživninskem skladu, ki ga je naposled tudi v Slo-veniji ustanovila država in s pomočjo katerega bo tem otrokom zagotovila vsaj mi-nimalne pogoje za normalno preživetje.
Zakon o jamstvenem preživninskem skladu je državni zbor sprejel junija le-tos, v teh dneh pa je tudi že začel delovati, ali drugače: na jamstvenem skladu že sprejemajo vloge za uveljavi-tev pravice do nadomestila preživnine. Na Centru za so-cialno delo v Velenju, kjer smo se o delovanju tega skla-da pogovarjali s socialno de-lavko Eriko Novak in psiho-loginjo Brigito Kričaj - Ko-relc, smo zvedeli, da je na tem območju ta čas okoli 320 "neizvršljivih preživnin", na podlagi česar bi lahko skle-pali, da utcgne na sklad s te-ga območja prispeti tudi toli-ko vlog.
"Zakoniti zastopnik otro-ka lahko poda predlog za izvršbo neplačane preživnine na sodišče. Če je sodna
Brigita Kričaj - Korelc: "Ko je sodna izvršba nemo-goča..."
izvršba nemogoča, lahko ro-ditelj poda vlogo na preživ-ninski sklad," je v enem stav-ku za kaj pri tem skladu pravzaprav gre, pojasnila Brigita Kričaj - Korelc.
Kdo lahko uveljav-Ija pravico?
Pravico do nadomestila preživnine ima otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča ozi-roma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki pa je zaveza-nec ne plačuje. Biti mora slo-venski državljan in imeti stal-no prebivališče v Sloveniji. "Lahko tudi tujec, a mora imeti stalno bivališče v Slove-niji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti," pravi Erika Novak. Pri tem še ne sme biti star 18 let. Po-memben pogoj je tudi, da živi v družini, v kateri dohodek na družinskega člana ne pre-sega 55 odstotkov poprečne plače v državi v preteklem le-tu (78.000 tolarjev bruto).
Do kdaj pravica in v kakšni višini?
Ta pravica traja do dopol-njenega 15. leta starosti, ozi-roma 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju. "Nado-mestilo pa ne pripada otro-ku, ki živi v skupnem gospo-
Erika Novak: "Na centru bomo strankam nudili vso strokovno po-moč."
dinjstvu s preživninskim za-vezancem, je oddan v rej-ništvo ali je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja na-meščen v zavod, v katerem
Kdaj prva izplačila?
Pozanimali smo se tu-di, kdaj bi lahko prišio do prvih izplačil iz jamstve-nega preživninskega skla-da in zvedeli, da naj bi se to zgodilo po 15. januarju leta 2000.
Vloga centrov za socialno delo
Vlog ne bodo sprejemali centri, ampak sklad. "Mi bo-mo skrbeli za to, da bomo z ustreznimi navodili opremili vlagatelje za nadomestilo. Strankam bomo nudili stro-kovno in drugo pomoč. So-delujemo tudi s skladom. Stranke pa lahko dobijo vsa potrebna navodila pri nas," pravijo na centru.
Pri tem je seveda popolno-ma razumljivo, da so se ljudje, ko so slišali, kaj se pripravlja, že začeli obračati na center in iskati napotke. Tudi taki, ki že nekaj let sploh niso razmišlja-li o tem, da bi svojo pravico še sploh kdaj lahko uveljavili. Veliko pa je najbrž še takšnih. ki pravic, ki izhajajo iz tega sklada, še ne poznajo.
Država bo morala vzpo-redno poskrbeti tudi za to, da bo jamstveni sklad polni-la, tudi tako, da bo tiste, ki ne plačujejo, "prisilila" k vrnitvi denarja, ki ga dolgujejo, ali drugače: pomagala bo pri iz-terjavi preživnin, saj nase prevzema s tem tudi sodne postopke.
■ Milena Krstič - Planinc
Vloge v Ljubljano
Obrazci "zahteva za uveljavitev pravice do nadome-stila preživnine", so v knjigarnah in papirnicah že napro-daj. K vlogi pa je treba priložiti še številne dokumente. Pri tem vam bodo, pređvsem z napotki, pomagali na Centru za socialno delo. Vloge pa je treba oddati pripo-ročeno na naslov: Jamstveni in preživninski sklad Re-publike Slovenije, Kotnikova 28,1000 Ljubljana.
ima pretežno brezplačno oskrbo, " dodatno pojasnjuje Novakova.
Višina nadomestila znaša po tem zakonu za otroka do 6. leta starosti 10.000 tolar-jev; za otroka od 6. do 14. le-ta 11.000 tolarjev in za otro-ka nad 14. letom 13.000 to-larjev.
Brezplačni telefon
Vse o delovanju jam-stvenega sklada lahko zveste na brezplačni te-lefonski številki 080 14 14, vsak delovni dan, med 12. in 14 uro.
V Velenju prenavljajo 20 let staro pošto
Naložba tudi za kakovostnejše storitve
Pošta v Velenju naj bi do srede letošnjega decembra precej spre-menila notranjo in delno tudi zunanjo podobo. Z vlaganji naj bi sledili zahtevam in potrebam okolja, uporabnikov storitev in ne-nazadnje omogočili zaposlenim na pošti boljše delovne pogoje. Vsaj tako nam je v pogovoru zatrdil Štefan Zidanšek, direktor poslovne enote Pošta Celje. Boljše počutje enih in drugih naj bi zagotovila nova oprema, primerna sodobnim poštam. "Zagoto-vo pa bodo vlaganja pripomogla še k boljši kakovosti storitev. Naložba bo vredna približno 150 milijonov tolarjev, od tega bo-do veljala gradbena dela približno 120 milijonov SIT, ostalo bo-mo namenili za najsodobnejšo notranjo opremo, ki bo med drugim omogočila tudi hitrejši pretok storitev." Zidanšek je iz-razil prepričanje, da bodo uporabniki zadovoljni. Hkrati jih je pozval k strpnosti zaradi gneče in neprimerne začasne lokacije. Ker niso dobili ustrezno velikih prostorov, v katerih bi lahko začasno opravljali poštne storitve za stranke, so poslovanje organizirali v kletnih prostorih stavbe. Tu naj bi "uradovali" do 10. decembra letos, ko se izteče rok za dokončanje del.
UTp
Kartica zdravstvenega zavarovanja
Na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem so pripravili splet aktivnosti, s katerimi bodo poskušali širši javnosti čim bolje predstaviti novo kartico zdravstvenega zavarovanja.
Tako so prejšrtji teden v avli Splošne bolnišnice Slovenj Gradec odprli razstavo na to temo, v tem času zbirajo podatke za profesionalne kartice za zdravstvene in adminis-trativne delavce ter pooblaščene referente na Zavodu (do 20. septembra so prejeli 940 prijav), prav tako so že dogovo-rili mrežo samopostrežnih terminalov. Teh bo v ravenski območni enoti zavoda 17, med drugim tudi v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Moziiju, Nazaijih in Lučah.
Nove kartize zdravstvenega zavarovanja bomo zavarovanci ravenske območne enote dobili po pošti kot vrednostno pismo v mesecu decembru. Najprej zavarovanci, kjer je sedež območne enote, nato izpostave Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Moziije in kot zadnji še zavarovanci izpostave Velenje. Konec letošnjega septembra je bilo v sav-injsko - šaleški in koroški regiji 135.789 zavarovancev.
mtp
Nova ogrevalna sezona dva dni pred uradnim začetkom
Nič več
pavšalnega
odjema
Zaposleni Komunalnega podjetja Velenje, poslovne enote Ener-getika, so dva dni prej, kot naj bi to določal zakon, poskrbeli za tople radiatoije v stanovanjih, priključenih na daljinski toplovod-ni ogrevalni sistem v občinah Velenje ter Šoštanj. V treh dneh so vključili na sistem več kot 200 toplotnih postaj, preostale pa pred koncem minulega tedna. Za vlaganja v obnovo sistema so z načrti predvideli približno 200 milijonov tolaijev, kar je le od 30 do 35 -odstotkov potrebnih vlaganj za normalno obratovalno sposob-nost. Po izdelani strategiji bi morali dvigniti ceno toplotne energije za široko potrošnjo za skoraj 50 - odstotkov, pa bi ta še vedno ne dosegla cene daljinskega ogrevanja v preostalih sloven-skih mestih. Z upravniki 43 več stanovanjskih objektov, kjer še niso namestili merilnikov toplotne energije, bodo poskušali zade-vo urediti v teh dneh, kajti Zakon o varovanju potrošnikov ne predvideva več pavšalnega odjema.
Po zagotovilih vodje poslovne enote Energetika Mirana Zagerja so tudi letos začeli ogrevalno sezono tretji dan po tem, ko so srednje dnevne temperature trikrat zapored dosegle vrednost 12 stopinj Celzija in manj. "Vendar velja omenjeno merilo le za tiste odjemalce, ki še niso vgradili merilnikov toplavodne energije. Ostali pa niso več vezani na začetek in konec ogrevalne sezone, ker njim zagotavljamo praktično celoletno energetsko oskrbo." Na območju občin Velenje in Šoštanj, kjer je zgrajeno daljinsko toplovodno omrežje, imajo še 43 več stanovanjskih objektov, za katere velja začetek in konec ogrevalne sezone po odloku o oskrbi s toploto, čeprav bi ti morali že do konca letošnjega junija izpolniti prehodne določbe o vgradnji meril-nikov. "Mi bomo v naslednjih dneh upravnike teh objektov zno-va spomnili na Zakon o varstvu potrošnikov, ki ne predvideva več pavšalnega obračuna. Ukinili ga bomo torej. Upamo, da bomo rešili to vprašanje dokaj hitro, sicer bodo zneski za toplotno oskrbo na položnicah stanovalcev temu primerni." Za nemoteno ogrevalno sezono so - po Zageijevih besedah -opravili vrsto aktivnosti. Redni letni remont sistema so letos
Obnova podporja in izolacije na magistralnem vodu od Teša do centralne energetske postaje naj bi pomembno prispe-vala k zmanjšanju toplotnih izgub in stroškov energetske
oskrbe.
zaradi prekratkega roka in številčnih ovir razdelili na dva dela. Predvidena dela pri obnovi izolacije in podpoija na magistral-nem razvodu od Teša so centralne energetske postaje še izvajajo, z njimi pa bodo pomembno prispevali k zmanjševanju toplotnih izgub in stroškov energetske oskrbe. Med večjimi posegi je Zager omenil še naložbo na območju Prešernove in Jenkove ceste v Velenju, kjer so dela začeli pozno zaradi pravnomočnos-ti gradbenega dovoljenja (obnovo naj bi končali do konca ted-na), obnovo sekundarnega omrežja na območju za gradom, kjer dela počasi zaključujejo, v teh dneh pa naj bi začeli obnovo sekundarnega omrežje še na območju KS Konovo v mestni občini Velenje. Za obnovitvena vlaganja toplotnega sistema so letos načrtovali približno 200 milijonov tolaijev, kar je komaj od 30 do 35 - odstotkov potrebnih letnih vlaganj. Po izdelani strate-giji bi morala ta znašati vsaj 700 milijonov SIT. "Za tako skrom-na vlaganja so krive že več let mnogo prenizke cene toplotnega ogrevanja. Morali bi jih dvigniti za skoraj 50 odstotkov, a bi bile še vedno nižje, kot v preostalih slovenskih mestih, kjer ogrevajo stanovanja z daljinskim toplovodnim sistemom. V pri-hodnjih letih industrijski porabniki naj ne bi doživljali večjih podražitev, pri široki potrošnji pa naj bi cene približali indus-trijskim v naslednjih dveh oziroma treh letih." Čeprav zaradi uvedbe popolnega merjenja ni več meje začetka in konca ogrevalne sezone, naj bi letošnja trajala do konca prvoma-jskih praznikov leta 2000 oziroma po dogovoru z uporabniki.
UTp
6 NAŠ vas	NAŠI KRAJIIN UUDJE	14. oktobra 1999
izolirka
IZOLIRKA d.o.o., Industrija izolacijskih materialov Ob železnici 18,1110 Ljubljana, Slovenija Tel.: 061/140 30 96, fax 061/ 445 182
PROIZVAJA 2ZDELKE ZA HIDROIZOLACIJO
S katerimi lahko kvalitetno in trajno izvedete vsako še tako zahtevno hidroizolacijo:
KVALITETA IMA SVOJE IME
Krajevna skupnost Ravne
Od sanj, želja do asfaltirane ceste
Ravne, 9. oktobra - Čeprav je bila priložnostna slovesnost ob otvoritvi 450 m asfaltirane po-vezovalne ceste avtobusno ob-račališče - Ravne - Pristava -Gaberke skromna, je pridobi-tev za koristnike omenjene ce-ste vse prej kot to. Kaj pomeni pridobitev krajanom je najbo-lje ponazorila Antonija Laz-nik: "Pred več leti smo o tem samo sanjali, nato so sanje prešle v goreče želje, danes sta v nas radost in zadovoljstvo. " Posodobitev omenjene ceste so v programu krajevne skup-nosti predvideli že pred dvema letoma, vendar jim je lani uspelo traso le nasuti in ce-stišče utrditi. Letos pa se je v proračunu občine Šoštanj našlo dovolj denarja še za po-kritje z asfaltno obleko. Po be-sedah predsednika gradbene-ga odbora Ferdinanda Tajni-
občino Šoštanj ter celjskim Ni-vojem.
Pridobitev je svojemu namenu predal šoštanjski podžupan Miian Kopušar in ob tem izra-zil zadovoljstvo, ker je asfalti-rana cesta sad tvornega sode-lovanja krajanov ter občine. Hkrati pa je dokaz, da so bila njegova prizadevanja pri tem, da bi dobile KS v občini nazaj status pravnih oseb, utemelje-na. Tudi v prihodnje.bodo tam, kjer bodo znali tako oplemeni-titi proračunska sredstva, po-skušali krajanom pomagati in jim zagotoviti normalne živ-ljenjske pogoje. Cesto je blagoslovil in zaželel uporabnikom srečno vožnjo šoštanjski dekan Jože Pribožič, domača godca pa sta poskrbe-la za vedro razpoloženje.
■ Tp
ka, je naložba veljala 5 do 6 mi-lijonov tolaijev. Del denaija so prispevali tudi koristniki ceste sami, prostovoljno pa so opra-vili še vsa možna dela. Predsednica KS Ravne Erna Obšteter je povedala, da so
hkrati s to cesto asfaltirali še 100 m lokalke Stopar, na poso-dobitev (spomladi prihodnje leto) pa čaka še približno 600 m lokalne ceste Šovnik. V pro-gramu imajo še cesto, ki naj bi jo posodobili v sodelovanju z
Z otvoritve
D/lenina planina, Ljubno
Kakšne barve bodo
Slovenski parlament je sprejel zakon o denacionaliza-ciji, na podlagi katerega naj bi država vrnilo vso proti pravno odvzeto premoženje, v naravi ali na podlagi odškodnin. To je dejstvo, kot je dejstvo, da je za-radi tega vse več iger in igric, v katerih je praviloma ude-ležena Rimskokatoliška cer-kev, kot največji denacionali-zacijski upravičenec. Nedo-rečenosti med državo in cer-kvijo pa se v obliki nasprotnih interesov vse bolj krepijo v naših ožjih okoljih. "Lep" pri-mer za to so zapleti giede last-ništva oziroma upravičenosti koriščenja pianinskih pašni-kov na Menini planini in nad Ljubnim ob Savinji.
Vir "novodobnega zla" sega v čas pred drugo svetovno voj-no, ko je banska uprava v Ljub-ljani z odločbo razlastila škofi-jo za 2726 hektarov planinskih zemljišč v korist pašniških za-drug na področju Zgornje Sa-vinjske in Zadrečke doline. Nerodno dejstvo za današnje čase je, da odmere zemljišč za-radi svetovne morije niso bile vpisane v zemljiško knjigo, to-rej se lastništvo dejansko ni spremenilo.
Leta 1997 so pašne skupno-sti naslovile na mozirsko upra-vno enoto zahtevo " za vrnitev premoženja oziroma vrnitev pravic do brezplačne uporabe pašnikov, pravice do vode za napajanje živine, uporabe do-gonskih poti in poseka lesa za vzdrževanje pašnika oziroma naprav na pašniku in odločanja pri posegih v prostor." Pri tem so navedle dejstvo, da so last-niki živino pasli na teh površinah že davno pred podržavljenjem premoženja ljubljanske škofije.
Cerkev z darilom pridobiva ugled?
Postopki pred vojno jasno
niso bili zaključeni, zato zahte-ve kmetov niso imele pravne podlage, upravni organ pa jih je vključil v postopek kot stranke, saj neizpodbitno ve-lja, da so na planinskih pašni-kih pasli že stoletje in več in na njih gradili objekte za potrebe pašništva. V času vloženih za-htev se je s prenosom last-ništva na pašno - agrarne skupnosti strinjala tudi Nadškofija Ljubljana, torej de-nacionalizacijska upravičenka. Dejansko izvršitev postopka je preprečila vlada, kar naj bi imelo, po trditvah nekaterih predstavnikov nadškofije, po-litični predznak. Zakaj? Ker bi Cerkev z darilno gesto med kmeti in ostalimi gotovo pri-dobila na ugledu, do tega pa ni prišlo zaradi nove formule "o povečani vrednosti goz-dov," ki jo je izumila vlada.
Predstavniki kmetov, ki pa-sejo na meninskih in ljuben-skih pašnikih, podpirajo vrni-tev zemlje ljubljanski nadškofi-ji in pri tem pravijo, da želijo le tisto, kar jim je obljubila Cer-kev. To je lastništvo nad pašni-ki, pristali pa bi tudi na na-tančno dogovorjeno in skupno podpisano zakupno razmer-je.Ljubljanski nadškof in me-tropolit dr. Franc Rode je bila v svoji izjavi konec lanskega le-ta zelo jasen: "5.000 hektarjev planinskih pašnikov namerava-mo podariti kmetom, ki tam pasejo. Mislim, da je naš pred-log vladi, od katerega ne bomo odstopili, korekten in da nihče nima pravice govoriti, da je Cerkev, sebična, požrešna, po-goltna in da bi rada vse zase. Povejte mi, kdo v Sloveniji je že podaril 5.000 hektarjev zemlje. Cerkev bo to storila!"
Nova kupčija z radarjem?
To je nadškofovo zagotovi-lo, Cerkev pa seveda dogodkov
w inĐmra
V CERTRUnON
ISO 9001 BB
Vabimo vas v našo industrijsko trgovino vsak dan od 8 -16 ure in v soboto od 8 -12 ure
bitumenski varilni trakovi IZ0TEKT bitumenski trakovi IZ0TEM strešna lepenka bitumenske mase in paste
bitumenske raztopine IBIT0L bitumenske emulzije bitumenski strešnik IK0 Super glass
- sekundarna kritina IZ0SEK 25
Za vsa tehnična vprašanja so Vam na voljo strokovnjaki v IZ0LIRKI
BIMALERBNOVU
GflFMNr
mmvn mihm
KVALITETA IMA SV0JE IME
GARANT d.d. P0LZELA Industrijska prodajalna P0LZELA Tel.: 063/70-37-130, 70-37-131 Delovni čas prodajalne: ponedeljek - petek od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
N0V0
FR0GRAMG
Informacije na telefon: 063/7037-130, 063/7037-13
•	Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah Dodatno znižanje omar z drsnimi vrati -15 %
•	Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov - izjemno ugodno
•	RAZPRODAJA programa C0MP0 - znižanje 30 %

HIDROIN TERMOIZOLACIJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV
Za prijetno bivanje v stanovanjski hiši je zelo pomembno, da pri gradnji posvetimo veliko pozornost hidro in termoizolacijski zaščiti. Pri izbiri materiala in načinu vgradnje vam je lahko podjetje IZ0LIRKA iz Ljubljane v veliko pomoč. IZ0LIRKA je podjetje z dolgoletno tradici-jo, saj obstoja že več kot 60 let. Znana je po vrhunski kakovosti svo-jih izdelkov in sodobnih sistemih izvedbe hidro in termoizolacij.
Če želimo kakovostno in trajno zaščititi naš dom pred vlago, moramo izbrati ustrezen hidroizolacijski bitumenski varilni trak IZ0TEKT. V ta namen IZ0LIRKA proizvaja več kot 30 različnih vrt bitu-menskih varilnih trakov, ki se med seboj razlikujejo po nosilcu, obložni masi in zaščiti.
Za hidroizolacijo temeljev, sDodnje plošče in sten priporoča bitu-menski varilni trak IZ0TEKT V4 ali IZ0TEM V4.
Za izvedbo zahtevnejših izolacij, kot je na primer hidroizolacija ravne strehe ali terase priporoča uporabo bitumenskega traku z močnejšim nosilcem, ki prenese večje obremenitve, to je steklena tkanina ali poliestrski filc. Trakova se imenujeta IZ0TEKT T4 in IZ0TEKTP4.
Pomembno je vedeti tudi to, da nobena hidroizolacija ravne strehe ne sme ostati nezaščitena. IZOURKA priporoča zaščito z IZ0TEKT0M T4 REFLEKS. Garancija za kakovostno in trajno izvedeno hidroizo-lacijo je pravilno izbran hidroizolacijski trak IZ0TEKT, vgrajen po navodilih IZ0LIRKE.
Če je vaš dom hladen, vam priporoča, da za toplotno izolacijo uporabite stiropor, ki ga izdeluje podjetje Fragmat. Stiropor je odličen toplotni izolator, ki nas ščiti pred mrazom in vročino.
Za vse informacije pokličite tel.: 061/ 14 03 096 ali se osebno oglasite pri njih: IZ0LIRKA Ljubljana, 0b železnici 18, radi vam bodo pomagali rešiti vaš problem.
planinski pašniki?
ne želi prehitevati, sai za takšno darilo v tem trenutku še ni zakonske in pravne podlage. Še nečesa se bojijo kmetje, in to upravičeno. Njihova boja-zen temelji na (zvitem) dogo-voru med Cerkvijo in državo, ko so za potrebe vojaškega ra-darja na Šavnicah na Menini po hitrem postopku vrnili po-trebno parcelo Cerkvi, ki jo je takoj za tem prodala nazaj državi. Tudi načrti za postavi-tev vojaškega in civilnega ra-darja so še vedno zelo otipljivi. Kaj če se enaka kupčija ponovi tudi za civilni radar na Vivod-niku? Kmetje zato ne zaupajo nikomur več. zahteve kmetov so jasne in brez njih dogovora ne nameravajo podpisati, čeprav dopuščajo možnost na-daljnjih pogovorov za uskladi-tev dokončne vsebine sporazu-ma. Glede tega pričakujejo, da se bodo pogovorov udeležili pristojni predstavniki ljubljan-ske nadškofije, v tem primeru je to njen gospodarski svet.
Na ljubljanski nadškofiji so nad takšnimi stališči prese-nečeni, saj je tudi doslej sta-lišča pogajalske skupine potr-jeval prav gospodarski svet, menijo tudi, da je ponudba, ki so jo usklajevali več mesecev dokončna, njena vsebina pa naj bi se ne razlikovala od za-htev kmetov. O morebitni od-klonitvi ponudbe bo obveščena Upravna enota Mozirje, ki ji bo v tem primeru nadškofija predlagala začetek postopka odmere pastirskih objektov na pašnikih. Tiha grožnja torej, ki ji je treba dodati dejstvo, da bo ministrstvo za kmetijstvo v pri-hodnjem letu namenilo sub-vencije le tistim pašnim skup-nostim, ki bodo imele urejen pravni položaj.
Pašniki bi že zdavnaj zarasli
Predstavniki pašnih in
agrarnih skupnosti z Menine planine in Ljubnega trdijo, da so z vsem tem seznanjeni vsi člani teh skupnosti. Zavračajo ludi zlonamerna namigovanja, da se zavzemajo za velike in premožne kmete, saj pravijo, da na planinskih pašnikih ve-ljajo za vse enake pravice in dolžnosti, dodajajo pa, da bi se ti pašniki brez njih že zdavnaj zarasli. Kmetje tudi pričakuje-jo, da bo ustanova, ki naj bi v tej državi edina zagovarjala resnico in poštenje, svoje ob-ljube tudi uresničila.
Do kod sega poštenje in kaj je resnica, je seveda v teh časih na žalost vprašljivo. Komu to-rej koristijo nesoglasja med kmeti in ljubljansko nadškofi-jo? Enkrat je vlada že pre-prečila podaritev pašnikov kmetom, navzlic vsemu pa naj bi pomembni predstavniki Cerkve še vedno z veseljem pašnike zemljiško - knjižno podarili kmetom. Igra in igrice se nadaljujejo.
UjP
14. oktobra 1999
NAŠ POGOVOR
kjiš (:as 7
Pogovarjali smo se z varuhom človekovih pravic Ivom Bizjakom
Pogosto je tudi varuh nemočen
vnih možnostih. Tako raz-rešimo mnogo zadev zgolj ta-ko, da stranko napotimo na ustrezen naslov, jo poučimo, kakšne možnosti ima. Na žalost pa je res tudi zelo veliko primerov, ko gre za obupne stiske posameznikov, ki jim pa ni mogoče pomagati. Pogosto sem varuh človekovih pravic povsem nemočen, ko lahko le priporočim določenim orga-nom, da pomagajo." # Gotovo poznate primer Dar-ka Zupana, ki ie več kot leto dni gladovno stavka. Ivo Bizjak: "Ta stavka je obžalovanja vredna, saj sprav-lja stavkajoči v nevarnost svo-je zdravje in življenje. Sam gladovno stavko zavračam, ne glede na razloge. Je pa to očitek sodnim postopkom in pravni državi, ki bi vsekakor morala zagotoviti tolikšen red v svojih postopkih, da nihče ne bi mogel imeti občutka, da svoje pravice ne more dokaza-ti po pravni poti." Pogosto se obračajo občani na varuha človekovih pravic, ko zavarovalnice ne izpolnijo nji-hovih pričakovanj. Ob tem ta poudaija, da tu nima pristoj-nosti. Zato predlaga zavaro-vancem, da res temeljito pre-berejo določila pogodb, ki jih sklepajo. Prav tako svetuje občanom, da najprej skušajo razrešiti svoje zahteve na pri-stojnih inštitucijah.
■ Mira Zakošek
Nujni medicinski pomoči Zdravstvenega doma Velenje primanjkuje denarja
Bo nedeljski zobobol reševal tisto,
Slovensko ministrstvo za zdravstvo je pred leti zastavi-lo program, da bi nujno me-dicinsko pomoč po zdravstve-nih domovih, ki je bila do ta-krat prepuščena organizaciji vsakega zavoda posebej, stan-dardizirali. Pravilnik o nujni medicinski pomoči je bil ob-javljen leta 1996. V njem so bili postavljeni tako kadrov-ski (zasedba) kot tehnični (vozila in oprema) standardi. Izdelali pa so tudi flnančno zgradbo, kako to službo de-narno pokriti. A kot se potem rado zgodi, je teorija eno, praksa pa nekaj čisto druge-ga! V praksi se ta teorija da-nes kaže tako, da nujnega de-natja za nujno pomoč ni! Manjko denaija, s katerim bi to službo "pokrili", v velenj-skem primeru gre ta hip za kakšnih 15 milijonov tolarjev, je sprožilo svetniško pobudo v mestni občini Velenje. Podal jo je svetnik in direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič. Tisto, kar v njej preseneča je, da naj bi kot začasno rešitev, v tem prime-
Velenjski poslanec v držav-nem zboru Bojan Kontič je pripravil že več poslanskih večerov, na katerih je gostil pomembne Slovence, zadnji je bil varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, ki je bil tudi gost našega uredništva. Zanima-nje za pogovor z njim je bilo zelo veliko, kar dokazuje, da je težav, ki jih imajo občani, pa jim sami niso kos, tudi v našem okolju veliko. Ivo Biz-jak sicer pravi, da po ničemer ne izstopamo, da sodimo v slovensko povprečje. % In s katerimi vprašanji se slovenski varuh pravic naj-pogosteje ukvarja? Ivo Bizjak: "Zelo veliko jih je s področja sodstva, predvsem zaradi pretirane dolžine raz-rešitve posameznih zadev. Ne-kaj podobnega je na precej širokem upravnem področju, kjer je vrsta postopkov, ki pre-segajo zakonsko določen rok, precej je socialnih problemov, veliko pa se ukvaijamo s pro-blemi zapornikov in z delovno pravnimi zadevami." %Po mnenju mnogih so trenut-no najbolj nezaščitena kate-gorija prebivalstva delavci, pa jim ombusman skorajda ne namenja pozornosti, na-sprotno pa je pogosto med zaporniki. Ivo Bizjak: "Tudi med delav- -> ce pridem ob različnih pri-/oinostih. Obiskal sem kar nekaj podjetij, se srečal s predstavniki sindikalnih organizacij in se spoznal z
mnogimi težavami, ki pestijo delavce. Prav zato že nekaj let zahtevam sprejetje novega zakona o delovnih razmeijih, ki bi bil prilagojen novim raz-meram. Ta bi tudi omogočal institucijam (delovnim so-diščem...), da bi zavarovale pravice delavcev. Trenutno pa pogosto ni mogoče stopiti na prste niti tistim zasebnim delodajalcem, ki zelo očitno kršijo pravice delavcem." # Sindikati so najbolj poklica-ni, da zaščitijo delavce. Iz-polnjujejo svoje poslanstvo? Ivo Bizjak: "Bojim se, da v vseh primerih ne. Marsikdaj bi lahko več storili tako v ne-posrednih prizadevanjih za rešitev konkretnih vprašanj, kot pri težavah posameznih delavcev. Predvsem pa bi mo-rali bolj odločno zahtevati vzpostavitev ustreznejše si-stemske zaščite delavcev." 9 V katerih primerih lahko pomaga varuh človekovih pravic? Ivo Bizjak: "Pomagamo lah-ko posredno, s tem da skušamo doseči, da pristojni organi posamezne zadeve hi-treje razrešijo. Do zasebnih delodajalcev nimamo pristoj-nosti, ukrepamo pa lahko v primerih, ko prihaja do neso-glasij z državnimi institucija-mi. Od inšpekcij in drugih organov zahtevamo, da stori-jo tisto, kar je v njihovi pri-stojnosti. V zelo veliko pri-merih je potrebno pospešiti razrešitev posameznih
vprašanj na sodiščih. Ravno prepočasno delo sodišč bo-truje marsikakšni neljubi za-devi, ko si ljudje zato, ker so-dišča njihovih vlog ne raz-rešijo, vzamejo pravico svoje roke."
# Kakšna je čakalna doba pri vas?
Ivo Bizjak: "Odreagirati skušamo čim hitreje, odvisno od narave problema. V prime-rih, ko je zadeva skrajno nuj-na, jo rešujejo v istem dnevu, v
pisno vlogo in ji priloži doka-zila o kršitvi. 1b lahko pošlje na naš naslov na Dunajsko 156 v Ljubljani, na voljo pa je tudi brezplačna telefonska številka 080 15 30, kjer dobi vsakdo potrebne napotke, predvsem pa informacijo, če lahko v konkretnem primeru pomagamo."
# Veliko problemov je na po-dročju urejanja vprašanj s področja pokojninsko inva-lidskega zjavarovanja?
vsakem primeru pa skušamo vsakomur odgovoriti vsaj v šti-rinajstih dneh. V mnogih pri-merih moramo namreč opra-viti širše poizvedbe in pridobi-ti mnenja uradnih ustanov." % Kako lahko Ijudje najdejo
stik z vami ? Ivo Bizjak: "Vsakdo, ki meni da so mu kršene pravice ozi-roma opazi kakšne koli nepra-vilnosti, lahko vloži kratko
Ivo Bizjak: "Predvsem je težava v tem, da trenutno v državni ni nikogar, ki bi raz-reševal pritožbe s tega po-dročja. Nihče ne odgovaija na vloge za odpis tovrstnih pri-spevkov. Tako pokojninska skupnost kot davčna uprava se razglašata za nepristojni. V praksi se tako dogaja, da se v začetku minimalni zneski za-padlih teijatev zaradi pripisa
zamudnih obresti močno po-večujejo in dosegajo nerazu-mno velike številke. O vsem tem sem že govoril z mini-strom Ropom in pričakujem, da bodo določili odgovornega, ki bo obravnaval te vloge in jih v utemeljenih primerih tu-di ugodno razrešil." # V mnogih podjetjih se od-ločajo za zaposlitve za do-ločen čas in se tako izognejo plačilu regresa in drugih obveznosti, ki jih določajo kolektivne pogodbe. Ivo Bizjak: "V primerih, ko gre za neupravičene zaposlitve za določen čas, to je takrat, ko so razmere v podjetju takšne, da potrebujejo delavca za daljše časovno obdobje, lahko ukrepa delovna inšpekcija. Će pa gre za utemeljene zaposlit-ve za določen čas, pa žal ukre-pati ne moremo. To je pač sta-nje, ki je dokaj pogosto, kadar je na trgu presežek delovne si-le in v Sloveniji je, kot vemo, brezposelnost precejšnja. Vse-kakor pa predlagam, da se občani v teh primerih obrnejo na inšpekcijo za delo." % Na vas se Ijudje pogosto ob-račajo, ko so povsem obup-ani, ko več ne vedo, kdo bijih lahko pomagal. Ivo Bizjak. " Predvsem ugo-tavljam, da so ljudje zelo slabo poučeni o tem, kakšne so nji-hove pravice, predvsem pa, kakšne možnosti pritožbe imajo. Organi, ki obravnavajo posamezne primere, jih pogo-sto ne poučijo o njihovih pra-
kar bi morala država?
Jože Zupančič: "Ukinitev zo-bozdravstvenega dežurstva je skrajna možnost."
ru vzorno zastavljene službe nujne medicinske pomoči, premostili z ukinitvijo dežur-ne zobozdravstvene službe. Hop! A bomo potem ob nede-ljah zjutraj Velenjčani z za-tečenimi lici, nenaspani in spačeni od bolečin, spet prisi-ljeni hoditi po pomoč v Slo-venj Gradec? In to potem, ko je bila dežurna zobozdravstve-na služba organizirana po pre-cejšnjih mukah in samo z ra-
zumevanjem oblasti, ki je bila pripravljena v proračunu najti 4 milijone letno, s katero jo krije? Res ni druge možnosti? Mi smo svetnika, direktorja in zdravnika Zdravstvenega doma Velenje Jožeta Zu-pančiča, povabili na pogovor. # Začnimo z ugotovitvijo, da ima velenjski zdravstveni dom zgledno organizirano dežurno in reševalno službo ter službo nujne medicinske pomoči, ki so med seboj po-vezane.
JOŽE ZUPANČIČ: " Pri nas smo že pred letom 1996, ko je bil objavljen pravilnik, imeli dobro organizirano tako ime-novano dežurno službo z ele-menti službe nujne medicin-ske pomoči. Že takrat so naše ekipe posredovale na terenu v kompletni zasedbi - zdrav-nik, medicinski tehnik in reševalec, čeprav naj bi se formalno ta služba začela organizirati leta 1996." % Kdaj se je potem zapletlo?
JOŽE ZUPANČIČ: "Tisti hip, ko nismo prišli do jasne-ga projekta financiranja te
službe. Služb nujne medicin-ske pomoči je v Sloveniji 12, ena stane letno 56 milijonov tolarjev. Kalkulacija je bila narejena. Z ministrstvom za zdravstvo je bilo dogovorje-no, da bomo ta projekt spe-ljali približno v petih letih, postopoma. To pomeni, da denimo prvo leto financira-mo 10 odstotkov, naslednje 30, pa 40, 60... Zdaj pa smo ostali na 30-odstotkih, mi pa službo praktično "peljemo" 100-odstotno."
#	In kdo je dolžan zagotavlja-ti sredstva?
JOŽE	ZUPANČIČ:
"Država."
%Vipa predlagate, da poma-
ga mestna občina? JOŽE ZUPANČIČ: "Naša želja je, da to službo obdržimo, jo razvijemo v ce-loti. Razliko pa naj do ta-krat, dokler tega država ne sfinancira v celoti, vsaj delno krije ustanovitelj, to je Mest-na občina Velenje."
#	Na račun dežurne zoboz-dravstvene službe?
JOŽE ZUPANČIČ: "V Slo-
veniji obstoja mreža dežurnih zobozdravstvenih "punktov", ki jih plačuje Zavod za zdrav-stveno zavarovanje, v kar Ve-lenje ni zajeto. Zato so se v mestni občini odločili, da bodo sami financirali to službo. Mi pa menimo, da je služba nujne medicinske pomoči pomemb-nejša od zobozdravstvene. Če občina ne bi našla sredstev, da vsaj 60 - odstotno sfinancira to službo, predlagamo, da spre-
menimo namembnost sredstev tako, da tista, ki so zdaj name-njena dežurni zobozdravstveni službi namenimo službi nujne medicinske pomoči." 0 To pomeni ukinitev. JOŽE ZUPANČIČ: "Naša želja je, da bi sfinancirali oboje. Ta možnost, ukinitve dežurne zobozdravstvene službe, je zgolj skrajna."
■ Milena Krstič - Planlnc

UUBUA11, MOZIRJE TeL 063/8390-360 Fax: 063/8390-361 Del. čas: pon.-pet. 7. - 17.h sob. 7.-12.h
UGODNA -materialov za centralno ogrevanje PONUDBA: -materialov za vodovodno instalacijo -kopalniške opreme
Ves instalacijski material vam dostavimo in zmontiramo. POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO! UGODNI KREDITNI POGOJI!
8 k\AŠ CAS
VI PIŠETE
14. oktobra 1999
Davis znova med botri in učenci OŠ Šmartno ob Paki
Doživetje brez primere
MNENJA IN 0DMEVI
Šmartno ob Paki, 7. oktobra - Učenci osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki bodo o letošnjem kulturnem dnevu na šoli gotovo še veliko-krat govorili. Bil je namreč nekaj posebnega. Znova jih je namreč obiskal njihov Ijublje-nec - ll.letni zambijski deček Davis Shawa, ki so mu ob obis-ku na šoli pred dvema letoma izročili listino o botrstvu. Z njo so se obvezali, da bodo siroti brez staršev z odpovedjo ma-lenkosti enkrat v letu pomagali pri šolanju. Skupaj z dečkom so bili še misijonar pater Miha Drevenšek in 13-članska glas-bena skupina Ba Cengelo (otro-ci luči).
Skupina je na evropski tur-neji z naslovom Z veseljem v tretje tisočletje. Davis je z njimi pripotoval prav po zaslu-gi učencev šmarške šole, saj so ti poleg šolnine zbrali tudi denar za njegovo letalsko vo-zovnico. Obilno sta pri tem so-delovala Adi Smolar in Irena Vrčkovnik s svojim nastopom na dobrodelnem koncertu.
Učenci in učitelji šole so gostom iz Zambije pripravili res veličasten prejem, kot ga znajo ie oni. Dobrođošlice ni bilo ne konca ne kraja že ob prihodu pred šolsko stavbo. Nadaljevali so jo v avli šole, kjer so na prireditvi zaplesali še zambijski plesalci. Podarili so jim tudi veliko daril različnih	donatorjev.
Popoldanski del obiska so go-stitelji popestrili z nogometno tekmi, z obiskom ranča Veniše, mladi Zambijci pa so sklenili obisk pri širokosrčnih vrstnikih s koncertom v tukajšnjem kulturnem domu.
Najbrž ob tem ni treba po-sebej poudarjati, da je Davis svoje dobrotnike in botre očaral že na obisku pred dvema letoma, ko je v Šmart-no ob Paki pripotoval s fol-klorno skupino Ba Stella. Tudi tokrat ni bilo nič drugače.
Davisov obisk in nastop
skupine Ba Cengelo je sodil v splet aktivnosti, predvidenih v projektu Upanje za Afriko. Na šoli so z njim začeli pred štiri-mi leti, vodi ga Slavica Pečnik. Projekt je v Sloveniji zelo opa-zen, edinstven, z njim pa na svojstven način učenci poma-gajo in sodelujejo z vrstniki iz ravne afriške dežele Zambije. Poleg izobraževalnega ima tako še vzgojni pomen.
Ravnateljica šole Nevenka Hofer nam je ob tej priložnosti povedala, da so takšen odziv v tej akciji pričakovali, saj je srečanje z vrstniki drugačne polti za učence posebno doživetje. Na vprašanje, ali razmišljajo, da bi
šmarških učencev sledili tudi drugje. O pomoči, ki jo nudijo, je dejal: "S poslanimi 150 do-larji in nekaj več smo plačali šolnino za Davisa, kupil si je lahko obleko, čevlje. Kar je ostalo, so njegovi svojci pora-Bili za nekaj boljših obrokov hrane 12 - članske družino. Ko sem prejšnja leta prihajal domov, sem prosil za to, da bi lahko v misijonih kaj zgradili. Sedaj spoznavam, da je najbolj potrebno šolanje. To mrežo bi rad v Zambiji s pomočjo Slovenije spletel in mladim omogočil pridobitev izobra-zbe. 51 - odstotkov otrok v Zambiji - po naših pravilih -namreč ni v šoli, le približno 6
S sprejema pred šolo. Bil je res veličasten.
v prihodnje organizirali "Upanje za domače socialno ogrožene vrstnike", pa je Hoferjeva dejala:" Na vsak način bomo poskušali narediti nekaj na tem področju, vendar letos to ne bo mogoče, kcr je takšen projekt za šolo velik za-logaj. Razmišljamo pa, da bi to storili v prihodnjem šolskem letu."
Pater Drevenšek je tudi to-kratno gostovanje v Smartnem ob Paki ocenil kot nekaj, kar se ne da opisati z besedami. Bil bi zelo vesel, če bi zgledom
do 7 - odstotkov jih nadaljuje šolanje na poklicnih, višjih in visokih šolah. Kaj pomeni to za bodočnost dežele, je umev-no samo po sebi. Ceprav po-magamo enemu, bo ta tudi sam lahko kasneje pomagal drugim. Tudi ves denar, ki ga bomo zbrali na letošnji turncji skupine, bomo namenili za nji-hovo šolanje in šolanje njiho-vih prijateljev."
UTp
Ne manj kot pol metra
Presenečen sem bil v petek, 8. oktobra, nekaj po 8. uri, ko sem želel kupiti cev na bencinskem ser-visu OMV Istrabenz Selo v Velenju. Potreboval sem le 30 cm cevi, prodajalec pa mi je dejal: "Šef mi je rekel, da se ne prodaja manj kot pol metra." In takšno dolžino sem moral tudi kupiti. Ne razu-mem, zakaj v tem servisu ne moreš dobiti želene dolžine. Pred tem sem bil v drugi trgovini s tovrstni-mi izdelki, kjer dobiš kakršnokoli dolžino, žal takrat cevi niso imeli. Ne gre za denar, temveč za tistih 20 cm, ki sem jih moral odrezati in vreči stran. Je takšen "red" samo zaradi lažjega obračunavanja?
I. Peteržinek
Če smo složni, uspeh ni slučaj
Kar oddahne se človeku, ki sede za mizo z željo napisati nekaj pohval in ne samo graje ter kritike.
K pisanju me je spodbudil dogodek v soboto, 2. oktobra, ko smo slavnostno predali namenu adaptirano podružnično osnovno šolo v Šentilju. Clovek je res lahko zadovoljen, ko je viden sku-pen uspeh, v katerega je vloženo veliko truda, odrekanj, denarja in dobre volje. Samo želeti in pričakovati je mnogo premalo, kot pa zavihati rokave, se lotiti dela in na koncu proslaviti uspeh. Tako smo se v Šentilju dolgo nazaj začeli pogovarjati o šolski problematiki, o morebitnih rešitvah in tem, koliko smo sami pripravljeni storiti za izboljšanje razmer. Je že tako, da se vedno in povsod pojavijo odobravanja in nasprotovanja. Kar nekaj kra-janov je bilo odločenih ne poma-gati, saj nimajo več šoloobveznih otrok, za bodoče vnuke jim je pa tako vseeno, kam in kako bodo hodili v šolo. Na srečo je tako mislečih malo, onih drugih je veliko več. Številni so bili pripravljeni pomagati takoj in tako smo v nekaj dneh nabrali preko 700.000,00 SIT. Nesporno je dejstvo, da en sam človek niti slučajno ne zmore opraviti vsega dela. Svet KS je potrdil gradbeni odbor, ki je poprijel za delo in
Tashi ali potovanje v Tibet
sveta
Piše: Franci Horvat
:

_
Riž, skuhan na vodi in malce posladkan, pač ni bil za gospo iz MENHETTNA (boljša četrt v N. YORKU). Oči je zavijala od besa, še posebej, ko sem ji dejal, da imam enega dovolj na teden.
Naslednji dan je bil dan odho-da. Vstali smo zelo zgodaj. Z minibusom smo se še ponoči odpeljali v 90 km oddaljeno le-tališče	GONGGAR.
Obljubljeni zajtrk je šel po gobe.
Na letališču smo se morali naj-prej javiti v uradu letalske družbe, s katero smo leteli, nato pa oddali prtljago. Fotoaparati s filmi sem obdržal pri sebi, kajti kitajskim apara-tom za pregled prtljage nisem zaupal.
Letalo je poletelo z majhno za-mudo. Polet v jutranji svetlobi je enkraten. Jasno vreme omogoča razgled na "streho sveta". Ogromna pustinja in dolgi svileni trakovi se svetijo med peskom.
Največja rcka jc seveda
BRAHMAPUTRA. Lep je pogled na jezero JAMDROG
TSO, ki jc neverjetnih oblik. Malo kasneje, ko se bližamo
himalajski verigi, slišimo po mikrofonu, da se bližamo MT EVERESTU in MAKALU-JU. S tremi aparati pridno beležim najvišje gore na svetu in pokrajino okli njih. Na levi stani sedi uvideven Nemec in mi da prostor, da lahko nemo-teno fotografiram. Na zahodu prepoznam GAV-RISHANKAR, goro, ki so jo osvojili celjski alpinisti v letu 1983. Ker so oblaki vse bolj po-gosti pod nami, za trenutke opazim GLORIJO. Na oblaku pod nami je odsev našega leta-la, obkrožen z svetlim krogom. kar nisem doživel v domačih gorah, se mi tu uresniči. Srce in fotografska žilica se mi umirita šele, ko pristanem na kathamandujskem letališču. Za mano je najlepši polet z le-talom v življenju in lep obisk "mojega TIBETA". Za konec še ta misel. Daleč je dan, ko bodo Tibet in Tibetanci zopet svobodni, kakor niso svobodni Indijanci Peruja in Bolivije. To pa so dežele, ki so mi zelo blizu in v katere bi se še rad vrnil. P.s.:
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakor koli pomagali, da sem lahko uresnieil to pot.
KONEC
naslednja akcija je bila podiranje podarjenega lesa v gozdovih po Šentilju in izven. Ljudje so podar-ili veliko lesa (g. Sever kar 21 smrek) in ta les je bil prepeljan na žage in delo je bilo opravljeno hitro. Naš cilj je bil kar največ pri-varčevati in že tu so nam stali ob strani dobrotniki (PLP, g. Doler. g. Skaza in številni krajani. ki so s traktorji opravili številne pre-voze), ki so nam prihranili lepe denarce. Sama gradnja se je začela 12. junija in tu so stopili na prizorišče številni udarniki: mlad-inci Šentilja, upokojenci, člani HOH društva. Delno smo šolo porušili in gradbinci so kljub vre-menskim težavam delali s polno močjo. Ostrešje smo naredili s pomočjo mojstrov: Reherman, Pačnik z ekipo in Plaznik - Povš (pokrivanje), ki so delo opravili udarniško in hitro. Zatem so nastopili notranji strokovnjaki: elektrikarji firme ATP, vodovod -odtoki g. Zdravko Kokolj s pomočniki, zidanje, ometi firma Cigrad in v veliko pomoč so bili ponovno vsi udarniki, ki so mnogo časa preživeli v šoli. Tudi kakšen sendvič in kozarec se je
našel za delavce, hrano pa je imela na skrbi Lojzka Jezernik, ki je cele počitnice bdela nad šolo. Vse skupaj je bilo začinjeno s prispevki pokroviteljev večjih in manjših, ki so zatem poskrbeli, da je tudi oprema večji del nova, tako da je zadovoljstvo pogledati opravljeno delo. Pogledi in načrti krajanov so že uprti naprej. Prevladuje mnenje, če bo enot-nost in složnost, ne sme biti ovir za nove pridobitve, ob katerih bo kraj šel po poti naprej, saj pogledi nazaj in stiskanje v manjše gruče ne peljejo nikamor. Smo namreč na pragu novega tisočletja in Šentilj si zasluži, da zaživi v lepši in sodobnejši podobi, nazadnjaštvu in stremuštvu pa je potrebno zapreti vrata. Pred očmi moramo imeti dogodek složnosti (TV Tednik - 7.10), ko Ijudje lahko premikajo gore in s pono-som porečejo, da je na takšen način živeti in delati ob sočloveku veliko lepše. Naj na koncu še enkrat izrečem iskreno zahvalo vsem, predvsem pa prijateljem gradbenega odbora, vsem imeno-vanim in neimenovanim za pomoč pri adaptaciji naše šole v Šentilju, obenem pa jih že pozivam na delo v novih nalogah, ki so že pred nami.	■ Drago Kolar
Essiingen - Veienje
Nocoj spet skupni koncert
Sinoči so prispeli v Velenje mladi pevci Theodor Heuss Gymnazium iz Esslingena, ki bodo z Mešanim mladin-skim pevskim zborom Šol-skega centra nastopili na skupnem koncertu nocoj ob 19.30 v veliki dvorani Glasbene šole. Dirigenta Wolfram Bolsinger in Danica Pirečnik sta pripra-vila pester program, ki ho zagotovo navdušil in dodo-bra ogrel dlani poslušalcev. Pričakovati je, da bo dvora-na polna, kot je to bilo do sedaj vedno na tovrstnih srečanjih obeh zborov. Vstopnice bodo prodajali naši pevci, rezervacije pa sprejemajo v tajništvu gim-nazije. Preostale karte bodo na voljo pred koncertom na
blagajni glasbene šole.
Sodelovanje obeh zborov ima že šestindvajsetletno tra-dicijo. Med tistimi, ki imajo največ zaslug za to tesno, pri-jateljsko in uspešno sodelo-vanje, je prav gotovo Klaus Wo!f, ki je od začetka sode-lovanja do nedavnega vodil zbor iz Esslingena. Na pred-log mesta Velenje mu jje julija letos predsednik republike Slovenije Milan Kučan podelil Častni znak svobode. Svečana podelitev je bila v Esslingenu, nocoj pa bo Klaus Wolf gost na kon-certu in ob tej priliki mu bo župan mestne občine Velenje Srečko Meh podelil priznanje župana s spomin-skim kovancem.
Društvo za boj proti raku Velenje
Vodnikovci 1 3320 Velenje
sklicuje
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v sredo, 20.10.1999, ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje
Predavatelj: dr. Borut Stravnik, spec. interne medicine, pulmoiog
Tema: Kolumbov greh (Predavanje o škodljivih vplivih tobaka)
Predavanje je javno in je namenjeno vsem, ki jih zanima to področje!
Po predavanju sledi redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Pregled dela društva v preteklem letu 2. Načrti za delo društva v prihodnjem letu 3. Razno
VABLJENI!
)
14. oktobra 1999
SREČANJE
MS vas 9
Pajkov rod izvira s Kozjanskega. Domačija na Planini pri Sevnici stoji že preko 600 let. In če je rod tam po-gnal krepke, močne korenine, je bilo zanimivo življenje Volbenka Pajka, polno spletov naključij, razpeto med štiri mesta - Zagrebom, Mozirjem, Dunajem in Velenjem. Če mu bo kdaj uspelo uresničiti še eno veliko željo in v domači hiši ob Cesti talcev v Velenju postaviti fotografski muzej, bo v njem imel kaj pokazati. Poleg preko 50 fo-toaparatov zgodovinske vrednosti se lahko pohvali z zbirko neprecenljivih fotografij, ki bodo zanamce vedno spominjale na tukajšnje kraje in Ijudi. Kot pribito drži, da spomin po-zabi, fotografija nikoli. Najbolj znani velenjski fotograf vseh časov, ki je rasel skupaj z miadim mestom, je po-zabi ukradel številne podobe, skrite tudi v neštetih družinskih albumih Salečanov in okolišanov.
V objektiv fotoaparata je pred do-brimi tremi desetletji ujel tudi mojo prvo podobo na fotografiji. Starši so me peljali v njegov atelje, takrat še v hišo, kjer je danes Steklarstvo, in po-sadili na fotografski stolček. Kot otrok sem celo mislila, da se vsi foto-grafi na svetu imenujejo Foto Pajk. Bil je namreč edini, čigar žig sem vi-devala na fotografijah v družinskih albumih Salečanov. Poznala pa tega prijetnega gospoda, ki se mu teža let še prav nič ne pozna, do tokratnega srečanja z njim nisem. Bil je že čas, da zaživijo spomini in da mojstra spoznate tudi vi!
Volbenk Pajk je štiri leta vsak dan hodil v rudniško jamo, kjer sta s pomočnikom vsako-dnevno fotografirala nove pridobitve. Takole se je postavil pred svoj objektiv na Starem
Specialist za tanjšanje žensk
Volbenk Pajk se je umetnosti fotografiranja izučil v zgodnjih tridesetih letih pri najeminentncjšem zagrebškem fotografu, mojstru Rcputinu, pred čigar objektiv se je na začetku stoletja z zaupanjem postavljala vsa zagrebška elita, pa Karadjordjeviči, kraljeva družina, bogati Zagrebški židje in drugi pomembncži. Igra naključij jc bila kriva, da ga je vzel za vajenca.
V Zagrebu je namreč imel teto, h kateri se je začasno prese-Iil, ker si je želel delati pri filmskem podjetju UFA. Stric je bil "malar" in ko je nekoč belil stene pri mojstru Reputinu, mu je omenil, da pri njem živi nečak, ki ga zanima fotografija. Akademski slikar Reputin pa je ravno iskal vajenca, zato ga je bil pripravljen preizkusiti. Volbenk je bil kmečki fant, vajen
jašku konec petdesetih let.
Herberstein in pokrajino. Vedno je ujel dolino tako, da se je preko Stare vasi videlo
Proti Skalam.
otem pa je prišla vojna. Simpatiziral je s partizani, zato so tla v Mozirju po-stala vroča. Na Dunaju je imel premožno teto, ki je živela sama, in odločil se je, da se preseli k njej. Sploh, ker si je želel novih fotografskih znanj, ki jih je veliko dobil na tamkajšnji foto-grafski ustanovi, najbolj znani v Evropi. Ze takrat so tam spoznavali barvno fo-tografijo, postopek pa je bil silno zaple-tcn.
zaslužil. Zato si je dobro ogledal Savinjsko dolino, saj je želel čim prej postati samostojen in čim več zaslužiti. Kraji so bili lepi, prebivalci bogati, zato je v Mozirju kupil stano-vanje in odprl svoj prvi fotoatelje. Preden je zapustil Zagreb, je leta 1937 tam opravil še mojstrski izpit...
Na lovu za igro svetlobe
Po Savinjski dolini se je mladi fo-tograf vozil kar s kolesom. V nahrb-tnik je naložil stojalo in fotografske plošče in tako iskal prave motive. Takrat jc bila zelo priljubljena tema za razglednice Logarska dolina. Volbenk je rabil kar nekaj časa, da je "poštudiral", kdaj je na slikah naj-lepša. "Logarsko se da fotografirati le 14 dni do enega meseca v letu, in to le dve uri v dnevu, saj je sicer ena stran vedno v senci. Prava svetloba je le v začetku junija, med 11. in 13. uro," mi zaupa. Kar nekaj časa je po-treboval, da je to ugotovil, a se je splačalo. Po nešteto urah, ki jih je prebil v Matkovem kotu in čakal, da je lahko "sprožil", je namreč kot mlad fotograf uspel prav s fotografijami Logarske. In to že pred drugo sveto-vno vojno. Takrat je pogosto obisko-val tudi Velenje, majhno mesto pod gradom, kjer je med drugim fotogra-firal grofico
V mestu ni bilo dogodka, ki bi minil brez fotografa Pajka. Ob obisku Tita je bil vedno zraven, fotografiral pa ga je tudi za osebne portrete, ki so v času socia-lizma krasile vsako učilnico in pisarno na tleh nekdanje domovine.
dela, bister in zelo radcjtveden, zato mu je bil takoj simpatičen. Mojster v svoj atelje ni spustil nikogar - ko je osebe že fotogra-firal, so njegovi pomiočniki opravili korekture s pomočjo retuširanja. Svetlobo jej uravnaval s pomočjo velikih reflektor-jev, ki mu jih je kmalu smel postavljati le Volbenk, saj je imel dober občutek za svetlobo. Tako je lahko mojstra opazoval pri delu in se učil. Pomočtliki so ga naučili tudi retuširanja; takrat je bilo modno porisano ozadje; oltarji, ornamenti, pokrajine. Volbenk je imei mirno roko in smisel za poslikave, zato mu je mojster zaupal vedno več dela. Še posebej pa mu je šlo od rok tanjšanje postav in obrazov okrogloličnih gospodičen; z ozkim peresom se je dotikal filma in z mirno roko delal "šlank" posta-ve, zaradi česar je bil mnogokrat pohvaljen.
Njegov dober prijatelj iz Nazarij je takrat v Zagrebu študiral medicino. Doma so imeli gostilno, pa je ob birmi povabil Volbenka, da grc z njim in poskuša s fotografiranjem birman-cev prislužiti kak dinar. S sabo je vzel dva ducata fotografskih plošč (filmov takrat še ni bilo), prepričan, da ne bodo šle v pro-met. Savinjčani so ga presenetili - poslikal je prav vse in odlično
Fotografski fenomen iz nepoznane-ga kraja
V	štirih
Dunajskih letih sc je ogromno
naučil, po osvoboditvi pa se je vrnil v Mozirje, kjer po vojni ni bilo več prav veliko dela. Zato je leta 1948 odprl podružnico v Velenju. Mesto se je pričelo hitro razvijati in občutek mu je pravil, da bo tu vedno več dela. Država mu je dala stalno naročilnico, da foto-grafira razvoj mladega rudarskega mesta, na rudniku so si želeli s fotogra-fijami ujeti čas. "Pome so prišli, ko je prišlo do nesreč, porok, ob delovnih zmagah ... Ni bilo dogodka brez Pajka, saj takrat ni bilo fotografov - amater-jev."
Leta 1952 se je Volbenkova družina preselila v Velenje. "Mesto se je po mojem prehitro razvijalo, preveč naen-krat so hoteli. Po prvotnih načrtih bi se moralo širiti od Rudarskega doma proti takratnemu Jezeru, na površinah okoli starega Kina. Ko so ugotovili, da se tam tla pogrezajo, so se odločili za področje okoli stare Name. Začeli so rasti enojčki ob jezeru, pa petorčki in četvorčki nad današnjo Kidričevo. To so bila takrat zelo nobel stanovanja. Dobili smo prvo trgovino, pa petinpetdesetorček..." Spominu je kradel tudi udarniške akcije ob regulaciji Pake in bil navdušen nad zagnanostjo Velenjčanov, ki so pod vodstvom rudnika gradili svoje moderno mesto. Brez plačila, le za ide-ale.
Drugačen rudar
Volbenk Pajk je bil štiri leta zaposlen na rudniku. Ne, ni-koli ni iz nederij doline trgal črnega zlata, spominu je kradel prve nove jaške, vse nove pridobitve v jami. Naredil je nekaj tisoč posnetkov, največ okoli leta 1958. 'V jami ni enostavno fotografirati, saj je svetloba slaba, osvetljevanje pa je bilo zaradi plinov nevarno. Zato sem prvi v državi v Nemčiji kupil močan fleš, ki ga je polnil akumulator, kar je bila veli-ka pridobitev. V jami sem uničil vsaj tri fotoaparate in šte-vilne objektive, a ostalo je ogromno posnetkov," se spominja. Danes gospod Pajk pravt, da je v življenju delal veliko preveč.
Fotograf Volbenk Pajk - dokumentarist nekega časa
Črno-beli svet je zanj še vedno najlepši
"Nikoli nisem bil prast. Ob vikendih sem fotografiral poroke, gledališke predstave, med tednom razne dogodke, pa portrete za dokumente. Ves čas sem slike skrbno arhiviral in to po področjih. Kot prvi sem že leta 1956 izdeloval velike barvne povečave fotografij, posnetke, ki obstajajo še danes. Izdeloval sem jih tudi za številne reklame in to v zelo velikih formatih. Ko sem v Kompasovi izložbi v Celju prvič razstavil te povečave, je bila to prava atrakcija. Sploh, ker sem izhajal iz majhnega, še nepomembnega kraja."
Njegove barvne povečave s podobo Tita so krasile številne pisarne in urade po vsej nekdanji Jugoslaviji. Tita je na Brdu fotografiral kar trikrat. "Bil je hvaležen model. Rad se je po-stavil pred objektiv, znal je nastopati in vse ga je zanimalo," se spominja mojster, ki je v bogatem življenju svoje znanje prene-sel na mnoge mlade fotografe. Tudi njegova žena je fotografi-nja, nadarjenost pa so podedovale tudi vse tri hčere, na kate-rc je silno ponosen. Ivica in Ema, ki je kot edina Slovenka za-poslena pri Evropski skupnosti, sicer živita na Dunaju, naj-mlajša Urška je še gimnazijka. V njegovih očeh zagori ogenj, ko govori o svojih puncah, družinska srečanja so zanj nekaj najlepšega.
Ceprav je Volbenk že deset let upokojen, še vedno rad vzame fotoaparat v roke. "Fotografija je vedno nedokončana tema. Odkar imam več časa, delam še bolj sproščeno. Še vedno je zame najlepša črno bela fotografija, čeprav sem sam najbolj uspel z barvnimi. Prav vsakemu posnetku mora foto-graf dati življenje, motiv," razlaga mojster, ko brskava po arhi-vu in iščeva fotografije za objavo. Volbenku Pajku je to vedno uspevalo. Ker je znal opazovati. In ker je delal z dušo ter sil-nim veseljem.
■ Bojana Špegel
razpisujeta KONCERTNIABONMA
za sezono 1999/2000,
ki obsega 6 koncertov:
1. 21. oktober 1999 - Mešani pevski zbor MADRIGALISTI 2.29. oktober 1999 - Klavirski recital Veronique Thual Chauvel (Francija)
3. november 1999 - Koncert flavtistke Karoline Šantl Zupan 4.10. december 1999 - Cveto Kobal, flavta, in Maja Zlobko, harfa
5.20. januar 2000 - Komorni orkester SF Ljubljana 6. februar 2000 - Orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje
Koncerti bodo v dvoranah Glasbene šole Velenje. VPIS ABONMAJA V GLASBENIŠOLI Velenje bo do prvega koncerta, 21. oktobra, vsak delovni dan od 10. do 14. ure. Cena abonmaja: - odrasli	6.000,00 SIT
-	mladina 4.200,00 SIT Cena posameznega koncerta:
-	odrasli 2.000,00 SIT -mladina 1.000,00 SIT
GLASBENA ŠOLA FRAN K0RUN KOŽELJSKI C0NS0RTIUM MUSICAE VELANENSIS
Velenje leta 1949
RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MO

Festival
Prihodnji teden, svečano ga bodo odprli 20. oktobra, se v Celju, v organizaciji Radia Celje, začenja 10. festival Združenja nekomercialnih ra-dijskih postaj. Festival je vsa ta leta namenjen prikazu naj-boljših stvaritev posameznih radijskih postaj - udeleženk in ima tekmovalni značaj.
Radio Velenje sodeluje na festivalu tudi tokrat. V poslušanje strokovnim žirijam je poslal sedem od devetih tek-movalnih zvrsti (dnevno infor-mativno oddajo, reportažo, in-tervju, komentar, humori-stično oddajo, samoreklamni spot in ekonomsko propa-gandni oglas). Na lanskem fe-
stivalu, ki je bil v Ljubljani, je Radio Velenje dosegel 2. mesto v kategoriji dnevno in-formativna oddaja in 3. mesto v kategoriji intervju. Kako se bomo odrezali letos, pa bo znano 22. oktobra, ko bodo na zaključku 10. festivala razglasi-li najboljše. Se pa na teh vsa-koletnih festivalih da spoznati tudi, kako se gredo "radio" drugod, slišati je res zanimive stvaritve in zato je tudi s tega stališča festival več kot dobro-došel.
■ mkp
Nova številka telefaksa uredništva Naš čas je 871 -720, telefon se odzvanja na števiiko 898 17 50, za male oglase, čestitke in naročniška razmerja kličite 89817 51.
Malo EPP-ja še za Naš čas - tudi Pika ga z veseljem bere.
LESTVICA DOMACE GLASBE (Št.337)
Vsako nedetjo ob 17.30 na Radiu Velenje In Mestni TV ter
vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 10. oktobra:
1.MLADE	FRAJLE: Jodl polka	9 glasov
2.GAŠPERJI:	Hojlari-hojlaro	8 glasov 2.VAGABUNDI: Piskrovez 8 glasov 4.SLAKI: Trtl 3 glasovi 5.VESELE ŠTAJERKE: Vrtimo planet 2 glasova Predlogi za nedeljo, 17. oktobra:
1.KLAVŽAR:	3x lahko ugibaš
2.PRIM0RSKI:	Vsrcihje sreča
3.R0GLA:	Kaj zato, če smo veseli
4.ŠTRK:	Čreva na plot
5.VERDERBER:	Bog je ustvaril zemljico
Ob otvoritvi razstave Nataše Tajnik in Denisa Senegačnika
v graškem Cazinoju
Galerija KC Ivana Napotnika Velenje
Slika vidi notri vate
Jutri (v petek) ob 18. uri bodo v prostorih Stare elektrarne in Razstavišea črna garderoba odprli razstavo del akademske slikarke Ksenije Čerče z naslovom Slika vidi notri vate.
Ksenijaje nagrajenka IX. slikarske kolonije diplomantov ALU v letu 1988 v Velenju. V Galeriji Kulturnega centra pa bodo na ogled dela iz njenega študijskega obdobja.
10 kVAS vas_107,8 Mhz_14, oktobra 1999
Dobro obiskana otvoritev razstave
Denis in Nataša v Casinoju
"Ars Ludi fortune" se imenuje razstava mladih velejnskih umetnikov Nataše Tajnik in Denisa Senegačnika, ki so jo prejšnji teden odprli v avstrijskem Gradcu, v za razstavo nenavadnem ambientu tamkajšnjega Cazina. Razstava je plod sodelovanja med društvom Slovensko-avstri-jskega prijatetjstva in Galerijo Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje.
Oba mlada umetnika je gostiteljem in gostom predstavila vodja galerije KC IN Milena Koren - Božiček, ki je tudi tokrat opravila izbor avtoijev za bienalno razstavo.
Nataša Tajnik je konec septembra diplomirala na ALU v Ljubljani z najvišjimi ocenami. Stene Casinoja je poživila z 11 najnovejšimi delf ki jih je "civilizacijsko ujela v prostor igralnice in jih večino tudi angažirano vsebinsko opredelila...Pri tem je vključila svoj osebni odnos do videnega oziroma vidnega. Značilno široko potezo in odzivnost nas zunanje dražljaje je sproducirala v toplih in svežih barvah...," je povedala Božičkova. Tudi za drugega avtorja, Denisa Senegačnika, ki končuje študij na ALU, se je prav tako odločila zaradi njegove individualne poti. Izbor 5 slik za to razstavo je po njenem mnenju prav tako angažiran. "Gradim most med iluzijo in nečistostjo, na platnu usklajujem črte in ploskve kontrastnih barv, gestualnosti in strogosti potez... Moje slikarst-vo je prehod med idejo - iluzijo in realnostjo, " o svojem umetniškem delu pravi Denis sam.	| bš
Varstveno - delovni center Ježek Velenje
KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO...
Of Town". Če se še spomnite, ta album je postregel z uspešnica-mi, kot so "Stranded", "Someone Loves You Honey", "Ain't That Just The Way" itd.
STING
Eden največjih glasbenikov sodobne popularne glasbe osemdesetih in devetdesetih let, Sting, je izdal svoj sedmi samostojni album z naslovom "Brand New Day". To je po letu 1991 njegov najbolj ambi-ciozno zastavljen projekt, za katerega nekateri kritiki že tr-dijo, da je tudi njegov naj-boljši izdelek doslej. Nekaj so k temu gotovo prispevali iz-brani gostje, ki so sodelovali
pri njegovem nastanku: Stevie Wonder, James Taylor, Branford Marsalis, Cheb MamL.Album je poln značilnih Stingovih domislic, zelo sofisticiran in bo poleg kritikov gotovo navdušil tudi Stingove oboževalce, ki jih, kljub ne ravno najlahkotnejši glasbi, nikoli ni manjkalo.
■ MiČ
MAGNIFIC0
Roberto Magnifico se po ak-tivno preživetem poletju (dva tedna je menda preživel na barki v Črnogorskem primor-ju, skupaj s tamkajšnjim zvezdnikom	Rambom
Amadeusom) pripravlja na izid svojega novega albuma. Izšel naj bi sredi novembra pri založbi MenArt, na njem pa
bo dvanajst skladb (med njimi tudi velika uspešnica Silvija). Naslov albuma bo "Sexy Boy", kar je hkrati tudi naslov prve-ga singla, ki ga bo Magnifico v kratkem predstavil. Vse skladbe je posnel skupaj z za-sedbo Pismejkers v svojem studiu Dom svobode, produ-cent albuma pa je bil kar nje-gov mlajši brat Aleksander. Konec novembra bo Magnifico skupaj s Pismejkersi začel s promocij-sko sexy turnejo po Sloveniji, na kateri bo nov izdelek tudi v živo predstavil svojim oboževalcem.
TINKARA K0VAČ
Natančno 28. oktobra bo pri založbi kaset in plošč RTV
Slovenija izšel nov album Tinkare Kovač. Naslov nove-ga izdelka, po mnenju mnogih ene najboljših slovenskih pevk, bo "Košček neba", prav-kar pa so pri njeni matični založbi predstavili prvi single s
te plošče z naslovom "Ko boš prišel". Skladbo je napisal znani bastist Sergej Pobegajlo, medtem ko je be-sedilo prispeval Zvezdan Martič, sodelavec RTV Slovenija in strokovnjak za računalništvo, ki je, mimogre-de, tudi zasebno zelo blizu primorski pevki.
ZZ T0P
Teksaški bradači so po dolgem času svoje zveste poslušalce, ki jih poslušajo že trideset let, na-gradili z novim albumom. Album nosi zanimiv naslov "XXX", kar bi lahko pomenilo nedolžno oznako častitljivega jubileja skupnega ustvarjanja, lahko pa pomeni tudi oznako za najbolj popoprane stvaritve pornografske industrije. Kako ostri so dejansko Billy F. Gibbons, Dusty Hill in Frank Beard, boste lahko ocenili ob poslušanju albuma, ki sicer
sledil uspehom njenih skladb z lanskoletnega albuma "My Side
prinaša osem novih in štiri "žive" verzije že znanih skladb. ZZ Top na njem ostajajo še vedno zvesti svojemu vodilu "nazaj k prvotnemu" in ob mini-malni zasedbi (bas, bobni, kita-ra) ostajajo pri neizumetničeni obliki mešanice prvinskega blu-
esa in južnjaškega rocka.
LUTRICIA McNEAL
Temnopolta pevka, ki je tako kot množica njej podobnih, svojo karireo začela kot pevka v cerkvenem zboru v rodni Oklahomi, je po uspehih v lan-skem letu spet na glasbenih le-stvicah. Njen zadnji hit se ime-nuje "365 Days" in bo, kot kaže,
projektivni biro velenje
prešernova 8 - telefon 871-454, 862-283, fax: 871-460
Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje.
MC Velenje
Je pred pnrt-
nerjema
ločitev
V petek, 15. oktobra, bo v Mladinskem centru Velenje drugi del igre Družinska nadaljevanka. Igralca Kajetan Čop (Topolšica) in Nataša Burger (Ljubljana) sta hišno	gledališče
Mladinskega centra Velenje zasnovala kot improvizacij-sko nadaljevanko in sicer na temo družina kot fenomen -odnosi med družinskimi člani (med starši, starimi starši, otroci, domačimi živalmi ...). V drugem delu: ... je pred partnerjema ločitev?
Snežana gre na Češko
Črna na Koroškem, 9. okto-bra - Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je bil organizator prve ahilimpiade v Sloveniji. Gre za olimpiado zmožnosti, sposobnosti in znanja oseb z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. To mednarodno gibanje so začeli na Japonskem, leta 1972. Pred dvema letoma je ekipa Centra iz Črne sodelovala na abilimpiadi na Češkem in idejo prenesla v Slovenijo.
Udeleženci	svetovne
preizkušnje zmožnosti, sposob-nosti in znanja se pomerijo v kar 50 disciplinah, na prvi slovenski abilimpiadi pa so se v 14, pred-vsem s področja delovne terapi-je. Med 93 tekmovalci iz 27 Snežana med pripravami na ustanov, v katerih skrbijo za osebe abilimpiado - novost v živl-z zmernimi motnjami v duševnem jenju ijudi z zmernimi motn-razvoju, so bih tudi štiije varovan- jamj v duševnem razvoju. ci varstveno-delovnega centra Ježek iz Velenja. Na področju
plesne dejavnosti je sodeloval Poldi Jelenko, pri vezenju Damjan Tisnikar, pri pletenju Suzana Sadiku, pri aranžiranju cvetja pa Snežana Adamovič. Slednja je osvojila drugo mesto in si s tem zagotovila sodelovanje na abilimpiadi na Ceškem, avgusta leta 2000.
UTp
14. oktobra 1999
OD VSEPOVSOD
k\AS ĆilS 11
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Držite obljube, ki ste jih dali svojim sodelavcem. V nasprofnem primeru si boste nakopali več problemov ko) ugodnosti. Ljubezen: poslušajte, kaj vam hoće povedafi partner in ga nikar venomer ne prepričujefe v svoj prav. Pomembnejie kof da se strinjate je, da se navadite drug drugega razumeti in spoštovati. lo ob vaši naravi ne bo lahko, a se da. Nobena sprememba ni lahka, a tokrat se vam res splača potruditi.
BIK OD 22.4. DO 20.5.
Po dolgem času boste polni energije in vitalnosti. lo se vam bo vi-delo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako mi-nuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. lo vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vas - dejstvo paje, da se žc nekaj časa obnašate, kot da si želite vsaj bežno avanturo.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Zelo boste nemirni. Zeleli si boste več svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz različnih razlogov niti ne upate. Prilegel bi se vam vsaj nekajdnevni dopust. Ce je le mogoče, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj de-narja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Šele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Veliko vaših rnisli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj sprav-Ija v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, saj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na Ijubezen-skem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vošega partnerja, ki bo vse, kar mu boste nudili, vpijal kot žejna goba. Zdravje - povprečno, saj še vedno preboleva-te rahel prehlad.
LEV OD 23.7. DO 23.8
V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega. Zelo razgibono in dinamično življenje vas neopazno izčrpava, zato ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo. Ce si boste vzeli dovolj časa započitek in še naprej pazili, kaj boste dali v usta, bo kmalu bolje. Ce boste znali poskrbeti za sprostitev in tako obračunati s stresi, pa še bolje. Zato je tudi prav, da se po-gosto odzovete vabilom na zabave, le z opojnimi snovmi ne pretiravajte.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
ludi če boste večino časa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preurejanja stanovanja, saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sten počasi presedla. Zal se lahko v naslednjih dneh pripra-vite na nekaj prepirov z domačimi, ki bi se jim , če ne bi imeli tako dolgega jezika, z lahkoto izognili. Pri finančnih zadevah ne tvegajte preveč. ludi počasi se daleč pride.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Za vas se začenja zelo plodno obdobje. Uspešni boste na mnogih področjih, še najbolj pa na poslovnem. Vse vam bo teklo tako gladko, da boste kmalu pogrešali težave in izzive. Potrudite se in vložite vse svoje moči v dosego željenega cilja, ki ni tako daleč, kot se vam zdi. Kar se tiče čustvenega področja, boste še vedno hladni; kaj ko bi enkrat za spremembo poslušali srce in prenehali pretirano razmišljati.
SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Pravila postavljate čisto po svoje in se pri tem ne ozirate na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas sfal-no prilagajati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen sfo-riti tako, kot si želite, že vihate nos in kuhate mulo. Dolgo vas ne bodo več prenašali, zato se raje malce vzemite v roke. Boste pa uspešni poslovno, saj se bo vaša denarnica v naslednjih mesecih precej okrepila. ludi po zaslugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Zelo boste nemirni. Zeleli si bosfe več svobode, kot si jo trenutno lahko vzamete, kar si iz razlićnih razlocjov niti ne upate. Prilegel bi se vam vsaj nekajdnevni dopust. Ce je le mogoće, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajte, saj imate dovolj de-narja, da še vedno lahko dobro poskrbite za svoje zdravje. Preden boste v naslednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vprašajte, kaj ste naredili zato, da ne bi bil. Sele potem sprašujte, sicer bodite raje tiho.
KOZOROO OD 23.12. DO 20.1.
Ljudje bodo spošfovali vai močan znaćaj, vam pa bo to silno uga-jalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmofljivi in genialni ste, ne boste pri svojih določitvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste morda s tem naredili več škode kakor korisji. Denar - nikar tako močno ne zatiskajte pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Zivljenje je kratko, zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhniti tudi dru-gim. Partner si bo želel več življenja v vas.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počutili v vaši družbi. Ce boste organizirali kakšno zabavo, ali pa boste nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli. Partner bo spet malce Ijubosumen, a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vprašanja. Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, a ga boste kar z lahkoto opravljali, saj se ga boste lotili s prave strani. finančno stanje bo solidno in nič več.
RIBI OD 20. 2. D020.3.
Ne razmišljajte ves čas le o delu, saj je jasno, da se mora vsakdo tu in fam tudi pozabava-ti In tako pozabiti na težave, ki jih je vedno dovolj. Vaše si boste kar preveč gnali k srcu, zato boste še toliko bolj potrebni sprostifve. Včasih pomaga, če se nagradite sami, morda s kakšnim kosom gar-derobe, ki si ga že dolgo želite. Pri tem se ne ozirajte na pofrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - sedaj je čas, da se začnete imeti radi.
Dobrnič 99
Slovenski ženski ni bilo nikoli nic podarjenega
"Slovenski ženski ni bilo nikoli nič podarjenega in nam tudi ne bo," je v svojem govoru poudarila osrednja govornica Danica Simšič na prireditvi v počastitev 56-let-nice ustanovitve Protifašistične zveze žensk (t. i. AFŽ) v nedeljo, 10.10., v Dobrniču v Suhi Krajini. "Vendar pa nikoli nismo obupale in tudi v prihodnje ne smemo in ne bomo."
Na prelepo oktobrsko nedeljo smo se ponovno zbrale ženske (mimogrede, tudi moških je bilo ravno za seme in nič več) iz Saleške doline in se z avtobusom, ki ga je tako kot vsa leta doslej organiziral Občinski odbor ZZB Velenje, odpeljale poti Dobrniču v Suhi Krajini na Dolenjskem, da se udeležimo slovesnosti v kraju, kjer se je 16. in 17. oktobra 1943 zbralo preko 200 žena iz vseh pokrajin Slovenije, da sredi vojne vihre po-stavijo temelje novi, enakopravni vlogi žena v družbi in "uzakonijo" svojo volilno pravico. Ključno sporočilo Dobrniča takrat je bilo: ne obupati in ne se vdati. Ohraniti je potrebno slovenski narod in pregnati okupatorja. In to so ta-krat ženske storile z ramo ob rami z moškimi, le-ti pa so jih sprejeli brez pomislekov o njihovi šibkosti. Prav na tem zborovanju so nam priborile tudi volilno pravico, čeprav je bila uradno uzakonjena šele leta 1946.
Prav z aktivno in enakoprav-no vlogo žensk v NOB so bili postavljeni temelji za enako-pravnost obeh spolov tudi po
vojni in ta se je v večji ali manjši meri razvijala prav do nastopa tako imenovane demokracije. Od te demokracije smo tudi ženske, prav tako kot moški, ve-liko pričakovale. A smo nepričakovano veliko izgubile. Iz ene najbolj enakopravnih družb smo padli prav na rep Evrope, saj žensk na pomemb-nih mestih tako rekoč ni. Z eno samo pred kratkim izbrano mi-nistrico smo se uspeli prebiti na sramotno predzadnje mesto po
številu ministric v vladi. Predsednik vlade je cinično dejal, da bi jih bilo več, če bi našel kakšno spodobno. Mislim, da komentar ni potreben. Država, ki jo vodijo izključno moški, ni prijazna do nikogar. Tudi do moških ne. Prihodnošt države je samo v enakopravnem sodelovanju obeh spolov in ne v prevladi enega nad drugim. "Enkrat vam je to že uspelo," je ob koncu slavnostna govornica nagovorila bivše aktivistke in
borke, "in ni vrag, da ne bi z vztrajnostjo in trmo tudi nam."
Po končani proslavi smo se od-peljali še do Zužembeka, kjer smo si ogledali center kraja in pri spo-meniku žrtvam NOB nad mestom pripravili tudi kratek kulturni pro-gram, popoldne pa smo se vrnili proti domu. Obljubili smo si, da gremo tudi prihodnje leto, potru-dile pa se bomo, da bomo s seboj odpeljale tudi nekaj resnično mla-dih predstavnic (in ne le mladih po srcu).
Slovesnosti se je udeležila tudi ga. Štefka Kučan in se slikala z udeleženkami ustanovne
konference.
Utrinek z izleta
DPM Skorno - Florjan
Dobre volje ni manjkalo
Društvo prijateljev mladine Skorno - Florjan deluje v pre-novljeni obliki in s polno zanosa že dve leti. Za in z otroki pri-rejajo razne kavarne, tudi prireditev ob materinskem dnevu je bila njihova, med počitnicami so krajšali čas z raznimi de-lavnicami, izleti v bližnjo okolico, letošnji teden otroka pa so zaznamovali s piknikom.
Iz Florjana so se mimo Šoštanja in Velenja popeljali s turi-stičnim vlakom do kmetije Novina v Ložnici. Mladi raziskovalci so si najprej ogledali jamo Vranja peč, se nato za kratek čas odpočili ob toplem prigrizku in osvežilni pijači ter si tako nabra-li moči za igre z žogo ter na raznih otroških igralih. Spoznavali so še najrazličnejše živali na kmetiji. Najbolj navdušeni so bili nad konji, najbolj pogumni so jih tudi zajahali. Uživali so v vožnji s kočijo. V poznih popoldanskih urah so se posladkali še s prvim pečenim kostanjem in se dogovorili za pravi kostanjev piknik. Potovanje je bilo pravo doživetje, polno presenečenj in dobre volje.
| Zdenka Goličnik
dopfeniki porotctf o
Prostovoljno delo OŠ Bibe
Roecka
Jaz in ti skupaj, uspelo nama bo!
Začelo se je novo šolsko leto in z njim tudi številne ob-veznosti za učencc, učitelje, starše. Da bi morebitne ovire in težave pri učenju in delu na šoli zmanjšali, smo tudi letos organizirali prostovolj-no pomoč učencem. Pomagajo si učenci naše šole mcd seboj, na šolo pa prihaja tudi devet prostovoljk, dija-kinj srednjih šol. Med njimi je tudi dijakinja 4. letnika gim-nazije, Karmen Mikek, ki že četrto leto sodeluje kot pros-tovoljka na šoli in uspešno pomaga neki deklici pri učenju.
Lepo je sodelovati s pros-tovoljkami, ki preko nese-bične pomoči dobivajo brez-plačne bogate izkušnje, ki jih ne morejo dobiti v nobeni drugi obliki izobraževanja.
Mentorica Jelka Peteriin
Sem Vesna Švarc, prosto-voljka na OŠ Bibe Roecka že tretje leto. Pomagam sošolki pri učenju. Prostovoljno delo se mi zdi dobra zamisel, pred-vsem pa je pomembno za učence, ki se težjeučijo. Lepo je tudi meni, ko sošolka po-pravi oceno. Pridruži se nam, uspelo nam bo!
Vesna Švarc, 7.c, OŠ Bibe Roeck
Rakitna po Rakttni
Južno od Ljubljane, nekaj-krat obiskana, a vedno znova prijetna, zanimiva in nepoza-
bna! V tem kraju šola v nara-vi združuje učenje, ustvaijal-nost in zabavo. Sedmošolci jo z enkratnimi utrinki predsta-vimo staršem in učiteljem.
Predavanja in prak-tični primeri nude-nja prve pomoči
Predavalnica je bila čisto mirna. Učenci smo sedeli in opazovali reševalca, kako sta pripravljala lutko. Glava, vrat in telo do pasu. "Ojoj, sedaj sva medve na vrsti," sem rekla prestrašeno. Gazo sem dala na usta, glavo nazaj... Prva sem pihnila v lutko. Prsni koš se ji je dvignil, pri masaži pa se ji je vbočil. "Ali delam prav?" sem se spraševala. Vse se je srečno izteklo...
Sreda, popoidne in zvečer
- Misliš, prosto plezanje,
lokostrelstvo in plesne?
-	Da, ampak ... ob tabor-nem ognju.
-	Skavti! Zelo mi je bilo všeč preživetje v naravi.
-	Meni tudi, vendar še bolj sem uživala v skavtskih igrah.
Kako smo peli in plesali! V igrici pa sta čarovnici Cmeravčka spremenilt v Smehavčka in vsi smo se sme-jali...
Zadnji večer je tiho spletel prijateljske vezi med oddelki sedmega razreda.
Zapisalo se je...
Ker vse se to ujema, Je Rakitna prava rima. Za konćc bi dodala še to, Dajeblozelolepo! A kaj bi še govorili... Obiščite Rakitno in jo boste doživeH!
■ Sedmošoici in njihove razredničarke OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj
12 NitŠ vas
VRTIUAK
14. oktobra 1999
■ » Dr. Franc Žerdin, direktor Pre-mogovnika, Martinu Steinerju, direktorju Gosta: "Čestitam, lepo ste ga preuredili (Klub). Zdaj pa poskrbi, da bo vedno tako poln kot je bil na otvoritvi."
REZANJE SOSTANJA
Po tistem, ko je Tone Partljio pred leti napisal zna-menite komedjje o šćukah, so te postale metafora za spremembe. Ščuke naj bi pač preganjala lene in zamaščene krape v kalnih ribnikih. Tako so ne le ščuke, ampak tudi mastni krapi in kalni ribniki postali sinonim za okolja, kjer je treba zaspanost in lenobo preganjati z ostrino ščukinili zob.
Seveda tudi v našem mestu in sedanjem času ne manjka kaJnih ribnikov in mastnih. krapov, ki bi jih bilo potrebno priganjati k hitrejšemu plavanju. Vsekakor pa se ne moremo pritoževati da v Šoštanju ni ščuk! Toda tokrat nimam v misLLh prispodobo pre-ganjalk lenuhov, ampak čisto prave ščuke. Ribe, ki so s svojo značilno obliko najbrž motivirale tudi izu-mitelja torpedov. V Šoštaiyu pa te ribe ne plerdjo le v temačnih globinaJh Družmirskega jezera, ampak jih lahko občudujemo sredi mesta. V tolmuni pod preliv-om za kulturnim domom jih je na lovnem prostoru, ki komajda zadošča za eno roparico, nagneteih naj-manj osem! Toliko sem jih naštel v nedeljo zjutraj! Med njimi so počasi veslaU trije ah štirje krapi in eden od njih je bil prav nemarno debel, po moji oceni težak najmanj pet kilogramov. Voda je bila za razliko od Partijičevih ribnikov zelo čista in podoba bi bila primerna tudi za kakšen naravoslovni dan naših šolarjev, ki bi si lahko v naravnem okolju ogledah te veličastne roparice.
Med jutranjo pašo oči, ko sem prešteval ribe in jih z drobnimi kamenčki in kovanci privabljal in odgan-jal, si nisem mogel kaj, da se ne bi spomnil na nedavni pogin rib v Paki, ki je bil deleže tolikšnega medijskega pompa, pa seveda nobene sankcije za povzročitelja morije. Ob pogiedu na suličasta telesa ščuk sem razmišljal, v kolikšni nevarnosti so pravza-prav že samo zaradi tega, ker plavajo v Paki. Vese]je, da lahko človek po dolgih desetletjih zopet opazuje živ]jenje v prej mrtvi reki, se lahko hipoma spremeni v žalosten pogled na bele ribje trebuhe! Zavedati se je treba, da je sedanje življenje v Paki prej posledica bližine Družmirskega jezera, iz katerega zaidejo ribe
v reko, kot pa življenjski pogoji v Paki sami. Nes-porno je namreč, da regulirana struga reke, ki zdrvi skozi Saleško dolino in se ob nalivih zabije v Penku, ter poplavi naselje Pohrastnik, niti slučajno ni primerno bivališče za avtohtone ribe. Teh je v Paki bore malo. Poleg tega pa nanje preži vrsta potencial-nih havarij, ki se lahko vsak čas zgodijo bodisi v katerem od industrijskih obratov v Velenju, all v naši elektrarni. Na to krhkost je opozoril zadnji pogin in bolj kot iskanje krivca za ta pomor, bi se morali posvetiti preventivi, da do takšnih incidentov ne bi več prihajalo.
Kar se pa tiče iskanja krivca za minuli pogin rib, je vso reč spremJjala precej štorasta zgodba o tem, da analize in vedenje o krivcu sicer so, vendar naročnik analize, vodnogospodarska inšpekcija, teh noče plačati in tako noče izvedeti za krivca in podatki zara-di tega niso dostopni javnosti! Zvedeh smo le kdo da rib ni pomoril, med Ijudmi pa je ostal grenak priokus suma, da tako stroka, kot pristojna inšpekcija, ne le da nočeta izdati "skrivnosti", ampak da sta podku-pljena od pravega onesnaževalea, saj je kakšno pri-jazno sponzorstvo verjetno precej manjši strošek, kot kazen za pomor rib in zastrupitev struge! Lahko pa da pravega krivca v resniei sploh ni in se je pač treba sprijazniti z dejstvom, da je kijub navidezni čistosti in življenju v reki Paki, stanje v njej v resniei še ved-no zelo kritično. Razkopavanje po mulju, v katerem so se desetletja zbirah tudi najbolj nevarni strupi iz obratov že zdavnaj pokojnega Chrom-metala, in postopkov galvanizacije današnjega evropskega giganta Gorenja, je lahko za živelj v vodi ravno tako usodno, kot kakšen današnji, nov izpust strupa v reko. Kakorkoh že, ščuke v Paki so ne glede na svojo naravo in kJjub svoji navidezni neranljivosti, veliko bolj ogrožene, kot si mislimo!
Za konec pa, z vsem spoštovanjem do gospoda Partljiča, lahko tudi mi šoštanjske ščuke spremenimo v metaforo našega mesta in našega časa. V tolmunu, kjer je prostora komajda za eno, se preriva osem ščuk, ki bi vse po vrsti rade priganjale enega mastnega kra-pa. Nad vsemi pa visi grožnja mešanja starih grehov, katerih strupi so lahko pogubni za vse. Mene to močno spominja na prihajajoče županske volitve, le to, kdo je masten krap, si boste moraJi razložiti sami.
■ Perorez
■-►Herman Arlič (SLS) Ivanu Kralju(SKD), oba sta svetnika v mestnem svetu v Velenju: "Ti, nasled-njič ga vprašaj (župana Srečka Meha), kaj bi ti dokazal, če bi bil deset let mlajši. Bomo spet hitro gotovi." Tone De Costa (SDS) pa ob tem predlogu raz-mišlja, ali je dobro, da je hitro konec ali ni nemara bolje, da se malo vleče.
Rudi Bizjak (tiskar, predvsem pa ribič) med kolegoma na ribiškem tekmovanju v Mozirju, kjer sicer kakšne posebno vidne uvrstitve ni dosegel, je pa zato na poseben, nič kaj ribiški način pokazal, koliko mu je za to (z)manjkalo.
FRKANJE
Energija
Podražila se je elektrika, podražil se je plin. Le delovna energija marsikdaj in marsikje še nima (prave) cene.
Zagotovilo
Minister Jereb je zagotovil, da ni (nove) bojazni, da bi ukinili bol-nišnico v Topolšici. Glede na to, koliko veljajo besede naših mini-strov, to še ne zagotavlja mirnega dela.
Dva, trl...
Telekom ukinja dvojčke. Nekateri starši uvajajo trojčke!
Vztrajnost
Za delavke šoštanjskega Elkroja je nastopil dan žalovanja že en mesec pred ostalimi. V petek, 1. oktobra. To, česar vodstvu ni uspe-lo že pred leti, je uresničilo zdaj. Torej se vztrajnost včasih le splača.
Turisti
TUji turisti se Slovenije vse bolj iz-ogibajo. Nekateri tudi nehote. Saj sploh ne vedo, kje je Slovenija.
Krivec
Se vedno ne vemo, kdo je kriv za
9V o i n a&snc
pomor rib v Paki. Tudi tako počas-nost pri odkrivanju onesnaževalca nekateri štejejo kot neke vrste onesnaževanje.
Privilegiji
Naši najvišji politiki imajo privile-gije celo na sodišču. Na obravnavo jim ni treba čakati v dolgi vrsti. Na srečo tudi, ko so toženi, ne le tožniki.
Polzi, polzi
Plazovi pa, ne le pri nas, še kar polzijo. Ko bi polzeli navzdol le samo plazovi!
Zobobol
Velenjskemu zdravstvu primanj-kuje denaija, s pomočjo je težko, saj boleha tudi proračun. In če držijo napovedi vodilnih ZD, bo-do žrtve spet tisti, ki že tako trpijo. Ukinili naj bi dežurno zobozdrav-stveno ambulanto.
Začelo se je
Ker se bližajo nevarnosti, je pri nas že steklo cepljenje proti gripi. To je dobro. Še bolje je bilo, če bi iznašli cepivo še proti drugim te-gobam.
••••••••••••••••••
Dobra ponudba, lepo urejen lokal in prijazne farmacevtke, so odlike nove lekarne na Kesnikovi cesti v Velenju. Zaslužijo si pohvalo!
' " 9 I
Kanadskijavor je sicer lepa rastli- § na in škoda je, če
jo je pač treba J odstraniti, saj so j suhe veje lahko J nevarne za mimo- | idoče. Čas je, da I se kdo "usmili" f suhega drevesa § ob Šlandrovi v Velenju, ki že nekaj let ni ozele-nelo.
14. oktobra 1999	NAŠI KRAJIIN UUDJE	W ĆAS 13
SVOBODA - ZARJA - SVETL0BA
Grušovlje, Šentjanž
Popravek
V 40. številki Našega časa, je biia v članku z naslovom Poglobiti sodelovanje z delodajalci, objavljena fotografija, na kateri pa ni generalnega direktorja ZRSZ Jožeta Glazerja, kot se je glasil podpis, ampak je svetovalec generalnega direk-toija za področje delodajalcev Dalibor Pavela. Prizadetim in bralcem se za neljubo napako opravičujemo.
Lenartov sejem na Rečici ob Savinji
Svojim zvestim strankam in kupcem sporočamo, da smo ZA DAN SPOMINA NA MRTVE
> in priredili tudi odpiralni čas naših cvetiičarn. Priporočamo se za naročila za urejanje grobov. Pokličite tel,: 063/865-860 in 866-361. Pričakujemo vas v naših cvetličarnah: Cankarjeva 1, tel.: 855-536 Rož'ca, tel.: 855-536 Kidričeva 47, tel.: 855-323 Podkraj, tel.: 865-860 kjer lahko izberete vse za ureditev grobov: * cvetlične aranžmaje in
*	svece
*	nagrobni pesek
PO ZELO KONKURENČNIH CENAH!
ŠOŠTANJ, 8. oktobra - Krajevna skupnost Šoštanj kot praznik ohranila 8. oktober (v spomin na leto 1941, ko je bil Šoštanj prvo osvobojeno mesto v Evropi), dan na katerega je včasih praznovala občina Velenje, ko ta še ni bila razdeljena v tri nove.
Počastili so ga s proslavo v kulturnem domu, kjer sta bila "glavna" dva od letošnjih občinskih nagrajencev - Mešani pevski zbor Svoboda in Pihalni orkester Zarja, med nastopoma obeh, pa je zbrane nagovorila predsednica krajevne skupnosti mag. Cvetka Tinauer. Program sta povezovala učenca osnovne šole Biba Roeck Petra Delopst in Dominik Skornšek.
"Sporočilo letošnjc proslave je, da bomo pri svojem delu-uspešni le, če bomo skupnim interesom dali prednost pred osebnimi in političnimi. Uveljavljanje zgolj ozkih političnih interesov ovira delo in hromi sprejemanje dobrih odločitev."
Da v krajevni skupnosti mislijo resno tudi na področju premagovanj delitev iz preteklosti zato, da bi lažje stopili v prihodnost, so se odločili, da bodo ob letošnjem dnevu mrtvih poskrbeli za ureditev vseh spomenikov in obeležij, tako kulturnih, partizanskih kot tistih, ki so postavljeni v spomin žrtvam povojnih pobojev.
■ mkp
S proslave (fotografija: Stane Vovk).
Šmartno ob Paki - Jesen v dvorani
Zares, le kdo uživa v uničevanju?
Pravzaprav se ve, mladi in nerazumljivo objestni "frajer-ji," znani tudi po imenu, ki jim več kot tisoče ur prosto-voljnega dela in naporov, pomeni uničevanje tujih dobrin, popivanje, objestno obnašanje.
Vsemu temu se nemočno čudijo in zgroženi opazujejo člani Gasilskega društva Grušovlje, pa seveda krajani, ki jih ob vsem ostalem motita tudi razgrajanje in hrup. Pred kakšnimi devetimi leti so namreč grušoveljski gasilci na
opuščeni gmajni začeli urejati prireditveni in športni pros-tor - in ga uredili. Za gasilska tekmovanja za šport in rekreacijo najmlajših in malo starejših, za različne prired-itve. Postavili so zavidanja vreden objekt za gostinske in podobne storitve, postavili so oder, poskrbeli za ploščo za ples, uredili igrišče. Sami s pridnim delom in neizmerno voljo. Gasilska tekmovanja izvajajo, veselice imajo tudi, za šport in rekreacijo se tudi najde čas. Pa pride mularija iz sosednjih vasi, prežene otroke, se opi-ja, razbija in uničuje. Popacka nov objekt, razbija lesene stene, z motoiji uničuje betonsko ploščo in za sabo pušča steklenice, cele in razbite, pa še kakšni svinjarijo, česar vsega ena sama slika ne prikaže. Gasilci uradnih prijav niso dali, se namreč (upravičeno) bojijo osebnega maščevanja (znanih) prestopnikov. Doklej še?
■ slika: jp
Kupovali in barantali kot še nikoli
te prireditve. Menda se vrneta ob naslednji izvedbi, sicer pa so Rečičani z izvirnim uradnim odprtjem sejma ob 9.00 in ponovitvijo ob 14.00, prikazom nekdanjega sejmarskega utri-pa in šaljivimi vmesnimi pred-stavitvami nekdanjih običajev pravemu sejmu vtisnili tudi žlahten narodopisni pečat. Le tako naprej!
Ujp
"Razumi, če moreš"
Čudovito sončno oktobrsko nedeljo so "naročili" prizade-vni člani rečiškega turističnega društva za 5. Lenartov sejem -
in bili uslišani. Kot vsa leta doslej so priprave na sejmar-jenje dobro zastavili in ga dobro izvedli. Obrtnikov in
rokodelcev, ki so ponujali prvovrstne izdelke, je bilo obi-lo in več kot kdajkoli doslej, raznovrstnega kiča seveda ni bilo, več kot kdajkoli je bilo
tudi obiskovalcev, lepa nedelja in dober glas sejma na Rečici sta gotovo naredila svoje. Tudi kupčija je cvetela, saj so se že v zgodnjem popoldnevu police opazno izpraznile, odlično in sproščeno vzdušje je čisto malo pokvaril edini "spo-drsljaj" gostiteljev, saj je zman-jkalo okusnega mošta, z vsem drugim bi bil gotovo zadovol-jen tudi sam zavetnik sejma. Ja, še nekaj so vestni obisko-valci pogrešili - ni bilo neponovljivih ciganskih Pavle-ta in Urške, "zaščitnih znakov"
ve, kaj bi ponudil krajanom, da bi jih pritegnilo. Bolj, kot je program kakovosten, manj je obiskovalcev. Razumi, če moreš. Prihodnje leto najbrž te prireditve ne bo," je komenti-ral.
UTp
Vsakovrstnih dobrot domače obrtije bilo zares obilo, kupcev
in kupčij prav tako
Šmartno ob Paki, 10. okto-bra Kaj klaveren je bil pogled na dvorano v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki, kjer je tamkajšnje kulturno društvo pripravilo že tradiciolnalno prireditev Jesen na gradu. Pri-bližno 50 krajanov je namreč preživclo dve uri v družbi ansamblov Ptujskih 5, trio Šibanc, Mladi Dolenjci ter pevca Vilija Resnika. Ti so se sicer ob poslušanju zabavnih in narodnih melodij zabavali, predsednik kulturnega društva Šmartno ob Paki Peter Podgoršek pa ob tako skromnem obisku ni mogel skriti razočaranja. "Človek ne
Na prireditve Jesen na gradu (v dvorani) je nastopil tudi ansambel iz domačih logov - trio Šibanc.
14 NAŠ vas
TV SPORED
14. oktobra 1999
ČETRTEK, 14. oktobra
SLOVENIJA 1	
09.30	Deklica delfina in lisica zvi-
	torepka
10.00	Pod klobukom
10.40	Zgodbe iz školjke
11.10	Življenje ptic, 6/10
12.00	Bloška planota, dokum. od-
	daja
12.30	Mojstrovine Slovenije
13.00	Poročila, vreme, šport
14.10	Intervju
15.00	Zoom
16.30	Osmi dan
17.00	Tedi, oddaja za mularijo
17.20	Ročne ustvarjalnosti
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Izobraževalna oddaja
18.30	Humanistika
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
19.55	Šport
20.00	Tednik
21.00	Leteči cirkus Montyja
	Pythona, 22/45
21.30	Homo turisticus
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Pisave
23.20	Svoboda izražanja
00.35	Benat Achiary in Pedro Sol-
	er, druga godba
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring s Tanjo
10.30	Ženska v belem, 6/12
11.20	Na robu, 6/22
11.45	V znamenju škorpijona, 2/4
12.40	Svet poroča
14.10	Tabaluga, 18/26
14.35	Vijolice so modre, amer. f.
16.00	SP v gimnastiki - mnogo-
	boj (M in Ž), posnetek iz
	Tianjina
17.30	Po Sloveniji
18.05	Dr. Ouinnova, 13/27
19.00	Nikolivdvoje brez tebe, 15
19.30	Videoring
20.00	Na robu, 7/22
20.20	Filmski triki
20.45	Ekstremni svetovni rekordi
22.00	Poseben pogled: nore igre,
;	avstrijski film
23.45	Črni sneg, 10/12
	
v 5a	TTV J
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.00	Top shop
09.35	Umazane laži, nan.
10.30	Divji angel, nad.
11.30	Moč Ijubezni, nad.
12.30	Newyorška policija, nan.
13.30	Umor je napisala, nan.
14.30	Fejstfantje, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
20.00	Raztresena Ally, nan.
20.55	Nikita, nan.
21.50	Prijatelji, nan.
22.20	Brez zapor z Jonasom
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Columbo: Zdaj ga vidiš,
	amer. film
03.00	24 ur, ponovitev
	kanall
	!TJ JTX •'•'*■ 27 46 ^lUiil^ 52
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	NAJ SPOT, ponovitev glas-
	bene oddaje
10.35	VABIMO K OGLEDU
10.40	TVIZLOŽBA
10.45	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM:
	KORZIŠKA BRATA, 2. del
	risanega filma
19.30	TVIZLOŽBA
19.35	OBVESTILA
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.00	FILMI NA VTV: NIHČE Nl
	POPOLN, amer. f. - komed.
21.30	REGIONALNE NOVICE
21.35	KAKO BITIZDRAVIN ZMA-
	GOVATI S.E.M. - 92.
22.05	ZGODOVINA AVTOMOBI-
	LIZMA, 34., zadnji del
22.30	NAJ SPOT DNEVA
22.35	TV IZLOŽBA
22.40	VIDEOSTRANI
PETEK, 15. oktobra
SLOVENIJA 1
09.30	Risarka
09.40	Ročne ustvarjalnosti
10.10	Tedi, oddaja za mularijo
10.30	Občutek krivde, irska dra-ma
12.00	Izobraževalna oddaja
12.20	Humanistika
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Svoboda izražanja: prepo-
vedi, zaplembe, cenzura
14.45	Podomače
15.35	Banchieri singers, 2. odda-ja
16.00	Pisave
16.30	Mostovi
17.00	Rdeči grafit
17.40	Afriške pravljice
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Otroci sveta
18.40	Neresnež, kratki film
19.00	Risanka
19.30	TV dnevnik
20,00	Zrcalo tedna
20.15	Petka
21.30	Caroline v velemestu, 14/25
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Polnočni klub
00.00	TrioEkos
00.35	Otroci sveta
01.05	Neresnež, kratki film
SLOVENIJA 2
10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Dr.Ouinnova, 13/27 11.15 Odisej in sin ali svet in
dom, tv priredba predstave slov. mlad. gledališča 13.10 Georgia, amer. franc. film 15.05 Izgubljena plemena v pra-
gozdu, 2/2 16.00 SP v gimnastiki - orodja
(M in Ž), posnetek 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, 16/24 18.30 Simpsonovi, 32/50 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 16 19.30 Videoring 20.00 Sv. Štefan - živa stolnica,
dokum. oddaja 20.50 Film tedna: svobodoljubni-ce, špansko belgijski film 22.50 Red in zakonitost, 19/22 23.35 Izgnanstvo, 5/7
06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Topshop
09.35	Umazane laži, nan. 10.30 Divji angel, nad. 11.30 Moč Ijubezni, nad. 12.30 Raztresena Ally, nan.
13.30	Umor je napisala, nan.
14.30	Fejst fantje, nan.
15.05	Varuška, nan. 15.40 Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.10	Moč Ijubezni, nad.
19.15	24 ur
2D.00	Petkova akcija: zasebni de-
tektiv Shame, amer. film
21.50	Dosjeji X, nan.
22.50	Teksaški mož postave, nan.
23.50	Obiskovalec, nan.
00.50	Ženske, erotična serija
02.00	24 ur, ponovitev
anali
27 46 52
09.00 DOBRO JUTRO informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 FILMI NA VTV: NIHČE Nl
POPOLN, ponovitev 11.30 VABIMO K OGLEDU 11.35 KAKO BITIZDRAVIN ZMA-
GOVATI; S.E.M. - 92. 12.05 ZGODOVINA AVTOMOBI-
LIZMA, 34. del 12.30 TVIZLOŽBA 12.35 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 MIŠ MAŠ, otroška oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM; PET-ELINJI ROCK, 1. del ris. f. 19.40 TVIZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 FILMI NA VTV: REVOLUCI-JA, am, film - epska drama 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.00 TV IZLOŽBA 23.05 VIDEOSTRANI
SOBOTA, 16. oktobra	
SLOVENIJA 1	
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Risanka
08.40	Radovedni Taček
08.55	Pod klobukom
09.35	Sprehodi v naravo
09.55	Denver, 15/27
10.15	Simonove sanje, kanad. f.
11.40	Lassie, nan.
12.05	Tednik
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Homo turisticus
13.45	Prisluhnimo tišini
14.20	Petka
15.35	Napačen korak, nemš. film
17.00	Pomp
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.35	Ozare
18.40	Obiskali smo ..., 12. del
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Orion
21.45	Zgodbe iz Avstralije
22.25	Poročila, vreme, šport
22.50	Sorodne duše, 3/13
23.20	Sedeti na dveh stolih, 4/4
00.15	V senci zla, amer. film
SLOVENIJA 2	
09.05	Videoring
09.30	Noro zaljubljena, 10/25
09.55	Učitelj, 16/18
10.45	Jasno in glasno
11.40	Obljubljena dežela, nan.
12.50	Ekstremni svetovni rekordi
14.55	Brian van 3000, posnetek
	koncerta
16.15	Ekipno tekmovanje osnov-
	nih šol v atletiki, reportaža
	iz Kopra
16.45	SP v gimnastiki - orodja
	(M in Ž), posnetek
18.00	Milano: košarkarski turnir
	McDonalds, finale, prenos
20.15	Noro zaljubljena, 21/25
20.35	Vsi moški lažejo, franc. film
22.00	Cik cak
22.30	Sobotna noč
00.30	Sla, 13/22
	
fmm	
07.0	Formula 1, trening
08.00	Maska, risana serija
08.30	Batman, risana serija
09.00	X-men, nan.
09.30	Skrivnostni svet Alex Mack
10.00	Kalifornijske sanje, nan.
10.30	Križarjenje, nan.
11.00	Tarzan, nan.
11.30	Mowgli - knjiga o džungli
12.00	Brez zapor z Jonasom, pon.
13.00	Formula 1, ponov. treninga
14.00	Demi Moore, dokum. odd.
14.30	Fotomodeli, nan.
15.30	Mala Daniela, nad.
16.30	Pop'n'roll, glasbena oddaja
17.30	Beverly Hills 90210
18.20	Melrose place, nad.
19.15	24 ur
20.00	Nekoč in danes, amer. film
21.55	Hiša duhov, nemš amer. f.
00.30	Lepljivi prsti, amer. film
02.00	24 ur, ponovitev
	^ ■»'! kanali
šM	Ti
i	
	■SlBlP* 52
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	MIŠ MAŠ, ponovitev
10.05	VABIMO K OGLEDU
10.10	FILMINA VTV: REVOLUCI-
	JA, ameriški film - epska
	drama, ponovitev
12.10	IZLOŽBA
12.15	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	OTROŠKI PROGRAM; PET-
	ELINJI ROCK, 2. del ris. f.
19.45	TVIZLOŽBA
19.50	OBVESTILA
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU
20.00	835. VTV MAGAZIN, regio-
	nalni informativni program
20.20	POPOTNIŠKE RAZGLEDNI-
	CE: PO NOVIZELANDIJI Z
	UROŠEM RAVBARJEM
20.50	KONCERT ALFIJA NIPIČA,
	ponovitev
22.00	835. VTV MAGAZIN, pono-
	vitev
22.20	NAJ SPOT DNEVA
22.25	TV IZLOŽBA
22.30	VIDEOSTRANI
NEDEUA, 17. oktobra
SLOVENIJA 1	
08.00	Živahni svet iz zgodb
	Richarda Scarryja, 22/26
08.25	Fračji dol, 3/23
08.50	Babar, 20/65
09.15	Risanka
09.30	Super stara mama, 11/26
09.55	Ozare
10.00	Moja najljubša opera - Ka-
	tia Ricciatelli in Capuleti in
	Montegi, dokum. oddaja
11.00	Nazaj v divjino, 5/5
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.10	Pomagajmosi
13.40	Orion
15.10	Leteči cirkus M. Pythona
15.40	Prvi in drugi
16.00	Potepanja
17.00	Po domače
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Slovenski magazin
18.40	Mojstrovine Slovenije
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Zoom
21.30	Očetje in sinovi
22.30	Poročila, vreme, šport
22.50	Ivan Grozni, balet
00.45	Mojstrovine Slovenije
SLOVENIJA 2	
09.05	Videoring z Natalijo
09.30	Nevarni zaliv, nan.
10.25	Davov svet, 17/26
10.50	Ljubezen in zakon, 4/9
11.10	Zvezde Hollywooda
11.40	Cik cak
12.10	Pripravljeni, oddaja o slo-
	venski vojski
12.45	Grbavec, predstava MGL
14.35	Glasbeni odmev
15.30	Kaznjenci, amer. film
17.00	Teniški magazin
17,30	Miro Cerar — šestdeset let,
	reportaža
17.55	Maribor: DP v košarki (M),
	ZM MARIBOR:KRKA, pren.
19.30	Videoring s Sergejo
20.00	V znamenju škorpijona, 3/4
20.55	Življenje v številkah, 3/7
21.50	Šport v nedeljo
22.35	Svobodoljubnice, špansko
	belgijski film
	
t	;;";" ■ -v/- |
07.00	Jetsonovi, ris. serija
07.30	Oddaja pred prenosom dir-
	ke formula 1
08.00	Formula 1: Sepang, prenos
	dirke za VN Malezije
10.00	Kalifornijske sanje, nan.
10.25	Križarjenje, nan.
10.50	Tarzan, nan.
11.15	Beverly Hills 90210, nad.
12.10	Melrose place, nan.
13.00	Clean & Clear, glas. oddaja
13.30	Formula 1: ponovitev dirke
15.30	Mala Daniela, nan.
16.30	Otroci ne lažejo, amer. odd.
17.00	Pod srečno zvezdo
19.15	24 ur
20.00	Mafijske nedelje: poročena
	z mafijo, amer. film
21.50	Športna scena
22.50	Šola golfa
23.20	Zasledovalci, amer. film
01.20	Voznik, amer. film
03.00	24 ur
	................. kanall
	fri [rj 27
	k a Y jp 46
	
	
PONOVITVE ODDAJ:	
09.00	MIŠ MAŠ, ponovitev
10.00	IZ PONEDELJKOVE ODDA-
	JE DOBRO JUTRO
10.45	834. VTV MAGAZIN
11.05	ŠPORTNITOREK, športna
	informativna oddaja
11.20	IZ SREDINE ODDAJE DO-
	BROJUTRO
12.05	EPP/VABIMO K OGLEDU
12.10	835. VTV MAGAZIN
12.30	IZ PETKOVE ODDAJE DO-
	BROJUTRO
13.15	VIDEOSTRANI
17.00	FILMI NA VTV: OLEANA,
	ameriški film, ponovitev
18.30	NAJ SPOT, glas. oddaja
20.00	KAKO BITIZDRAVIN ZMA-
	GOVATI
S.E.M.	- 92. del dokumentarne od-
■■	daje
20.30	VIDEOSTRANI
PONEDEUEK, 18. oktobra
SLOVENIJA 1
09.15	Afriške pravljice
09.20	Rdeči grafit
10.00	Otroci sveta
10.30	Neresnež, kratki film
10.50	Navrtu
11.15	Obiskali smo..., dokum. se-rija
11.45	Slovenski magazin
12.15	Utrip
12.25	Zrcalo tedna
12.40	Prvi in drugi
13.00	Poročila, vreme, šport
13.15	Simonove sanje, kanad. film
14.45	Pomagajmo si
15.20	Polnočni klub
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Radovedni Taček
17.20	Super stara mama, 11 /26
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Recept za zdravo življenje
19.00	Risanka
19.10	Žrebanje 3x3 plus 6
19.30	TV dnevnik, vreme, šport
20.00	Gozdarska hiša Falkenau, 20/26
21.00	Gore in Ijudje
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Ana, predstava slov. mlad.
gledališča
00.45	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, 16/24 12.20 Simpsonovi, 32/50 12.45 Sv. Štefan - živa stolnica,
dokum. oddaja 13.35 Življenje v številkah, 3/7 15.00 Upor na ladji Caine, amer. film
17.00 Pripravljeni, oddaja o slo-
venski vojski 17.30 Po Sloveniji 18.05 Snežnareka, 15/26 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Noč z Dickom,-16. del 22.50 Brane Rončel izza odra 00.15 Upor na ladji Caine, amer. film
06.00 Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	Športna scena
13.30	Umor, je napisala
14.30	Fejst fantje, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nan.
18.00	Športni krog
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	TV dober dan, slov. humor.
	nad.
20.45	Vrnitev v prihodnost, amer.
	film
22.50	Kameleon, nan.
00.00	M.A.S.H, nan.
00.30	Krila, nan.
01.00	Izdaj ali izdahni, amer. film
02.30	24 ur, ponovitev ^pHBBSj^:,, kanali
	E^T^I : 27
	m 46
	Sfia^ 52
09.00	DOBRO JUTRO, informativ-
	no - razvedrilna oddaja
10.00	835. VTV MAGAZIN, pono-
liiPH	vitev
10.20	VABIMO K OGLEDU
10.25	POPOTNIŠKE RAZGLEDNI-
	CE; PO NOVI ZELANDIJIZ
	UROŠEM RAVBARJEM
10.55	TVIZLOŽBA
11.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	OTROŠKI PROGRAM:
mm	MALA PRINCESKA, 1. del
.	risanega filma
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
19.55	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.00	POGOVOR Z... ost: ROK
	URŠIČ
20.40	REGIONALNE NOVICE
20.45	IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.45	TV IZLOŽBA
21.50	VIDEOSTRANI
TOREK, 19. oktobra
SLOVENIJA 1
09.30 Radovedni Taček 09.55 Waynove dogodivščine, 20/26
10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, 20/26
13.00 Poroćila, vreme, šport 13.55 Mandragola, posnetek
predstave 15.40 Gore in Ijudje 16.30 Med valovi 17.00 Zlatko Zakladko 17.15 Žlampirji. 2/13 18.00 Obzomik, vreme. šport 18.10 Velike knjige, 5/8 19.00 Risanka
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Klan,3/11 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi. vreme. šport 22.50 Partizani, 1/3 00.00 Gaston Bachelard, dokum.
oddaja 00.55 Velike knjige. 5/8
SLOVENIJA 2
10.05	Videoring s Sergejo
10.30	Snežna reka. 15/26
11.15	Gospodarska panorama
12.10	Studio city
13.40	Štafeta mladosti
16.05	Napačen korak. nemški
	film
17.30	Po Sloveniji
18.05	Veter v hrbet, 3/26
19.00	Lingo, tv igrica
19.30	Videoring
20.0	Liga prvakov v nogometu:
	MARIBOR TEATANIC-
	LAZIO, prenos
sledi	DINAMO KIJEV-BAYER,
	posnetek
23.30	Splav meduze, slovenski
	film
01.00	Svet poroča
	
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži, nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	TV dober dan
13.30	Umor je napisala
14.30	Fejstfantje, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nan.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nad.
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	Joshuevo srce, amer. film
21.45	Zakon v Los Angelesu, 9.
	del nan.
22.40	Cybill, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H.. nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Umor v zakulisju, amer.
	film
03.00	24 ur, ponovitev
	^iiiimij^... kanall
	T [fl
	
	52
09.00	NAJ SPOT DNEVA
09.05	POGOVOR Z ...Gost: ROK
	URŠIČ
09.50	VABIMO K OGLEDU
09.55	TVIZLOŽBA
10.00	VIDEOSTRANI
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	OTROŠKI PROGRAM: ALA
	PRINCESKA, del risanega
	filma
19.25	TVIZLOŽBA
19.30	OBVESTILA
19.55	EPP/ VABIMO K OGLEDU
20.00	836. VTV MAGAZIN, regio-
	nalni informativni program
20.20	ŠPORTNITOREK, športna
	informativna oddaja
20.35	FILMI NA VTV: DEVET TED-
	NOV IN POL, Ijubezenska
	drama
22.25	IZ PRODUKCIJE
	ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-
	JE; oddaja televizije TV
	NOVO MESTO
22.55	836. VTV MAGAZIN, pono-
	vitev
23.15	ŠPORTNITOREK, ponovi-
	tev
23.25	NAJ SPOT DNEVA
23.30	TV IZLOŽBA
23.35	VIDEOSTRANI
SREDA, 20. oktobra
SLOVENIJA 1	
09.30	Risanka
09.55	Žlampirji, 2/13
10.20	Velike knjige, 5/8
11.10	TV konferenca
12.00	Klan, 3/11
13.0	Poročila, vreme, šport
13.15	Obzorja duha
13.45	Ljudje in zemlja
14.35	Gaston Bachelard, dokum.
	oddaja
15.30	Pomp
16.30	Mostovi
17.00	Male sive celice, kviz
18.00	Obzornik, vreme, šport
18.10	Življenje ptic, 7/10
19.00	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sedmi pečat: casanova se
	vrne, franc. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.55	Osmi dan
23.25	Zgodovina novega jazza, 1.
	del
00.20	Življenje ptic, 7/10
SLOVENIJA 2	
10.05	Videoring
10.30	Veter v hrbet, 3/26
11.15	Liga prvakov v nogometu:
MARIBOR TEATANIC-LAZIO, posnetek iz Maribo-ra
13.35 Koncert skupine Big foot mama
14.55 Zločini srca, amer. film 16.40 Laško: evropska liga v košarki, PIVOVARNA LAŠK0-0LYMPIAK0S, pre-nos
18.30 Po Sloveniji 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, 17/60
19.30 Videoring s Tino 20.00 Liga prvakov v nogometu: HERTHA-MILAN, prenos sledi PORTO-REAL (M), posne-tek
23.30 Zločini srca, amer. film
06.00	Dobro jutro, Slovenija
09.35	Umazane laži. nad.
10.30	Divji angel, nan.
11.30	Moč Ijubezni, nan.
12.30	Pop'n'roll
13.30	Umor, je napisala
14.30	Brata, nan.
15.05	Varuška, nan.
15.40	Cosby, nad.
16.15	Umazane laži, nan.
17.10	Divji angel, nad.
18.10	Moč Ijubezni, nan.
19.15	24 ur
20.00	Sladke sanje, amer. film
21.45	Newyorška policija, nan.
23.15	Kameleon, nan.
00.10	M.A.S.H., nan.
00.45	Krila, nan.
01.15	Zadnji pozdrav, amer. film
3.00	24 ur, ponovitev
09.00 DOBRO JUTRO,
informativno-razvedrilna oddaja
10.00 836. VTV MAGAZIN, pono-vitev
10.20 ŠPORTNITOREK, športna
informativna oddaja 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 FILMI NA VTV: DEVET TED-NOVIN POL, Ijubezenska drama 12.15 IZ PRODUKCIJE
ZDRUŽENJA LTV, oddaja televizije TV NOVO MESTO 12.45 TVIZLOŽBA 12.50 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: PRE-KLETSTVO V BASREKVILU, 1. del risanega filma 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 VIDEO TOP, glasbena od-daja
20.45 REGIONALNE NOVICE 20.50 VEČERNI KLEPET 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI
(	^škk vS* KAVA BAR 10Og 139 SIT Pašteta GAVRILOVIČ 100g 169 SIT
prima ^flSEk N prašek ava 5Kg 999 sit jeruzalemčan 1/1 269 sit ^oV^^ ^ blagovnica Cash&Carry ^ * ^ SIRUP malina 1/1 189 sit chardonnav 0.7 269 sit ^ ^ y Gor.ca Velenje
14. oktobra 1999
MODRO
m KRONIKA
KAS ČAS 15
Otrok pritekel izza vogala
V	četrtek, 7. oktobra, se je ob 13.40 na dovozni cesti k Cen-tru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok v Velenju, zgodila hujša prometna nesreča.
45-letni Radivoj J. iz Velenja je vozil osebni avto iz smeri Kidričeve po dovozni cesti proti vhodu v center. Ko je pripel-jal do zgradbe ccntra, je izza vogala pritekel 11-letni Dragomir C. in se zaletel v desni bok vozila. Avtomobil mu je zapeljal preko desnega stopala in mu pri tem povzročil hudo poškodbo.
Silovito trčenje v Vinski gori
V	četrtek, 7. oktobra, ob 21.20, je 23-letni Uroš P. iz Črnove vozil osebni avto iz smeri Arje vasi proti Velenju. Pred križiščem z lokalno cesto za naselje Vinska Gora, je v levem ovinku pričel prehitevati pred njim vozeče vozilo. V tistem trenutku je iz smeri Velenja pripeljal osebni avto 25-letni Robert P. iz Vinske Gore, ki je v križišču nameraval zaviti levo proti naselju Vins-ka Gora. Kljub zaviranju in umikanju obeh voznikov, je prišlo med vozili do silovitega trčenja, v katerem sta se hudo poškodovala oba voznika.
Lažje telesne poškodbe pa so v nesreči utrpeli potnica v Rober-tovem vozilu, 20-Ietna Polonca Z. iz Velenja in potniki v oscb-nem avtomobilu Uroša, 18-Ietni Boštjan Z. iz Velenja, 19-letna Emanuela O. iz Ljubljane in 18-letna Karolina K. iz Radelj ob Dravi.
Ko je omenil policijo, je padla nova klofuta
V	sredo, 6. oktobra, ob 21. uri, jc v lokal Zoom v Šoštanju vstopil 21-letni Željko S. iz Velenja. Iz registrske blagajne je samovoljno vzel 5.000 tolarjev. Ko pa _ga je natakar Tomaž O. opozoril na ncprimerno vedenje, ga jc Željko udaril v obraz, ko je omenil policijo, pa jc dobil še en udarec, podkrepljen z grožnjami. Nasilnež je lokal zapustil še prcd prihodom policis-tov.
Megana vzela noč
V	noči na soboto, 9. oktobra, je neznanec s parkirnega pros-torana Stanctovi cesti v Velenju, odtujil osebni avto Renault Megane, kovinsko modre barvc, registrskih oznak CE 73-44A. Romana P. je oškodovana za okoli 1.800.000 tolarjev.
Požar na avtomobilu
V	nedeljo, 10. oktobra, okoli 15.40, je na lokalni cesti Letuš -Lokovica v bližini naselja Šmartno ob Paki, prišlo do požara na neregistriranem osebnem avtomobilu Renault 18, s katerim je upravljal Vojko P. iz Brezja. Ogenj, ki so ga gasilci hitro pogasili, je na vozilu poškodoval celotni prednji del in povzročil kakšnih 20.000 tolarjev škode. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi dotrajanosti in napačno prirejene električne napel-jave.
Tatvina z delovišča
Med 9. in 10. oktobrom je neznanec z delovišča čistilne naprave v TES odpeljal voziček z dvema jeklenkama in priborom za avtogeno varjenje. Podjetje Miometal iz Maribora je oškodoval za 250.000 tolarjev.
Ne semena, ampak denar!
V	ponedeljek, 11. oktobra, med 16. in 17. uro, je neznanec obiskal trgovino Semenarna na Šaleški cesti v Velenju. Obisk pa
ni bil namenjen nakupu semcn ali gnojil, temveč je izkoristil nepazljivost prodajalke Dragice P. in ji iz pisarne ukradel denar-nico z denarjem in dokumenti.
Original zamenjal s ponaredkom
V ponedeljek, malo po 17. uri, sta se dva mlajša moška v tr-govini Spekter na Šaleški cesti v Velenju močno zanimala za nakup zelo drage ročne ure znamke Breitling. V času, ko si je eden uro ogledoval, je drugi prodajalko toliko zmotil, da je prvi uspel originalno uro zamenjati s ponaredkom. Zamenjavo je opazila prodajalka, ki je od njiju zahtevala vrnitev prave ure. Neznanca sta se razburila in prodajalno po hitrem postopku za-pustila. Trgovina Spekter je oškodovana za 397.000 tolarjev.
Požar v kuhinji
V petek, 8. oktobra, okoli 13. ure, je izbruhnil manjši požar v kuhinji stanovanjske hiše last Vere P. v Varpolju. Ta pri kuhi ni bila pozorna na mast, ki se ji je pregrela in vnela. Pri tem so zagoreli kuhinjski elementi, požar pa jc pogasila gospodinja sama. Na clementih je nastalo za okoli 50.000 tolarjev škode.
Sedem poškodovanih v nesreči pri Ločici
V	nedeljo, 10. oktobra, ob 11.30, se je pri Ločici pri Vranskem zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami.
39-letni Štefan S. iz Zagorja ob Savi je vozil osebni avto iz smeri Vranskega proti Trojanam. V kraju Ločica je v blagem levem ovinku z vozilom zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem jc v smeri Vranskega vozil osebni avto s priklopnikom za prevoz konj, 41-letni Bojan K. iz Ljubljane.
Stefan S. je najprej s prednjim levim delom vozila trčil v levi bok priklopnega vozila Bojana K. Takoj po trčenju v priklopno vozilo, je Štefan S. trčil še v osebni avtomobil, ki ga je za Bo-janom K. pripeljala 57-letna Ana G. iz Kranja.
V	nesreči se je voznik Štefan S. hudo poškodoval, lažje poškodovana v njegovem vozilu sta bila sopotnika, 11-letni Žiga in 10-Ietni Vid S., oba iz Zagorja ob Savi, lažje je bila v nesreči poškodovana tudi voznica Ana G., v njenem vozilu sta se hudo poškodovala 68-Ietna Pavla Š. in 75-Ietni Janez Š., oba iz Ljubljane, lažje pa 66-Ietni Valentin G. iz Kranja. Bojan K. v nesreči ni bil poškodovan.
n
"Nedeljska elektrikarja prekinila dobavo
V nedeljo, 10. oktobra, v zgodnjih jutranjih urah, sta neznana storilca ob lokalni cesti pri diskoteki Urgenca v Grižah tako poškodovala elektro omarico, da sta prekinila dovod električne energije do ene od stanovanjskih hiš. Prišlo je tudi do izpada javne razsvetljave ob lokalni cesti. Z dejanjem sta podjetju Eles - Elektro Slovenije povzročila za okoli 100.000 tolarjev gmotne škode.

koncc" (AN
Občine Smartno on Paki. niso presegale i CenMfcije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA 0K0UEIN PROSTOR
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACUE S02 od 4. oktobra do 10. oktobra 1999


SoStanj topolšica zavodnje graSkagora velenje veukivrh Skale
□ 4.10. 05.10. 06.10. B7.10. [18.10. 89.10.
■ 10.10.
Spolna zloraba otroka na sodišču
Storilcu tri leta zapora, staršem pogoina kazen
CELJE - VELENJE, 12. oktobra - Vse od leta 1992 pa do leta 1997 je trajala spolna zloraba mladoletne deklice iz Velenja, za katero so starši nesrečnega otroka vedeli, pa niso ničesar ukrenili - niso obvesrili ne centra za socialno delo, ne policije... Junija leta 1998je zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe, državno tožilstvo vložilo obtožnico na Okrožno sodišče Ce^e, zoper osumljenega J.D. iz Velenja (soseda deklice) ter staršev DJ. in A J.
Zgodbe ne gre pregrevati, ker je predvsem za dekle boleča. Končala se je v torek na Okrožnem sodišču v Celju, kjer so obtoženim izrekli sodbo, ki pa še ni pravnomočna. Nanjo se bo najbrž še kdo pritožil, pričakovati je, da tudi državni tožilec.
Na njej so J. D- iz Velenja po dvodnevni tajni obravnavi zaradi kaznivega dejanja spolne zlorabe otroka po 183/1 členu KZ RS dosodili 3 leta zapora, starša mladoletne os-ebe pa, ki sta za to dejanje vedela od leta 1994, ko jima je to povedal dekle samo, vendar nista nič ukrenila, pa zara-di kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe po členu 201/1 členu KZ RS, izrekli pogojno kazen eno leto na dve leti zapora.
MINSN°1 d.o.o.
Oddelek za gradbeništvo Ljubljanska 13 c, Velenje (063) 851-999, 861-999
Nudimo vam kvalitetno in cenovno ugodno izvedbo novogradenj, adaptacij objektov, ureditev okolice in vseh zaključnih gradbenih del.
TRGOVINA S POHIŠTVOM
WIML * ©©ffiffl
Stari trg 35,3320 Velenje, tei: 063/862-300
po iiGoniiiK cmm
mm NUOliffO CELOTNO
OPRKmo ZA ¥AŠ DOM! m žELSimefmmsE
ARHiTBKTAI
Del čas:
vsak dan od 9. -12. in16.-19. ure.ob sob. od 8,-12. ure.
TRGOVINA KOSARICA rtčmm
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) - ^ *
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNA PONUDBA
VEGETA1KG SLADK0R 50/1KG
899,90 126,90
0LJE ZVEZDA V ZAB0JU 1L	194,90
KAVABAR100G	139,90
M0KATIP 500 25/1KG	61,90
TESTENINE 500g	89,90
RIŽ SPLEND0R 1KG	134,90
VL0ŽENE KUMARE 680G	149,90
JERUZALEMČAN 12/1L 298,90 PESNI REZANCI 1Kg	20,90
KRMILNA M0KA1KG 19,90 BRZ0PARILNIK130L 35.990,00 S0DIN0XZA VIN0 100L 14.490,00 SVEČA PIRAMIDA VELIKA 109,90 SVEČA SUPER L0RD 149,90 PESEK ZA GR0B0VE 25KG 699,90
ZEL0 UG0DNIZENSKI DV0DELNI K0MPLETI PO 11.990,00 SIT IN 0TR0ŠKE TRENIRKE VSEH VELIK0STI.
CENE VELJAJO D0 RAZPR0DAJE ZAL0G.
*KĐOR
ogrevanje vodovod klimatizacija montaža servis
— —.......; ^^jContSoz^Ainl
Ojmml slM'i 'JotUnik

16 NAŠ ilAS
ŠPORT IN REKREACIJA
14. oktobra 1999
Rudar - SCT Olimpija
Prvoligaši bodo konec tedna nadaljevali prvenstvene tekme. Počitek je verjetno vsem zelo koristil in gotovo so si nabrali novih moči za na-daljnje zahtevne tekme. To velja tudi za enajsterico Rudarja, ki bo v soboto spre-jela v goste vse boljšo SCT Olimpijo. Po trenutnem raz-poredu na lestvici so Ljubljančani Velenjčanom najresnejši tekmec za podpr-vaka.
Pred prvenstvom je sicer ka-zalo (sami so namreč tako na-povedovali), da bo to HIT Gorica, toda z zmago v prejšnjem krogu v Novi
Gorici so jih rudarji vsaj za nekaj časa oddaljili od njiho-vega cilja. Sedaj bodo to skušali storiti tudi z Olimpijo. Tekmeca vsekakor ne podce-njujejo, poleg tega se zaveda-jo, da doma težje igrajo kot v gosteh. "Skorajda vsi naspro-tniki se v Velenju dobesedno zaprejo na svojo polovico in čakajo na svoje priložnosti v hitrih nasprotnih napadih. Proti takšnemu načinu igre pa je težko igrati," je že večkrat poudaril Rudarjev trener Brane Oblak. Toda zna se zgoditi, da bodo Ljubljančani v soboto le igrali po njegovem okusu in napadli. Rudarji
namreč vse bolje igrajo v obrambi in v devetih krogih sta le Maribor Pivovarna Laško ter Mura prejela manj golov. Pa tudi pogled na učin-kovitost napadalcev ni več tako slab. Trenutno so rudarji po učinkovitosti na petem mestu.
Igralci se zavedajo pomemb-nosti novih treh točk za utrdi-tev na drugem mestu, pa tudi novo vodstvo kluba, ki žeii že v soboto privabiti čim več gle-dalcev na tribuno. V ta namen so na ponedeljkovem sestanku upravnega odbora pocenili vstopnice. Do konca jesenskega dela prvenstva bo
veljala vstopnica samo 1000 tolaijev, in to za stojišče in za tribuno, ženske in otroci do 14 let starosti pa bodo imeli v tem obdobju prost vstop. Novo vodstvo kluba vabi vse tiste,. ki že sedaj prihajate na Rudarjeve tekme, in tudi tiste, ki ste bili do sedaj bolj redki obiskovalci, ali pa sploh ne, da v čim večjem številu napolnite tribuno in z navija-njem pomagate zeleno -črnim	premagati
Ljubljančane.
Začetek tekme bo ob 18.00.
vos
Gorenje - Radeče 29 : 26 (14 : 9)
Požun ni bil (povsem) zadovoljen
Rokometaši v prvi moški ligi so sinoči odigrali tretji prven-stveni krog. V tej sezoni zelo spremenjena, predvsem pa pomlaje-na ekipa velenjskega Gorenja je v Rdeči dvorani gostila Radeče in si priigrali prvi letošnji par točk. Zmagali "samo" s 29 : 26, po prvem delu pa so imeli pet golov prednosti, saj so vodili s 14 : 9. Zmaga Gorenja je zaslužena, saj gostje niso nobenkrat vodili pa tudi izenačen ni bil izid nobenkrat.
Drava - Esotech 1:1 (1: 0)
V gosteh spet uspešni
Igralci šmarskega Esotecha očitno raje jezijo navijače moštev, pri katerih igrajo v go-steh, kot da bi razveselili svoje v Šmartnem. Doma so namreč iz-gubili dve tekmi zapored, v go-steh pa ostali kar trikrat zapo-red neporaženi, pri čemer so dvakrat zmagali in v nedeljo ig-rali neodločeno na Ptuju. Z domačo Dravo so igrali 1:1 in se vsaj malo oddolžili za nedeljski poraz z Rogozo in torkovo ponižanje v pokalni tekmi z Usnjarjem v Soštanju.
Tekmo z Dravo so začeli v grču, saj so igralci izgubili za-upanje v svoje sposobnosti, zato je osvojena točka dobrodošla za
nadaljnje delo. Sama tekma je bila na ravni sedanje druge lige, obe ekipi sta igrali le po sredini igrišča in pravih priložnosti ni bilo. Domačini so si priigrali nekaj polpriložnosti. vcndar sta bila v obrambi Smarčanov odlična Mernik in Cugmas, ki sta z lahkoto zaustavljala njiho-ve napade. Kljub temu so domačini pa zmedi v šmarski obrambi v 40. minuti povedli.
V drugem polčasu so igralci
Esotecha zaigrali bolj napadal-no, potisnili domačine na njiho-vo polovico in v 58. minuti izenačili, po skrajšanem kotu pa je domačo mrežo zadel Mernik. Po tem so imeli Šmarčani še na-prej pobudo, spet pa pokazali svojo staro bolezen neučinkovi-tost in namesto treh so osvojili le eno točko.
V nedeljo bo v Šmartnem go-stovala zadnjeuvrščena ekipa Avtoplus Korte.
Meddržavna tekma v Šmartnem
V torek, 19. oktobra, bo v Šmartnem ob Paki tekma U-20 za MIROB pokal med reprezentancama Slovenije in Avstrije. Začetek bo ob 15.30.
Usnjar - Esotech
2:1 (0:0)
Šmarčani so v Šoštanju prejšnji torek odigrali tekmo naslednjega tekmovanja za slo-venski pokal. Igrali so zelo slabo in zasluženo izgubili.
Že v prvem polčasu so si domači pripravili nekaj lepih priložnosti, ki pa jih niso izkoristi-li. V drugem polčasu so igralci Esotecha zaigrali še bolj brezvolj-no, kar so domačini izkoristili in po dveh velikih napakah šmarske obrambe povedli z 2:0. Za tem so se gostje le malo prebudili in re-zultat znižali, za kaj več pa jim je zmanjkalo časa.
■ Janko Goričnik
Usnjar - Zreče 1: 0 (1: 0)
Tretja zaporedna zmaga
Zadovoljstvo po zasluženi zmagi
Tako so igrali
2.	SNL -10. krog:
Esotech : Drava 1:1 (0:1) Strelca: Koren 0:1 (40. minuta), Mernik 1:1 (58.).
Esotech Šmartno: Kališek, Mernik, Omeragič, Cugmas, Purg, Repovž, Zlodej, (Sprečakovič), Borštnar, Bauraan,	(Koren),
Mujakovič, Dragič, (Kovačič).
3.	SNL - 9. krog:
Usnjar - Zreče 1: 0 (1:0) Usnjar: Čanič, Daničič, Softič, Oblak, Kočnik, Mir, Fenko, Keršič (od 67. Šabanovič - od 83. Markus), Pudgar, Švarc (od 90. Zapušek), Novak.Strelec: Čanič (15.min.-llm). SRL - moški, 3. krog:
Gorenje : Radeče 29:26 (14:9)
Gorenje: Mrkonjič, Tamše 2, Astafei 2, Gajšek 3, Kavaš 5, Fricelj 3, Plaskan 2, M. Oštir 6, B. Oštir, Sovič 2, Rozman 4, Stefanič, Povh, Doubonossov.
SRL - ženske, 4. krog:
Vegrad : B. D. Izola 26:19 (11:13)
Vegrad: Tadič, Koren, Jukič 2, Dešman, Topič 4, Rodič 1, Nojinovič 1, Krajnc 4, Notersberg, Igralič 2, Stevanovič 11, Raukovič 1, Grudnik.
!. B - SKL, 3. krog:
Elektra : Nova Gorica 75:74 (34:37)
Elektra: Brinovšek 8, Kovačevič, Rupreht, Rizman 15, Nuhanovič, Božič 19, Maličevič, Vugdalič 7, Goršek, Zupanc 6, Milič 7, Črešnik 13. 2. D0L, 1. krog:
Šoštanj Topolšica - Termo Lubnik
3 : 0(25:18,25:17,25:21) Šoštanj	Topolšica:
Medved, D. Sevčnikar, S. Sevčnikar, Pavič, Zulič, Bujak, Hriberšek, Kugovnič, Duplišek, Mihalinec, Sovinek, Brišnik.
Odlični so bili tudi v tem krogu nogometaši Usnjarja v tretji ligi. na svojem igrišču so z 1:0 premagali do sobote dru-gouvrščene Zreče in se s tretjo zaporedno zmago že utrdili v sredini lestvice na 8. mestu. Šoštanjčani so igrali zelo dobro, nenehno so napadali, vendar pa so edini zadetek do-segli po strelu z bele točke v 15. minuti. Gostje so v kazen-skem prostoru nepravilno za-ustavili domačega napadalca, kot vedno pa je bil tudi tokrat zanesljiv izvajalec najstrožje kazni vratar Čanič.
V naslednjem krogu bodo gostovali pri predzadnji Bistrici.
Trener Franci Oblak: "Te zmage smo si gotovo zelo želeli,
sploh po tem uspešnem tednu, saj smo v prejšnjem krogu zma-gali v Krškem, v torek smo pre-magali Smarčane v pokalni tekmi, zmaga proti Zrečam pa je gotovo pika na i. Pričakovali smo trdo igro, tako je tudi bilo, na koncu pa smo vendarle zasluženo zmagali. Na začetku prvenstva nam res ni šlo dobro, sedaj pa se že približujemo v cilju, ki smo si ga zastavili, to je mesto v zgornjem delu lestvice. Verjel sem v te fante, zdaj so našli zaupanje v sebe, kar se kaže na vse boljših igrah. Upam, da bomo tudi v nasled-njih krogih nabirali točke in prezimili na želenem mestu, to pa je od 4. do 6. mesta"
■ vos
Marko Oštir postaja vse boljši krožni napadalec
V drugem polčasu so domači dvakrat povedli celo s šestimi zadetki razlike, nakar pa popustili in celo dovolili gostom, da so se jim v zadnjih dveh minuta približali celo na dva gola razlike. No, več jim ni dovolil predvsem vratar Dubonosov, ki je bil s petnajsti-mi obrambami najboljši igralec tekme.
Kljub zmagi trener Miro Požun z igro ni bil povsem zadovoljen, saj je bilo v njej preveč nihanj. "Podobno kot na pr\'ih dveh tekmah smo tudi tokrat po solidnem vodstvu popustili. Seveda pa je bila razli-ka, saj gostom nismo dovolili preobrata," je dejal med drugim po tekmi. Včeraj so rokometaši Gorenja gostovali na Kodeljevem v Ljubljani pri Slovanju, v soboto pa bodo v Rdeči dvorani gostili Termo iz Škofje Loke (19.00)
■ vos
Vegrad ■ Izola 26 :19 (11:13)
Prvi del slab, drugi izvrsten
Prvi polčas ni napovedoval visoke zmago gostiteljic. Gostje so na začetku dvakrat povedle, dosegle so tudi prvi gol na tekmi, nato pa so imele trikrat minimalno vodstvo domače igralke. Izolanke so v prvem delu igrale zelo dobro v obrambi, kjer se je posebej odlikovala njihova vratarka in prav po njeni zaslugi so njene soigralke v 15. minuti znova povedle (5 : 6), v 21. minuti pa imele celo že štiri zadetke prednosti, na odmor pa odšle z dvema.
Res pa je tudi, da so imele domače, še zlasti Raukovičeva in Jukičeva, zelo slab met, Stevanovičeva, ki pa je bila premalo izkoriščena na krilu, pa je uspešno polnila gostujočo mrežo s 7
Očitno so navodila, kako je treba igrati, trenerja Velenjčank Bojana Požuna med odmorom zalegla, kajti njegove igralke so zaigrale zavzeteje, z izredno igro v obrambi preprečevale gostjam strele in v 8. minutah nadalje-vanja z delnim izidom 7 : 0 dosegle nepričakovan preobrat in tekma je bila odločena. Štiri minute pred koncem so
imele že prednost devetih golov (25 : 16). Če ne bi bile v zadnjih minutah zaigrale nekoliko lagodneje, bi bile gostje gotovo poražene z dvoštevilčnim izidom.
Sodnika sta imela zelo strog (?) kriterij, saj sta piskala kar dva-jset (!) sedemetrovk. Od tega za domače dvanajst (12/9) in za gost-je osem (8/5). Izključitev pa so imele domače 18 minut, gostje pa 12. V naslednjem krogu bodo gostovale v Mariboru pri Braniku.
■ vos
Dejana Stevanovič: Od osmih strelov s sedmih mnetrov zadela kar sedemkrat.
Nova Gorica : Elektra 74:75 (37:34)
Presenetili v gosteh
Košarkarji Elektre so v so-boto v 3. kolu 1. B SKL gosto-vali pri neporaženi Novi Gorici in z dobro, borbeno in zavzeto igro zmagali s 74:75.
V prvem polčasu je bila tekma zelo izenačena, na odmor pa so odšli domačini s tremi točkami prednosti . Na začetku drugega dela so si košarkarji Nove Gorice z del-nim izidom 13:2 priigrali
prednost desetih točk - 50:40. Po minuti odmora, ki jo je vzel trener Vezjak, je Elektra z delnim izidom 20:6 prešla v vodstvo. Tekma je bila nato zelo izenačena, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. V za-dnji minuti so si šoštanjski košarkarji priigrali tri točke prednosti, Goričani pa so s košem v zadnjih sekundah uspeli rezultat znižati le na
točko.
Košarkarji Elektre so bili tokrat veliko bolj natančni pri izvajanju prostih metov kot na prejšnji tekmi, saj so zgrešili samo tri od štirinajstih posku-sov, domačinom pa sta se po-znali poškodbi Dornika in Bačarja.
■ Tjaša Rehar
Balinanje Velenjcani zadnji
V	prvi državni balinarski ligi so sklenili letošnje prvenstvo. Balinarjem ekipe Velenje Premogovnik letos ni šlo in so s tremi zmagami in dvema neod-ločenima izzidoma v 18 krogih osvojili 11 točk ter zadnje mesto.
V	majhno uteho jim je lahko, da so zmagali na pokalnem prven-stvu šaleške. mariborske in dolen-jske območne zvcze, v finalu pa so z 11:3 premagali Branik. Od 6. do S. mcsta so se zvrstili Megrad, Žalec in GIP Vcgrad.
14. oktobra 1999	ŠPORT IN REKREACIJA	XAS vas 17
OK Šoštanj Topolšica
Spremenjena ekipa,
vrhunski trener
V soboto 34. kros za pokale Dela
Prva generalka za evropsko prvenstvo
To soboto bo v Velenju ponovno velik tekaški praznik, saj se bodo na progi ob Jezeru za pokale časopisa Delo v krosu že 34. po vrsti pomerile slovenske občinske reprezentance, od tega že 13. v Velenju, domača ekipa pa bo tudi letos branila velik pokal za vseekipno zmago.
Za domače organizatorje in progo za kros bo to prva "generalka" pred evropskih prven-stvom, ki bo na tem prizorišču 12. decembra, druga pa bo državno prvenstvo v krosu 20.
oktobra.
Na resnično lepo pripravljeni in zelo težki progi Atletski klub Velenje in časopis Delo pričakujeta rekordno število tekmovalk in tekmovalcev, ki naj bi preseglo številko 1000. Tekmovanje bo prava paša za oči tudi za lju-bitelje športa in krosa posebej, saj bodo lahko videli progo in dogajanje na njej v celoti. Organizatorji zato vabijo vse Ijubitelje športa na zanimiv dogodek, prireditev pa bodo začeli ob 11.00.	■ v.p.
TO IN ONO
Pompe drugi, Zajc tretji
V	celju je bil atletski pokal Slovenije v mnogoboju, na kate-rem so se v pionirski konkurenci izkazali predstavniki AK Velenje. pri pionirjih je bil Andrej Pompe drugi z 2878 točkami, za zmago-valcem je zaostal le za 19 točk, Janez Zajc je bil tretji, Gorazd Skrivanek pa šesti. Veliko smolo je imela Eva Klepec pri pionirkah. Bila je sicer šesta, vendar bi bila uvrstitev bistveno boljša, če ne bi v teku na 80 metrov z ovirami že na drugi oviri padla in izgubila veliko časa.
Pod vodstvom trenerja Staneta Skoberneta torej raste nov rod mnogobojcev, ki veliko obetajo.
Britovškova in Blzjak odiična
Na zaključnih turnirjih Teniške zveze Slovenije v Ljubljani sta se odiično odrezala mlada velenjska upa Saša Britovšek (AS) in Rok Bizjak (ŠTK).
Britovškova je v četrtfinalu deklic do 16 let, v tej starostni kat-egoriji je nastopila prvič, prema-gala Celjanko Globočnikovo s 3:6, 7:5,6:2, v polfinalu pa je izgubila z Mileto (Branik) z 2:6 in 1:6.
Bizjak se je v kategoriji dečkov do 12 let prebil v finale, kjer je klonil proti Novaku (Branik) s 4:6 in 5:7, na jakostni lestvici dečkov do 12 let pajena 1. mestu.
Zmaga ERE - Tempo
Rezultat sobotnega srečanja med NTK ERA - Tempo Velenje in Petovio Ptuj je bil 6:2 za igralce ERE. V naslednjih krogih čaka Velenjčane težak boj z neposred-nimi tekmeci za vrh razpredelnice 1. državne namiznoteniške lige.
V	sobotnem dvoboju so Velenjčani dokaj gladko premagali goste iz Ptuja z rezultatom 6:2, vse posamične partije tega srečanja pa so se končale z rezultaom 2:0. Uroš Slatinšek je premagal vse Ptujčane in k uspehu Velenjčanov prispeval tri točke, Damir Atiković je prav tako premagal oba svoja nasprotnika, skupaj z Urošem pa je bil uspešen tudi v igri dvojic. Damijan Vodušek je moral tokrat priznati premoč bratov Marka in Gregorja Zafošnika. Igralce NTK ERA - Tempo v soboto čaka težak dvoboj z ekipo Radgone iz Gornje Radgone, ki je njihov neposredni tekmec za vrh razpredelnice.
Na pragu presenečenja
Kegljači Soštanja so bili v 3. kolu na pragu presenečenja. V sosedskem derbiju v Žalcu so vodili že 4:0, imeli pa so tudi pred-nost 76-ih kegljev. Soštanjčani so na tem srečanju nastopili brez treh standardnih igralcev, dcbitanti pa niso zdržali pritiskov domačinov. Kljub temu so v upravi Soštanja zadovoljni z osvojeno točko, čeprav je že kazalo na popoln uspeh na gostovanju. Rezultat srečanja 4:4 (5049:4933).
Šoštanj: S. Fidej 829 (1), L. Fidej 919 (1), Novak 805 (1),
Arnuš 852 (1), Križovnik 118, Kos 666, Sotler 375, Sečki 369.
S pričetkom državnega prven-stva so pričela tudi dekleta v II. državni ligi vzhod. Soštanjčanke so se v 1. kolu v Celju pomerile s Komcelom. Igralke iz Soštanja so presenetile same sebe in nepričakovano slavile s 7:1 (2288:2210).
V	soboto bo na kegljišču TEŠ-a v Šoštanju dvojni koroško-šaleški derbi. Že ob 13. uri se bodo pomerila dekleta z nasprotnicami prevaljskega Korotana, ob 16. uri pa se_ bo pričelo srečanje moških ekip Šoštanja in Slovenj Gradca.
Najmiajši odlični
Na prvi tekmi alpskega pokala v nemškem Breitenbergu so za Slovenijo nastopili tudi Kočnik in Perše iz Velenja ter Pikl z Ljubnega in kljub oblici smole dosegli solidne uvrstitve. Pikl je bil 28., Kočnik 30. in Perše 65. Piki in Kočnik sta v začetku tedna nastopila še na drugi tekmi v Oberstdorfu.
V	soboto so na skakalnici v Mislinji najmlajši skakalci iz vse Slovenije sklenili letošnje pokalne tekme.
Pri cicibanih je najmlajši član SSK Velenje Tomaž Žižek tek-moval prvič in osvojil odlično 10. mesto. Pri pionirjih do 10 let sta bila med predstavniki velenjskega kluba najboljša Klemen Omladič na 4. in Berlot na 6. mestu, pionir-jjh so 12 let pa so bili Kokolj 3.. Žižek 5., Urlep 7. in Hrgota 11.
SSK Velenje vabi vse mlade, da pridejo v skakalno središče ob velenjskem gradu in se poizkusijo v skokih, tudi z alpskimi smučmi.
6. odprto prvenstvo rekreativcev
ŠRZ Rdeča dvorana in NTK ERA Tempo, bosta v soboto, 23. oktobra, izvedla 6. odprto prven-stvo Velenja in 1. turnir za računa-lniške lestvice v sezoni 1999-2000 za rekreativce. Pravico nastopa imajo vsi neregistrirani igralci z iz-polnjenimi starostnimi pogoji. Moški bodo nastopili v šestih kate-gorijah, prva je do 40 in zadnja nad 70 let, ženske v kategorijah do in nad 40 let, prav tako ženske dvoji-ce, moške dvojice pa v kategorijah
do in nad 50 let. Pisne in le izjemo-ma telefonske prijave zbirajo na NTZ Slovenije (061-133-1142 do 20. oktobra do 12.00, prijavnina pa je 1.750 tolarjev.
Najboljši v Gornjem Gradu
V	soboto je bilo v Gornjem Gradu mini državno prvenstvo v gozdnem krogu, na katerem so bili znova zelo uspešni člani LK Mozirje.
Uvrstitve - veterani: 1. Dušan Perhač, 4. Miran Borštner; dečki: 1. Aleksander Ošep, 2. Primož Perhač, 4. Sebastjan Ošep; dek-lice: 1. Janja Perhač; člani - odprto tekmovanje: 1. Štefan Ošep, 5. Marko Satler, 7. Ivan Šket, 8. Roman Karničnik, 9. Aleksander Smodej.
Vendarle prese-nečenja
V	prvi ligi malega nogometa v Škalah je vodilna ekipa Pološport Škale Zlatorog presenetljivo izgu-bila, česar pa ni izkoristil drugi Fori Škale, ki ej igral le neod-ločeno z drugim na lestvici in tako še vedno zaostaja dve točki. V drugi ligi je drugi Vigo Herbi izgu-bil in sedaj za vodilnim Liverpoolom zaostaja tri točke, v obeh ligah pa sta do konca še dva kroga. Izidi 16. kroga, 1. liga: Mušketirji Cigler - Kalimero 3:2, Pološport Zlatorog Škale - KMN Bambino 3:6, Mušketirji Cigrad -KMN Fori Škale 2:2, Mins No I -Kamnoseštvo Kozjak 0:3, KMN Cirkovce - Texas KK Zbičajnik 1:1; vrstni red: 1. Pološport Škale Zlatorog 35, 2. KMN Fori Škale 33, 3. Kamnoseštvo Kozjak 30, 4. Taxas KK Zbičajnik 25, 5. Muške-tirji Cigler 25, 6. KMN Bambino 24, 7. KMN Cirkovce 21, 8. Mins Nol 14, 9. Kalimero 9, 10. Muške-tirji Cigrad 9. Druga liga, 16. krog: Konovo-Veplas 1:2, Liverpool-Panterji 7:2, Okrepčevalnica Mastig-NK Vigo Herbi 5:2, Skaza Trans-Smogovci Čub 0:3 b.b., Flamengo-Zavodnje 8:2; vrstni red: 1. Liverpool 40, 2. NK Vigo Herbi 37, 3. Smogovci Čub 33, 4. Okrepčevalnica Mastig 29, 5. Veplas 28, 6. Flamengo 27, 7. Panterji 12 (-2), 8. Zavodnje 8, 9. Konovo 6,10. Skaza Trans 9 (-4).
Odbojkarji OK Šoštanj Topolšica so v soboto uspešno začeli novo tekmovalno sezono, njihova pričakovanja pa so velika. čeprav letos nastopajo v 2. državni ligi, bo boj za najvišja mesta zelo naporen, saj klubi napovedujejo zelo izenačeno prvenstvo.
Po izpadu iz 1. DOL v minuli sezoni v upravi kluba niso obupali. Celo nasprotno. Delo so zastavili na daljši rok, predvsem pa si bodo še bolj prizadevali za uveljavitev mladih domačih igralcev. Že v tej sezoni bodo priložnost dobili Uroš Duplišak, Robi Sovinek, Aleš Brišnik in Aleksander Primožič. Že standardni igralci so Igor Medved, David Sevčnikar, Robi Kugovnič, Grega Bevc, Sebastjan Sevčnikar, Haris Zulič in Zoran Pavič, njim pa so priključili nove moči. Iz Belorusije je prišel odlični organizator igre Valeri Bujak, od katerega v klubu pričakujejo zelo veliko. V klub se je vrnil Vito Mihalinec, iz Braslovč pa je prišel nadarjeni Tone Hriberšek.
Do največje ugodne spremem-be je prišlo na trenerski klopi. Ob vsakoletnih težavah s trenerji se je uprava odločila za vrhunskega od-bojkarskega strokovnjaka iz Belorusije. To je Nikolai Pozdniak, ki ima ogromno mednarodnih izkušenj. Kjerkoli se je pojavil (Belorusija, Ukrajina, Rusija, Hrvaška), je zapustil neizbrisno sled. O tem doktorju pedagogike, smer odbojka, v odbojkarskih kro-gih govorijo samo v presežnikih.
Že v pripravljalnem obdobju so igralci spoznali, da gre za vr-hunskega strokovnjaka. Na bazičnih pripravah je zahteval železno disciplino in maksimalne napore vseh igralcev. Prve tekme za trening so pokazale precejšen napredek v igri, s tem pa trener ni niti pretirano zadovoljen, niti preveč zaskrbljen, saj je delo jasno zasnoval na daljše obdobje.
Cilje prenovljene ekipe je predstavil predsednik kluba Branko Sevčnikar: "Osnovni cilj je vsekakor vrnitev v 1. državno ligo, vendar ne za vsako ceno. Zavestno
smo se odločili za pomladitev ekipe, ki naj bi dosegla najboljše rezultate šele v prihodnosti. Ob pomoči starejših in izkušenih igral-cev ter okrepitvah, smo oblikovali kvalitetno ekipo, ki naj bi že v tej sezoni krojila vrh 2. državne lige. Največkrat se delo kluba ocenjuje
samo na osnovi rezultatov prve ekipe, v našem klubu pa je pozor-nost usmerjena v razvoj mladih perspektivnih igralcev. Tako v 3.
DOL nastopajo zelo mladi igralci, v kadetski kategoriji pa se lahko v zadnjih letih pohvalimo z odmev-nimi rezultati. Zato v prihodnosti računamo na še boljše rezultate tudi v članski kategoriji."
želijo si predvsem, da bi si tekme ogledalo čim več gledalcev
in da bi OK Šoštanj Topolšica ob njihovi podpori dosegel dobre re-zultate, je še dodal predsednik Branko Sevčnikar.	| G.L
EMO TRADE Vam v sodelovanju z znanimi proizva]a!ci in uveljavljenimi izvajalci ogrevalne in sanitarne tehnike nudi:
'■ oljne in plinske kotlarnej (jjMinske rezerv^rjgjnpgr, [ ■ vse vrste radiatorskih ogrevanj ; ■ svetovanje, montažo, servis
d.o.o.
Kovinarska 8, Celje Tel.: 063 / 31 313,31 180 Fax: 063/ 31 -196
Šoštanj Topolšica • Termo Lubnik 3:0
Spodbudna zmaga nad tekmecem
'Že v prvem krogu novega prvenstva v 2. državni ligi so se igralci Šoštanja Topolšice pod taktirko novega trenerja Nikolaia Pozdniaka pomerili s Skofjeločani, ki prav tako merijo na uvrstitev v prvo iigo. Zmagaii so s 3:0 (18,17,21).
V	prvem nizu je bilo pri obeh ekipah čutiti začetno tremo, a so se je domači kaj hitro otresli. Izkoristili so napake gostov, prevladovali na mreži in pri začetnem udarcu ter zanesljivo osvojili prva dva niza. V tretjem so malo popustili in gostje so povedli, sredi niza so jih domači prehiteli in zasluženo zmagali.
V	2. krogu bodo gostovali v Ljubljani pri Brezovici.
■ Robi Kugovnič
marlin d.0.0._
Centralno ogrevanje Zastopstvo
- 22 6(X)X 1.0CKD
SIT
13.634.85 SIT 15.980.00 SIT
1 d, Vefenje. Tel.: 063 / 871 183 C. 16 b, Tel.: 063 / 882 444 1, Žalec, Tel.: 063 / 718 - 900
Poieg Ljubljane, Kranja in Kamnika je izjemno lepo urejeno kitajsko restavracijo "Peklnško" mesto na Partizanski cesti pridobilo tudi Velenje. A niso čudoviti le prostori, ob pravi postrežbi so izvrstne tudl vsakovrstne dobrote oblčajne in posebej kitajske kuhinje, kijih pripravljata kuharska mojstra s Kitajske. Omenltl velja ponudbo kitajskih specialitet na vročlh ploščah, ob ostalem tudl vegetarijansko hrano, ribje specialitete in slastne raznovrstne sladice. Da ne bo bojaznl pred palčkami, če jih niste vešči, gre tudl drugače. Še nekaj - ob naročilu lahko hrano odnesete tudl s sabo In uživate v domačem okolju. Dobro poskrbijo tudi za okrepčilo. Na voljo so vam okusna kitajska vlna, plva, čaji in žgane pijače.Lepo okolje "Pekinškega mesta' je posebej primemo za poslovna in družinska kosila, za manjše in večje skupine, poslovne partnerje, za vsako priliko in za prave sladokusce, tudi cene so za vsak žep. Zaželena so seveda naročila in rezervaci-je, pokličite na 063 - 864 - 310, pričakujejo vas vsak dan od 11.00 do 23.00.
18 NAŠ (AS
OBVEŠČEVALEC
14. oktobra 1999
KAIIIII VEIiKMJE
8: 497 66 80/ 497 66 81
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
VECER UUBEZEN-SKE POEZIJE
Danes, 14. oktobra, ob 19.00 bo v knjižnici Velenje prvi kulturni večer v tej sezoni. Predstavili se bosta pesnici NEŽA MAURER in VANJA STRLE.
Večer Ijubezenske poezije bo z vi-olino popestrila Vanja Strle. Pesnico Nežo Maurer poznamo tako po pesmih za odrasle kot po pesmih za mladino in otroke. Doslej je izdala štirinajst zbirk za odrasle, letos izbor z naslovom Igra za življenje. Antologijo je iz-dala založba Karantanija Ljubl-jana. Izdala je tudi petnajst zbirk za mladino, med katerimi so šte-vilne uglasbene ali pa so izšle na kasetah. Neža Maurer je tudi zna-
na kot prevajalka pesmi in otro-ške proze. Številne njene pesmi pa so tudi prevedene. Vanja Strle je diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in teh-nologije v Ljubljani in je zaposle-na v Kovinoplastiki Lož. Pesmi piše že od otroških let. Vstop prost.
Slika (pokončna): Neža Maurer
ABONMAJI 99/2000
Še vedno vpisujemo v vse vrste abonmajev:
Gledališki abonma (Beli in Ru-meni)
Mladinski abonma Pikin abonma
Vse informacije na telefon 89 82 572, ali osebno v domu kulture, pisarna 53/I.
PRVE PREDSTAVE
Gledališče Ptuj: LJUBEZENSKA PISMA v ponedeljek, 25.10., ob 19.30 - za beli abonma invto-rek, 26.10., ob 19.30-za rume-ni abonma.
Ujwal Bhole - PLES JE MOJA JOGA, vsredo 27.10., ob 19.00-za mladinski abonma.
PREDBOŽIČNI DUNAJ
Odhod na ogled musicla MO-ZART bovsoboto, 18.12. Cena 7.000 SIT + 140 ATS. Prijave že sprejemamo.
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASIUA
Če potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko po-kličete vsak dan od 18. do 22. ure, ob delavntkih pa tudi od 12. do 14. ure na brezplačno telefonsko številko 080/11 55. Od 18. do 22. ure smo vsak dan dosegljive tudi na tel. št. 061/ 9782. Gluhoneme/i nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/ 441 993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja.
MESTNA OBČINA VELENJE
Titov trg 1, 3320 Velenje, tel.: 063/ 871 -339, fax: 063/ 871-306
Mestna občina Velenje, Urad za gospodarstvo in finance
RAZPISUJE
prosto delovno mesto na področju turizma
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	najmanj VI. stopnja družboslovne smeri,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik),
-	znanje osnov računalniškega programa Windows,
-	državljan Repubike Slovenije,
-	znanje dveh tujih jezikov (angleščina - aktivno, nemščina - pasivno),
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 5-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka zaprijavo.

NARAVNE SILE
romantična komedija, DTS Režija: Bronwen Huges Vlogi: Ben Affleck, Sandra Bullock Dolžina: 105 minut
četrtek 14.10. ob 17.30 in 20.00 Petek 15.10. ob 17.30 in 20.00 Sobota 16.10. ob 17.30/20.00 / 22.30
Nedelja 17.10. ob 17.30 in 20.00 Ponedeljek 18.10. ob 20.00 Najmočnejša naravna sila je Ijubezen! To dokazujeta Ben in Sarah v tej romantični komediji. Ben mora namreč iz New Yorka pri-ti v Savannah, da bi se poročil z Bridget. Vse teče kot po maslu, dokler v njegovo življenje dobesed-no ne pade ekscentrična Sarah, pa še vremenske razmere so povsem nestabilne.
DIVJI DIVJIZAHOD
akcijski spektakel, DTS Režija: Barry Sonnenfield Vlogi: Will Smith, Kevin Kline, Kenneth Branagh Dolžina: 106 minut Torek 19.10. ob 20.00 Pred-premiera!
Posebni vladni agent West, ki mu ne manka šarma in posebni vladni agent Gordon, izumitelj vseh vrt priprav in mojster krinke, dobita za nalogo, da izsledita doktorja Love-lessa, breznogega izumitelja, ki želi narediti atentat na ameriškega predsednika in zavzeti ZDA.
FUL GAS
akcijska komedija, Dolby Digital Režija: Brett Ratner Vlogi: Jackie Chan, Chris Tucker Dolžina: 98 minut Torek 19.10. ob 17.30 Sreda 20.10. ob 20.30 četrtek 21.10. ob 20.30 Ko se srečata najhitrejše noge vzhoda Lee, ki ga igra Jackie Chan in največji nakladač zahoda Carter, ki ga igra Chris Tucker, je odlična akcija, polna zabave, borilnih veščin in smeha, zagotovljena.
fjT&JH H^K
y ii ni^Oif Sobota 16.10. ob 17.00 Nedelja 17.10. ob 17.00
DR. DOUTTLE
komedija, Dolby Soround. Vloge: Eddie Murphy Dolžina: 86 minut
Cena vstopnice 400 SIT! Dve nagradi za obiskovalce! Kako je, če se lahko pogovarjaš z živalmi ?
Filmski ciklus EVROPA VRAČA UDAREC vsak torek in sredo voktobruob 19.00: (PRAZNOVANJE, ONSTRAN TIŠINE, ŽIVLJENJE KOT GA SANJA-JO ANGELI, MESENO POžELENJE) Evropa se upira Hollywoodu in svet jo zasipa z nagradami. Dobri filmi prihajajo tudi iz Evrope.
Tokrat iz Francije:
ŽIVLJENJE KOT GA SANJAJO ANGELI
drama, dolby soround. Torek 19.10. ob 19.00 Sreda 20. 10.ob 19.00 Režija: Erick Zonca Vloge: Elodie Bouchez, Gregoire Colin, Patrick Mercado Dolžina: 110 minut
Isi je dvajset let. Vse, kar ima, lahko spravi v nahrbtnik, toda trde čase preživlja s filozofskim smehl-janjem. Med popotovanjem iz mes-ta do mesta prispe v Lille, kjer išče kakršno koli delo. Sreča Marie, ki je tudi njenih let in je tudi samotarka, a iz drugačnih razlogov.
Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Ni rezervacij vstopnic. V predpro-daji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo pred-stavo in dalje.
Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure.
Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje.

MESTNA OBCINA VELENJE
Titov trg 1, 3320 Velenje, tel.: 063/ 871-339, fax: 063/ 871-306
Mestna občina Velenje, Urad za gospodarske javne službe
RAZPISUJE
prosto delovno mesto diplomiranega inženirja gradbeništva
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	univ. dipl. inž. gradbeništva,
-	sposobnost vodenja in pripravljanja projektov,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj (lahko tudi pripravnik),
-	državljan Republike Slovenije,
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
ČETRTIK, 14. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabi-lo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Poz-drav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti: 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 15. oktobra:	6.00 Pozdrav: 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan: 7.00 Horoskop: 7 15 Poroćilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec: 7.30 Poročila: 8.30 Poročila. 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gostje-Divji kojoti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pes-mi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Cestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svi-denje.
NEDEUA, 17. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP: 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 18. oktobra: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poroćila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19. oktobro:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Pbročila; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenlje; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
MESTNA OBCINA VELENJE
Titov trg 1, 3320 Velenje, tel.: 063/ 871-339, fax: 063/ 871-306
Mestna občina Velenje, Urad za okolje in prostor
RAZPISUJE
prosto delovno mesto diplomiranega inženirja arhitekture
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	univ. dipl. inž. arhitekture,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj (lahkotudi pripravnik),
-	znanje računalništva (okolje Windows, Avtocad, Arcview),
-	državljan Republike Slovenije,
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih.
Delovno razmeje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka zaprijavo.
14. oktobra 1999
OBVEŠČEVALEC
KAS (AS 19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
ZAMRZOVALNO SKRINJO 310 litr-
sko, prodam. Telefon 861-666, četr-
tek in petek po 20. uri.
KUPIM MOLZNI STROJ VIROVITI-
CA. Telefon 857-050, zvečer.
DELO
DELO, ki lahko postane vaša kariera. Izkušnje nepotrebne, trening zagotovljen. Vse delo na lokalnem področju. Informacije na telefon 063-411-646 ali 041-815-614.
delovalne zemlje. Cena po dogovo-ru. Telefon 414-814 ves dan in 866-229, popoldne. Ogled mogoč vsak dan.
V TOPOLŠICI prodam manjše pose-stvo s hišo. Telefon 868-994. LEPO PARCELO, cca. 1000 m2, v okolici Šoštanja, prodam. Telefon 041-615-931.
OSTALO
24UHNADAN jg V P0GREBNI8LIIŽBITIŠINA iN CVETLIČARNl IRIS l/AM V ZAHVALO, DA STE NAM ZAUPALI K P0DARIM0 ŽARNIVENČEK V VREDNOSTI 10.000 8IT.
TEL.: 063 / 853 - 727, GSNt 041 / 882 - 360
KOLESA
OTROŠKO GORSKO KOLO "scot ju-nior", dobro ohranjeno, ugodno pro-dam. Telefon 063-832-232.
LOKALI
ODDAM POSLOVNI PROSTOR, 50
m2, lahko tudi za stanovanje. Tele-fon 0049-711-383-353. (Pokličemo nazaj).
NA DOBRI LOKACIJI V VELENJU,
ugodno oddam v najem poslovni prostor 120 m2, z velikim parkirnim prostorom. Telefon 063-866-456, dopoldan ali 063-701-276, popol-dan.
KK VELENJE VPISUJE V KOŠARKARSKO ŠOLO. Prijavite se lahko vsi! (Tudi tisti, ki ni-mate nobenega košarkarskega znanja.) Informacije 868-319 ali 041-518-907.
listnati. Telefon 890-214. HLEVSKIGNOJ, prodam. Telefon 882-941.
PRODAM VEČJO KOLIĆINO TEGOLE. Možno obročno odplačevanje. Telefon 882-319 ali 866-046.
STORITVE
LOVSKO ŠPORTNO DRUŠTVO VINSKA GORA,
oddaja lovsko kočo v najem. Pisne vloge pošljite na naslov Bernard Drev, Prelska 2, Ve-lenje, do 25. oktobra.
POSESTI
MANJŠE POSESTVO NA TEHARJIH,
prodamo. (Stanovanjska hiša, go-spodarsko poslopje in cca. 2 ha ob-
QA7lin DDAMU
rnvUMIn
PODSTREŠNE STOPNICE in okno, ugodno prodam. Velikost 140 X140. Telefon 041-424-922. MAČEHICE PRODAMO. Telefon 893-071.
ULEŽAN, MEŠAN HLEVSKI GNOJ,
(goveji, konjski, kokošji), tudi dosta-vimo, ugodno prodam. Telefon 863-234.
STRUŽNICO POTISJE in jagenčka za zakol, prodam. Telefon 881-822. ŠESTKOTNO VRTNO UTO, novo, prodam. Telefon 893-210. ZELJE, VARAŽDINSKO, za ozimnico prodamo. Tudi naribamo. Telefon 726-067 zvečer.
LESENA KLETNA VRATA, 134/206, dvokrilna, ugodno prodam. Telefon 857-688.
RABLJENO STREŠNO OPEKO,
Kikinda, model 272,1000 kom, pro-dam. Telefon 894-035. ŠE VEDNO PRODAJAMO ZELJE za ribanje ali celo. Telefon 888-603. PRODAM HLEVSKIGNOJ, uležan,
ROLETE, ZALUZIJE IN LAMEL-NE ZAVESE izdelujemo in mon-tiramo. Telefon 063-471-943 ali 041-661-194.
ZAPOSLITVE
GRADBENI TEHNIK IŠČE DELO V GRADBENIŠTVU. Telefon 063-858-022.
OOMAČE PODJETJE IŠČE TR-GOVSKEGA POTNIKA za prodajo živilskih artiklov na področju šaleške in koroške regije. Telefon 063-897-2000.
STANOVANJA
KUPIM GARSONJERO V ŠOŠTA-NJU, v centru Velenja ali v okolici stare Name. Telefon 041-889-673 od 19. do 20. ure. V VELENJU KUPIM GARSONJERO ali enosobno stanovanje. Telefon 041-823-533.
OPREMLJENO GARSONJERO IŠČEM. Telefon 068-40-511. ODDAMO ENOSOBNO STANOVANJE.
Telefon 863-347,041-751-060.
VOZILA
RABLJEN AVTO, od letnika 88 dalje, kupim. Lahko je karamboliran ali v okvari. Telefon 041-672-374. AX, letnik 88, reg. do konca oktobra, prodam. Telefon 0602-58-403. R-4 GTL, letnik 1988, reg. do 3/2000, ugodno prodam. Telefon 868-679.
NUDIMO ZAPOSLITEV ZA DVE ŠIVILIJI in enega prirezovalca. Pričetek takoj. Telefon 063-866-410.
S/nil in s Ivi c o cd l)li/njili \f(/ MljlllljSi
(Kl lisocerih liolcdn in mlosii...
PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA
. o
Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizacij pogreba Pogoje plačiia dogovarjamo posebei.
POGREBNA SLUŽBA PUP, POKOPALIŠČE PODKRAJ
063/865-866,0609/640-208,0609/620-128
IŠČEMO VOZNIKA C KATEGORIJE,
(fizično delo). Telefon 862-757.
ŽIVALI
PUJSKE, TEŽKE od 20 do 30 kg, prodarn. Telefon 885-570. BIKCA SIMENTALCA, težkega cca. 170 kg, prodam. Telefon 041-861-309.
OVNA JSR, rodovniškega, prodam za pleme ali za zakol. Telefon 041-264-638.
DVE SVINJI, 260 kg, in prašičke od 50 do 70 kg, prodam. Telefon 709-340. PUJSKE, TEŽKE od 25 do 30 kg, pro-dam po 320 SIT/kg. Telefon 881-764. TELICE PLAMENSKE.stare od 6 do 12 mesecev, prodam. Telefon 885-290
KRAVO, brejo za drugo tele in dve telički, simentalki, 250 kg, prodam. Telefon 041-568-595.
mali OGLASI in ZAHVALE 898 17 51
Dežurna pogrebna služba PUR pokopališče Podkraj:
Telefon: 063/865-866, 0609/640-208, 0609/620-128.
Odšel je
DRAGAN CELOFIGA
Hvala vsem, ki ga imate radi in ki ste nam lajšali slovo. Postojte kdaj, prižgite mu plamenček, a pazite na njegova krila.
NJEGOVI
_ ^^J ., AUZEUTE
CO^TS
mw*r> FOSREDMinO
Pokličite in obiščite nas v poslovalnicah: Velenje: Foitova 2, tel.: 063/870-070 Celje; Cesta 14. divizije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, teL: 0(02/511-111 Veselimo se sodelovanja z vami.
I NIMiEMlČNIHI
__ ^^
Vemo, da si želite prodati in kupiti nepremičnino. Izkoristite seznam potencialnih kupcev in prodajalcev v naši evidenci. Kličite kadarkoli!
Dragi Ivi v spomin!
Zal mi je, da pišem besede v tvoj prerani grob. Bila si Šoštanjčanka, kjer si se rodila pre 66. leti v številni družini Srebotnikovih. Nato si obis-kovala celjsko gimnazijo in diplo-mirala na višji pedagoški šoli v Ljubl-jani. Mlada in polna vedrine si prišla kot učiteljica v takratno nižjo gimna-zijo učit angleški jezik. Toplognezdo si si spletla v Bosni z možem Ke-malom, ki ga je prehitro pobrala smrt. Ostal tije sin Haris.
Pred vojno vihro v Bosni sipribežala v Šoštanj. Vodstvo Os-novne šole Gustava Siliha tije omogočilo honorarno zaposli-tev. Kako srečna si bila! Izguba vsega v Bosni in zahrbtna bo-lezen tije počasi, a vsak dan bolj uničevala organizem. Kljub trpljenju si se nasmejala v šolski zbornici in odhajala vedra v razred. Zal je to trajalo le kratek čas.
Rada si imela mladež tu in v daljni Bosni. Mogoče te jeprav ta odnos ohranjal še dlje. Nikoli nisi tožila o sebi, nikoli vračala udarcev s klofutami... Junaško si zdržala!
Ponedeljkovo jutro, ko je sonce leno prikimalo izza hribov, siklonila. Omahnila v tišino življenja. Tvoji prijateljiv šoli, na cesti in doma te ne bodo pozabili. Poskušali bodo v tebi odkri-vati in posnemati tvojo dobroto in plemenitost. Počivaj mirno v domači zemlji, draga in nikoli pozabljena Iva.	Viš
DEZURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za stužbo nujne medicinske pomoči. Na to tetefonsko števitko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi botezni aii poškodbe ogroženo življenje in je po-trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informa-cije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-445, dežurno siužbo pa na 8995-478.
Zdravniki: Četrtek, 14. oktobra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Urbanc Petek, 15. oktobra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Friškovec in dr. Urbanc Sobota, 16. oktobra - dežurni dr. Puvalič in dr. Lovrec-Veternik
Nedelja, 17. oktobra - dežurni dr. Puvalič in dr. Lovrec-Veternik Ponedeljek, 18. oktobra - dopol-dan dr. Friškovec, popoldan dr. Vra-bič, nočni dr. Stravnik in dr. Gusič Torek, 19. oktobra - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Urbanc, nočni dr. Friškovec in dr. Lazar Sreda, 20. oktobra - dopoldan dr. Markoš, popoldan dr. Puvalič, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
16. in 17. oktobra - dr. Miroslav Pavlovič, v zasebni zobni ambulan-ti, Vodnikova 1, Velenje.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana ne-prekinjeno. Tel.: 898-18-80.
Veterinarska postaja
Od 15. do 22. oktobra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Simon Kosi, Velenje, Kardeljev trg št. 10 in Aleksandra Grubelnik, Ve-lenje, Kidričeva c. št. 5; Boštjan Učakar, Vinska gora št. 18 in Mate-ja Špegel, Lipje št. 16/a; Tomislav Muršec, Velenje, Kardeljev trg št. 7 in Andreja Plešivčnik, Velenje, Kardeljev trg št. 7.
Anton Oplotnik, roj. 1904, Hrastnik, Log št. 20; Jožef Banovšek, roj.
1932, Ponikva pri Žalcu št. 23/a; Franc Grešak, roj. 1924, Hrastnik, Logšt. 3; Vida Železnik, roj. 1919, Mali vrhšt. 13.
Upravna enota Žalec
Ivan Amon, Orla vas in Suzana Blažic, Polzela; Franc Bergant, Ta-bor 12/f in Mojca Križnik, Tešova.
Matilda Grabner, stara 71 let, Prekopa 45
Človek tako majhen si na tem prostranem stvarstvu kot drobno zrno na veliki njivi. A tvoj pomen in poslanstvo sta velika...
(Berta Rupčič)
ZAHVALA
Ob nerazumljivi odločitvi Gospodarja življenja, da ga pokliče k sebi, nas je iznenada zapustil dragi mož, oče in ljubljeni dedi
VALTER FECE
18. 2.1943 - 4.10.1999
Lskrena hvala vsem, ki ste nas v teh težkih trenutkih podpirali, gospodu Vehovaiju za opravljen obred in ganljive besede, PGD Šalek in ostalim društvom, rudar-jem, godbi in pevcem. Hvaležni smo vsem prijatlejem iz Splitske ulice, sose-dom, znancem in sorodnikom za sočutje in pomoč, vsem, ki ste mu darovali svete maše, sveče, cvetje in ga pospremili k večnemu počitku.
Zena Adela in sin Egon z družino
Tiha misel zablesteia nad večemim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem.
Tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela ?...
S. Kosovel
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre
GRETE SITER
iz Slandrove 22 v Velenju 15. 2.1928 - 4.10.1999
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sošedom, pri-jateljem, znancem in sodelavcem Gorenja, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku gospodu Planincu, pevcem, izvajalcu Tišine, duhovniku za opravljen obred in pogrebni službi
PUP Velenje. Posebej se zahvaljujemo gospodu Glinšku za nudenje prve pomoči v hotelu Barbara v Fijesi.
Vsi Tvoji, ki smo Te imeli radi
OŠ Šalek v Velenju - po 11 letih vendarle zunanja športna učilnica
Prazitik za učence, učitelje in krajane
Šalek, 9. oktobra - "Ta dan je zame praznik. In ne le zame, tudi za učence, učitelje naše šole ter za krajane Šaleka. Po 11 letih, odkar v tem okolju de-luje osnovna šola Šalek, smo vendarle dočakali dan, ko bo-mo svojemu namenu predali veliko zunanjo učilnico," je med drugim na slovesnosti ob predaji večnamenskega šport-nega igrišča svojemu namenu pri šoli med drugim dejal njen ravnatelj Jože Kavtičnik. Ob tem je še poudaril, da so od leta 1988 dalje, ko je šola spre-jela prve učence, v zagotavlja-nje osnovnih pogojev za izvaja-nje vzgojno-izobraževalne de-javnosti vlagali veliko truda in volje: najprej v samo vsebino, nato pri izgradnji telovadnice pred devetimi leti in sedaj pri izgradnji zunanje športne učil-nice. Po njegovem prepričanju je lahko uspešna in kakovostna vsaka dejavnost, če so zagotov-ljeni vsaj trije pogoji: sposobni ljudje, ki hočejo, zmorejo in znajo delati, dobri programi (z njimi so se kot najmlajša šola v mestni občini Velenje zelo do-bro postavili ob bok ostalim šolam v okolju, z nekaterimi tudi v širšem slovenskem pros-toru) ter materialne možnosti. Sedaj vse izpolnju-jejo, z rezultati de-la pa bodo zagoto-vo povrnili zaupa-nje tistih, ki so jim pri uresničevanju teh pomagali. Naložba je veljala 18 milijonov 800 ti-soč tolaijev ,od te-ga je glavnino je prispevala mestna občina Velenje iz proračunskih sred-
stev, 3,5 milijona je primaknilo republiško ministrstvo za šol-stvo in šport, nekaj šola sama. Za ograjo okoli igrišča (po mnenju Kavtičnika so jo posta-vili zato, da bodo koristniki organizirano prihajali na in od-hajali z igrišča) pa so odšteli 4 milijone 800 tisoč tolarjev. Pri tem je s šolo sodelovala tudi KS Šalek. Igrišče bodo lahko poleg učencev s pridom koristi-li še krajani in društva v Saleku za srečanja in razne druge pri-reditve. Ob igrišču je namreč tudi priložnostna tribuna s 400 sedeži.
Župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki je skupaj z rav-nateljem šole in predsednico KS Šalek Vladko Jan prerezal otvoritveni trak, je v svojem nagovoru poudaril, da so v občini zastavili osnovnošolsko izobraževanje tako, da bodo pred uvedbo devetletke zago-tovili vsem učencem približno enake pogoje. Kljub temu pa se bodo morali v okolju dogo-voriti o tem, katera šola bo go-jila svojo posebnost. To zaradi kasnejšega srednješolskega iz-obraževanja. "Osnovne šole v občini obiskuje letos 3400 otrok, pred petimi letih jih je bilo 4000, leta 2000 jih bo le še
2300. Tega dejstva ne moremo spremeniti, zato moramo vložiti napore za uvedbo takšnih srednješolskih pro-gramov, ki bodo dovolj zanimi-vi za čim več naših otrok." Omenil je oddelek likovne, glasbene, športne gimnazije. Otvoritveno slovesnost so na svojstven način popestrili učenci šole, ki so med drugim prikazali dejavnosti, s katerimi si krepijo športnega duha. Izkazali pa so se tudi Šaleški li-kovniki. V soboto dopoldan so ustvarjali na likovni koloniji. 26 del so nato podarili šoli, ta jih je kasneje na avkciji proda-la. Z izkupičkom - milijon 426 tisoč SIT - bodo kupili opremo za igrišče.
UTp
Na slovesnosti ob otvorit-vi igrišča so podelili tudi šolska priznanja. Prejeli so jih: župan mestne občine Srečko Meh, predstojnik urada za ne-gospodarske javne službe občine Petfer Kovač ter svetovalec za vzgojo in iz-obraževanje pri uradu Dušan Dolinar.
i|P|&g| i'ftrC'
S pravo telovad-no akademijo so pokazali, da so večnamenskega športnega igrišča resnično veseli in da je to zanje ve-lika pridobitev.
Svečanost ob jubileju konovskih kuliurnikov
"Lipa" zeleni že 25 let
V krajevni skupnosti Konovo se lahko pohvalijo z bogato kulturno dejavnostjo svojih krajanov, ki so že pred 25 leti ustanovili svoje Kulturno umetniško društvo in ga po-imenovali po simbolu sloven-stva "Lipa". Danes v društvu deluje pet sekcij, vse pa so se predstavile na odlično obiska-ni proslavi ob četrt stoletnem jubileju.
Najprej se je predstavil Mešani pevski zbor, za njim Konovski tamburaši, pa Oktet Konovo, dramska sekcija in na koncu še Konovski štrajharji. Za vsemi so že številni nastopi, brez njih ne mine noben dogodek v kra-ju, pogosto pa jih vabijo tudi drugam. Tudi tokrat so s svoji-
mi nastopi, ki jih je simpatično povezoval Karl Seme, nav-dušili sokrajane in goste. Sedanji predsednik KUD "Li-pa" Konovo je Drago Mar-tinšek. Preden so podclili števil-na priznanja ob jubileju, je zbranim med drugim povedal: "Danes slavimo 25 let nekega društva; društva, ki je nastalo zaradi ohranjanja slovenskega kulturnega izročila - ki je na-stalo na primestju drzno razvi-jajočega se novega Velenja. Društva, ki je nastajalo na-tančno tako kot so nastajali pr-vi kulturni vložki v prvih civili-zacijah. Z razvojem prostora, z nastankom prvega naseljenega kraja, z obstojem Ijudi, ki so želeli nekaj več. Potem, ko so le-
ta 1974 na Konovem sklenili, da si ustanovijo organizacijo, ki jih bo povezovala in jim nu-dila okvir za njihovo boljše vsa-kodnevno prebivanje - krajev-no skupnost; se je vzporedno rodila ideja, ki je dejanje posta-la; na Konovem ustanovimo pevski zbor. Najprej moški, a ker pesem lepše zveni, če je gla-sov več in če so bolj raznoliki, kmalu preraste v Mešani pev-ski zbor. Priključijo se nove pevke in pevci in v večerih po napornem delu na infrastruk-turnih pridobitvah na Kono-vem, v Stropnikovi garaži red-no odmeva ubrana pesem... Po-tem že prej aktivni Tone Žerdo-ner ustanovi dramsko sekcijo, Alojz Ramšak in Karl Mar-

Naj osebnost leta

zaten/a
To, ali bomo z letom 2000 že skočili v novo tisočletje, ali bomo ta skok oprav-ili šele z letom 2001, ni naša stvar, z njo naj se ukvarjajo tisti, ki se želijo, in ki jim je to pomembno. Vsekakor pa želimo z akcijo Našega časa izbrati ime tistega, ki je najbolj zaznamoval zadnje leto, ki se začenja s tisoč, leto 1999 torej.
Danes to akcijo, ki bo potekala z glasovanjem s pomočjo kuponov - objavljeni bodo odslej v vsaki številki Našega časa do zadnje, ki bo izšla v tem letu - začenjamo. Pravila vsake igre pa morajo biti znana v naprej, zato:
PRVIČ: Kupon v vsaki številki je oštevilčen. V poštev za glasovanje pride-jo samo "aktualne" številke. Današnji kupon, označen s številko 1, velja samo teden dni, do nasled-njega Naša časa (upoštevali bomo kupone oddane najkasneje do srede, pred izidom nove številke), naslednji četrtek bo objavljen kupon številka 2, ki bo veljal spet samo teden dni (spet bomo upoštevali kupone oddane do srede, pred izidom nove številke)...
DRUGIČ: Razmislite, komu boste namenili svoj glas! Gotovo je v tem prostoru kdo, ki je s svojo osebnostjo, znanjem, prodornostjo ..., napravil kaj takega, kar ni ostalo zgolj v ozkem krogu, ampak je bilo pomembno, dobro, všečno tudi drugim. TRETJIČ: Glasove bomo sproti šteli v uredništvu Našega časa (po vsakem krogu) in po prvih treh krogih že omenili tiste, ki so se na vaših kuponih pojavili največkrat. Čisto ob koncu pa bomo k štetju povabili (izžrebali) tri izmed vas, ki boste poslali kakšen kupon, da boste pomagali akcijo zaokrožiti. ČETRTIČ: Ne pozabite na utemeljitev, zakaj vaš glas prav tistemu, ki ga boste predlagali in ne pozabite se podpisati in zapisati svojega naslova! PETIČ: Vsak teden bomo med vami, ki bost.e poslali kupon s predlogom, izžrebali pet tistih, ki boste prejeli tedenske nagrade. Ob koncu pa med vsemi prispelimi kuponi še dvajset tistih, ki ste v izboru naj osebnosti leta 1999 sodelo-vali, in vas nagradili z lepimi nagradami. Kakšne bodo, še ne moremo povedati, lahko pa vam že povemo, da smo tokrat tedenskim nagrajencem (žrebamo ob četrtkih) namenili pet knjig Zaleščanski portreti.
ŠESTIČ: Kupone in na njih vaše predloge za naj osebnost leta 1999 pošljite na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 3320 Velenje. Sicer pa imamo pred vhodom tudi predalček, kjer jih prav tako lahko oddate.
Đ
GLASUJEM ZA: 0BRAZL0ŽITEV:
osebnost
M0J NASL0V:
Na proslavi ob četrt stoletnem jubileju so se predstavile vse delujoče sekcije. V njih je danes 80 članov, želijo pa si
podmladka.
tinšek poiščeta Karla in Vikija Hladina in na Konovem od ta-krat odmeva tudi zvok tambu-ric..." Stropnikova garaža kma-lu postane pretesna, z izgradit-vijo doma krajanov se Kudovci preselijo v dom in takratne tri sekcije šc bolj zavzeto vadijo. Ljudje prihajajo in odhahajo, menjujejo sc vodjc skupin, a
kultra raste in delo predodni-kov z njo. Leta 1993 ustanovijo posebno sekcijo, ki si nadane ime Konovski Štrajharji, lani pa je začel delovati še Oktet Kono-vo. Drago Martinšek se je v svo-jem govoru spomnil tudi vseh aktivnih, ki jih žal ni več med njimi in povabil mlade, da sc jim pridružijo. K tcmu je dodal:
"Ljubiteljska kultura je živa, i v uniformi in ne more biti samo formalna. Nudi možnosti za ve-selje, za odprtje srca, za Ijube-zen, za spoštovanje. A tudi for-malnosti morajo biti. Zato smo se odločili, da v skladu z merili Sklada RS za Ijubiteljske kul-turne dejavnosti, tokrat podeli-mo cehovska priznanja, Gallu-sove (za glasbeno področje) ir Linhartove (za gledališke do-sežke)..." Prve so prejeli Alojz Ramšak, Zvone Grebenšek in Štefka Lojen, gledališke pa To-ne Žerdoner in Štefka Koželj-nik. Ćastno listino so Kudovci pođelili zakoncema Stropnik, Karliju in Lojzki, ki sta vse < začetka močno podpirala delo-vanje društva, prejel pa jo je tu-di ustanovitelj društva Alojz Ramšak. ki je še danes aktiven v skoraj vseh sekcijah. Ob koncu so si obljubili se, i bo ljubiteljska kultura na Ko-novem še naprej uspešno žive-la. V to tisti, ki Konovčane ] znajo, nc dvomijo.