KAKŠNO POSLOVANJE Sl   OBETAJO GOSPODARSTVENIKI?
Črni dnevi našega razvoja
Novembrski ukrepi zveznega izvršnega sveta so krepko udarlli po predelovalnl industriji, ker so jo stisnili v prešo, ki jih peha v Izgube. Še do včeraj dobro stoječi kolektivi ao se znašli na robu propada in ae sprašujejo, ali nlso kaznovani ravno zato, ker ao bili pridni. Vladni ukrep je naravnoat blazen: povišala je cene energije, naftnih derivatov, elektrike in surovin, cene končnih izdelkov pa zamrznlla. Na ta način ae le redkokateremu še izplača delati, a kaj ko se delavcev ne da postaviti na cesto in prenehati izdelovati blago, ki ga potrebujemo. Namesto da bi se strokov-njakl pečali z razvojem, z novatoratvom, z novo tehnologijo, z marketingom, ae zdaj ukvarjajo s predpiai In z zakonodajo, da bl našli kako luknjo, ki bi jim pomagala preživeti. Tako namje vlada zagotovila pot k siromašenju. Sicerpa poglejmo, kajje na vprašanje, kako vldite poslovanje v letošnfem letu, odgovorilo nekaj dlrektorjev v naši občini:
AUOŠA ŽORGA, dlrektor Makslmarketa:
»Letošnje leto nam ne obeta nič dobrega. Vse kaie, da bo kupna moč še bolj oslabela, saj smo že decembra zabeležili kar za trinajst odstotkov manj prodanega blaga kot poprejš-nji december. Zadeva je povsem logična po-sledica razmer v našem gospodarstvu. Nara-slo bo število podjetij v izgubi in z njimi delav-ci z zajamčenimi osebnimi dohodki. K siabim rezultatom bo prispeval tudi novi obračunski sistem, zaradi katerega bo naše slovensko go-spodarstvo še bolj obremenjeno, saj bo odliv vdruge predele Jugoslavije še večji. Prispevek za skupne izdatke Jugoslavije je za Slovenijo zelo visok. Omejene so tudi razvojne možno-sti, kar pomeni, ne bo novih strojev, ne bo novih izdelkov, ne bo denarja. Kot direktor
bom zelo vesel, če v takšnih razmerah na koncu leta ne bomo v izgubi, kar pa kot trgov-ci sploh, vsaj v normalnem gospodarstvu, ne bi smeli biti.«
• * *
ALOJZ VENTURINI, direktor tovarne plete-nln Angora: »Vprašanje, kako bomo poslovali letošnje leto, me sili k smehu, čeprav so raz-mere naravnost žalostne. Obeta se nam siro-mašenje, životarjenje. Pridelovalci surovin to-žijo, da se jim po ceni, ki jim je določena, ne splača proizvajati, nakar jim mi obljubimo, da bomo izvrtali način, kako bi jim dali več. Ta višek pa nikakor ne moremo vračunati v naše izdelke, kakor ni mogoče vračunati inflacije. Kljub tem cenam, ki so za nas pogubne, pa Ijudje kupujejo vse manj izdelkov in pletenine
bodo ostajale na policah. Več bi priCakovali od izvoza, če bi devize pripadale tistemu, ki jih zasluži. Tako pa domači trg ne more več pla-čevati izvoza, a mi moramo na tuj trg, ker so naši stroji z zahoda. Sicer pa smo že začeli zmanjševati proizvodnjo. Opustili smo koope-racije in delo na domu. Kako naprej pa ne vemo«
*  • •
TOMAŽ VISENJAK, direktor domačega tu-rizma pri Kompasu: »Za nas bo leto težavno zaradi pogojev gospodarjenja in zaradi pada-nja kupne moči prebivalstva. Neznanka so de-vize, koliko jih bomo dobili, kako se jim bo dinar prilagajal. Vemo le, da se bodo naši aranžmaji v tujini dražili naprej. Pripravljamo nekaj zanimivih potovanj in akcij v Jugoslaviji in v tujini, da bi tako pritegnili več gostov. Pri tem pa povsod iščemo cenejše možnosti kot so apartmaji, zasebne sobe. Kot turistični de-lavec ostajam kljub vsemu optimist, ker mi-slim, da so se Ijudje že navadili na turizem jn rekreacijo pa si tega ne bodo pustili vzeti kar tako. V svetu je turizem zabeležil silen razvoj in mi ne moremo mimo tega dejstva. No, moj optimizem nekoliko kali le vprašanje, kako bomo poslovali po prvem juliju, ko bo potekel rok sedanjim ukrepom ZIS in sam bog ve, kaj nas čaka«
•  * *
MIROSLAV SAMARDŽIJA, dlrektor Karto-nažne tovarne: »Naše perspektive so črne. Smo predelovalna industrija, stisnjeni v prešo med povišanimi cenami surovin in zamrznjeni-mi lastnimi izdelki. Zvezni tržni inšpektor nam je črtal celo nekaj tistih poviškov, za katere smo bili prepričani, da jih po ukrepih lahko
dvignemo za predpisanih 12 odstotkov. Naša poslovnost zdaj drvi navzdol. Pri nekaterih izdelkih ostajamo brez akumulacije, se pravi na ničli, pri drugih že beležimo 10 do 15 od-stotno izgubo. Razmišljamo celo o tem, da bi ustavili del proizvodnje, a kaj, ko smo se bili uveljavljali le s težavo, kajti konkurenca je med proizvajalci embalaže v Jugoslaviji precej ostra. Ce izpademo, izgubimo kupce. Skuša-mo povečat izvoz in pri tem uvažati reproma-terial. Izvažati se ne izplača, a nas k temu silijo obveznosti in oprema. Te v Jugoslaviji ni. Za zdaj imamo še nekaj zalog, nekaj rezerv, a dol-go ne bomo zdržali. Nekaj bo treba storiti, sicer bodo velike izgube«
* • •
JOŽE VONTA, diraktor T»xtlla: »Oirektor sem že 38 let, a kaj takšnega, kar je zdaj Se nisem doživel. Po naravi sem bil vedno opti-mist, zdaj me optimizem zapušfia, ker trenut-no ne vidim izhoda iz krize, v kakršno smo zabredli. Nimam več novih zamisli, česarkoli se lotim, vse se podere Razmere so tako me-glene, da ne vidim prihodnosti. Siva emisija cvete, z njo gospodarski prekrški, da ne rečem kriminal, kajti vsak išče svoje poti za zasilni izhod. Hkrati se kopičijo zaloge, kajti Ijudje ne morejo in nočejo več plačevati blaga, v kate-rem so zajete neumnosti naše potratne biro-kracije Ce se ne bo spemenilo nekaj korenite-ga v našem sistemu in to brez kompromisov, nam ni izhoda. Rekli so, da je treba ukiniti vse tisto, kar ni sposobno preživeti, a to ni tako enostavno. Zaradi zadnjih ukrepov zdaj vsi drve v izgubo, bomo kar vse potem ukinili? Ljudje so živčni, brez motivacij, nikomur ne smeš nič več reči«
Albina Adamič