VIA,. GEPPA N* TRIESTE yz \ c. j '„7. j List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna stevllka'.&i'ltìr, fes? Šestih '/ straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna nartjdttina^IOOO lir;/ polletna 500 lir; trimesečna 260 li*: mesečna 90 lir. 'Uredništvo iif uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-Ò47. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega Istolpca za vsalc m iimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA P LOČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Na 2. strani objavljamo članek «Komunista» pod naslovom : «Leninska teorija o socialistični revoluciji» _pBNOVL|ENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 1 (380i TRST - SOBOTA, 7. JANUARJA 1956 CENA 20 UR FRANCOSKE VOLITVE SO RAZOČARALE PRIČAKOVANJA REAKCIONARJEV Bleščeča zmaga Kompartije Francije in splošno napredovanje levičarskih sil KPF je pridobila številna poslanska mesta in veliko glasov ter se utrdila na pozicijah najmočnejše francoske stranke - Strah konzervativnih krogov v Italiji - CK KPF poziva, naj se levičarske stranke združijo v ljudsko fronto Francosko notranje ministrstvo je objavilo uradne podatke ' izidih volitev, ki so bile 2. januarja 1956. Podatki se na-asai° na 1G2 okrožji od skupnih 103. Vpisanih volivcev je “o 26.353.933, glasovalo je 21.794.974 upravičencev. Komuni-lčila partija in njeni zaveznici so prejeli skupno 5.426.303 . °v, socialdemokrati (SPIO) 3.171.985, razne manjše Ievi-arske stranke 354.778, radi^al-socialdemokrati (RGR in ““SR) 2.919.412, demokristjani (MRP) 2.261.676, neodvisni Perneži (kmetje) 3.008.487, golisti 893.811, poujadovci DDCAj in druge manjše skupine skupno 2.576.133. Komunistična partija je na-'reaovata v primeri z volitva-(“> «i so bite teta 1951 za lla.abi glasov. Uradno je bilo Strjeno, da bo imel aKPF v Ki zbornici 15u poslancev, 'r tržaško prosto cono. V članku jjfvo' je~*>re^a*1 zaradi uve~ se pravi, da je komisija poro-v '*'Vu Kr i večji kul j čaia ministrskemu predsedstvu Ei k ranciji. Vodilni kro-! in je prišla do zaključka, da je a ari-' delavskih sovražnikov. Je «Delo» v vseh teh letih L 0 dvigalo in nosilo naprej j,j ' proletarskega interna-Ikp!, 'i*ma, slovansko - italijan- eionalno fronto Slovencev, ki naj hi omogočila skupen nastop v obrambo zapostavljenih pravic. Istočasno pa je razkrinko-valo poskuse nekaterih slovenskih krogov, ki skušajo prav posebno v zadnjem času privleči del Slovencev v tabor reakcionarnih in protislovenskih italijanskih strank. Gojilo je in goji zdravo narodno čustvo, slovenski patriotizem, ki je pogoj za nadaljni narodni razvoj in uspešno kljubovanje narodnim sovražnikom. V tej zvezi je vedno nakazalo potrebo po naslonitvi slovenskih množic na napredne italijanske množice, ki predstavljajo edinega pravega zaveznika v borbi za pridobitev nacionalnih pravic. Po tej poti namerava «Delo» Zaključki komisije pa naj bi bili — kot piše list — zelo enostavni: še bolj je treba vključiti tržaško v s.stem italijanskega gospodarstva, izboljšati je treba prometne (cestne in že-.ezniške) zveze z Italijo, pregle. aati je treba možnost po oprostitvi od neposrednih in krajevnih davkov na industrijske dohodke. To je v glavnem izvleček članka, ki ga je objavil list «Globo». Po neuradni poti je Trst lahko zvedel, da je vladna komisija, ki je bila poslana v Trst in ki je zaslišala veliko število gospodarskih in javnih predstavnikov, prišla do zaključka, da je «Integralna pro. sta cona», za katero se bori vse tržaško prebivalstvo razen p e. ščice industrijskih magnatov, «nepotrebna» in celo «škodljiva». Namesto proste cone pa naj bi se sprejeli ukrepi, ki dejansko ne bi pomenili prav nič, bi bili le skrbstvenega zna v njih interesu, marveč v interesu v-sega prebivalstva. Se enkrat se je pokazalo, da so interesi tržaških veleindustrij. | dnevnem redu so cev v ostrem nasprotju z iute. Danes, v soboto 7. januarja cb 17. uri bo zasedal na sedežu v ul. Madonnina 19 Centralni komite KP TO. Na organiza- resi prebivalstva in tržaškega | c‘Js*ca *n razna druga vpraša- gospodarstva. Zato je nemogo- i nja. Glavno poročilo bo imel če sprejeti zakljčke vladne ko-1 tov. Destradi. V zvezi j. izidi parlamentarnih volitev je CK KPF objavil izjavo, v kateri se pravi, da je seuaj za Francijo edina alternativa v ustvaritvi široke ijuosKe ironie med radikali, Suciaiaemoitrati in komunisti, faxa fronta lahko nudi Franci, i stabilno vlado in uresničenje teženj francoskega ljudstva. Zmaga komunistov in naprednih sil v Franciji je oa-jeicniia v. srcih vseh demokratičnih ljuai v svetu. Tudi v Trstu se te dni opaža v demokratičnih krogih ve.ika razgibanost. oeitcLe KP TO pošiljajo svoje pozdrave franco-3 it im tovarišem in jim čestitajo a bleščeči zmagi. iK KP TO je s poapisom tov. Vidalija po, i stal čestitke k zmagi tov. Tho-rezu, sekretarju KPF. 3. januarja je predsednik Nemške demokratične republike Wilhem Pieck slavil svoj 80. rojstni dan. Ob tej priliki sta vlada NDR in CK Socialistične e iotne partije priredila več manifestaciji na čast starega borca za pravice delavskega razreda.'Ob'tej priliki so prispeli v Berlin, da se u-deležijo slavnostnih manifestacij, voditelji raznih Ijud-skodemokratičnih držav in ko-tnunističnih partij. V imenu KP TO je tov. Vi-dali poslal Wilhemu Plečku brzojavko s čestitkami. RESOLUCIJA GLAVNEGA SVETA S. H. L P. ìvi iflfcÉ Glavni svet Slovensko hrvatske ljudske prosvete je na svoji seji 17. decembra 1955 z zadoščenjem ugotovil napore včlanjenih društev za dosego enotnosti na slovenskem kulturnem področju, ki naj prispeva k čim uspešnejši obrambi na*ih zapostavljenih in nenehnim diskriminacijam podvrženih pravic. Kljub številnim oviram na poti do enotnosti so se že dosegli pozitivni sadovi. Treba bo pa nadalje in še krepkeje vztrajati, da se na tem področju končno odpravijo pregrade in ovire za dosego zadanega si cilja. Glavni svet je sklenil sklicati-v drugi polovici marca 1956 111. redni občni zbor SHLP zato, da v skladu z novim položajem sklepa o novih programskih nalogah za okrepitev delovanja na slovenskem, kulturnem področju in v obrambo slovenskih narodnih pravic. Mnenja je tudi, da III. redni občni zbor SHLP bodi dostojna manifestacija teženj in volje slovenskega življa po združitvi kulturnega gibanja na tem ozemlju. Zato se pozivajo včlanjena društva, naj že zdaj pristopijo k pripravam občnega zbora s sklicanjem društvenih občnih zborov in članskih sestankov za izvolitev novih vodstev. Na društvene občne zbore in članske sestanke naj povabijo vse slovensko prebivalstvo, bivajoče v društvenem delokrogu, da se izreče o vprašanju kulturne enotnosti. Prosvetna društva naj napravijo vse za okrepitev kulturne dejavnosti v duhu enotnosti, pregledajo naj organizacijsko stanje društev, ojačijo delovanje vseh odsekov ter se potrudijo za razširitev svojih vrst tudi z razdelitvijo članskih izkaznic za leto 1956. Občni zbor ljudske prosvete naj bo manifestacija enotnosti Naloge prosvetnih društev v teku priprav na občni zbor Kubiček na obisku v ZDA Novi predsednik brazilske republike Kubiček je te dni oušei na obisk v ZDA. Od tam bo nadaljeval pot v Evropo, kjer bo obiskal iApglijo, Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo. 31. t. m. se bo vrnil v Brazilijo, kjer bo uradno prevzel posle predsednika republike. Molotov je nakazal perspektive za nadaljnjo mednarodno pomiritev Glavni odbor Slovensko-nrvatske ljuoske prosvete je na svoji zadnji seji soglasno skienii, da skače v drugi polovici .marca 19oo tretji redni občni zbor SthiLP. Kljub temu da bo to reuui oočm zbor, predviden po pravnih organizacije, bo vendar pomenil nekaj posebnega; kajti ta občni zbor SHLP bo obenem velika manifestacija enotnosti in sodelovanja vseh tržaških Slovencev na kulturno - prosvetnem področju. Na tem občnem zboru bodo začrtane nove smernice za bodoče delovanje prosvetnih društev. Obenem pa bo na njem sprejet nov program, v skiadu z obstoječim položajem, v katerem se nahajamo in ki bo dejanski izraz zelja m teženj velike večine Slovencev na Tržaškem in sploh v zamejstvu. Slovensko kulturno - prosvetno gibanje na Tržaškem je danes razcepljeno' v razne struje, odnosno skupine. Kljub temu, da je slovenski živelj na našem Ozemlju silno izpostavljen raznarodovalnemu procesu, ne obstajajo še Naj se postavi ob stran politiko sile in ustvari zaupanje med državami - h*et principov za sužnje - Pozdrav jugoslovanskim narodom 1 I- č, v, ",-------r; —.7," čaja in bi prav gotove še po dalje. Sledilo bo zgledu svojih slabšali, ne pa izboljšali polo*. prvih urednikov : Pertota, Ko- j žaj tržaškega gospodarstva, vana, Starca, sledilo bo vzgledu ; Najbolj pada v oči pre. >, svojega junaškega in sposobnega naj bi se Trst smatral za «zao- Učnimi družbenimi urednika za časa fašizma 1’inka stalo področje». Za Trst je tak 1 nimi ureditvami. S to mislijO' Tomažiča, ki je že v tistih letih ! predlog ne samo žaljiv, marveč [ so se sovjetski voditelji poda-nakazal pot, po kateri danes j tudi poguben, ker bi to pome- * li na konferenco v Ženevo, ki Ob priliki novega leta je predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze tov. Bulga-nin podal vrsto izjav v treh iatervjuvih, od katerih je bil eden namenjen ameriški televizijski službi, in eden jugoslovanskemu listu «Nedelne informativne novine», V intervjuvu za ameriško televizijo je Bulganin izjavil, da je srčna želja milijonov Ludi širom sveta ta, da bi se ohranil in učvrstil mir, kajti narodi lahko žive v miru in prijateljstvu med seboj. Nadalje je Bulganin dejal, da Sovjetska zveza zagovarja sožitje -med državami z različnimi družbenimi in politič- liodi «Delo». j . ------ X------ : - Wiuu V tiuuvyu, xvX I nilo zakriti oči pred dejstvom,1 je imela tako velik uspeh. Dr. Agneleito v mestnem svetu mu v uiicjvu - utuijdll* *)ratstva> ki je temelj vsa-ne borbe in vsakršnega u-»a Hžaških delovnih ljudi, leh sedmih letih obstoja ‘Aia» je tudi slovenski živelj tov1Vel tezkc Prcizkušnje. Nje-k ® Pravice so priznane le na fn i ju’ “Delo» je v teh letih !|K° kiti kot glasilo Komuni- •/ne partije v prvi vrsti v bor- n za obrambo slovenskih nacio-Pe j'ik Pravic, za izvajanje vseh r dpisanih listin, za dosego ta-|0=a slarija, ki naj bi omogoči-|. .da bi Slovenci v Italiji ime-|v 'tveka vredno življenje. V i °- naporih se je «Delo» ved-posebno v poslednjem "zemalo za široko na* Oemoknsljanska takoimeno. vana večina v tržaškem občinskem svetu, ki je bila ustvarjena na osnovi sleparskega volilnega zakona, ki ga je vsilila De Ga-sperijeva vlada, je dobila v o-sebi dr. Agneletta, ki je bil izvoljen za mestnega svetnika s slovenskimi glasovi, novega _ ali morda ne popolnoma novega — nepoklicanega zaveznika. To zavezništvo prihaja do izraza zlasti v zadnjem času. Dogaja se namreč, da svetovalec Agneletto, čim se mu nudi prilika podpre s svojim glasom sklepe, ki jih postavlja občinski odbor. Tudi ob priliki, ko gre za stvarij ki niso v interesu naše narodne, manjšine, predvsem pa ko niso v skladu z interesi delavskega razreda in siromašnejših slojev na splošno, in ko svetovalci o-pozicije glasujejo proti sklepom občinskega odbora, ali, kar je najmanj, se vzdržujejo glasovanja, ter s tem molče protestirajo, se dr. Agneletto postavlja na stran demokristjanske «večine», ne glede na to, da njegov glas v njej prav malo ali skoraj nič ne pomeni. 1 rejšnji teden je občinski od. bor predložil sklep, da tržaška občina najame posojilo v znesku dveh milijard lir za gradnjo stanovanjskih hiš in za kritje stroškov za rušenje starega mesta. I\e bi imeli ničesar proti temu, ako ne bi vedeli, kakšno je ozadje vsega tega. Stanovanja v hišah, ki jih bodo zgradili z najetim denarjem, bodo zelo draga. Najemnina bo znašala mesečno od 25.000 lir dalje. Torej kdo se bo vanje lahko vselil, bi bilo odveč na tem mestu predvidevati. Prav gotovo je, da v novih stanovanjih ne ho mesta za take ljudi, ki po večini sestavljajo našo narodno manjšino. Vsa opozicija je glasovala proti sklepu občinskega odbora, toda dr. Agneletto je bil na strani «večine» in je oddal svoj glas za omenjeni sklep. Se prej pa je govoril v prid o-menjenemu sklepu odbora. Vse je izgledalo, da bi mu bili de-mokristjanski svetovalci najraje ploskali. Tako je zagovarjal njihovo stališče. Sel je tudi preko tega, saj je pohvalil celo vse dosedanje delovanje Bartolijève občinske uprave. Ali se morda ne zdi dr. Agne-lelu, da ni bil izvoljen zato, da bi odobraval demokristjonsko občinsko politiko in jo celo podpiral, kot se v zadnjem času dogaja? Ali pa gre tu za zavezništvo v znaku antikomunizma. Če je tako, ali se ne zaveda, da demokristjani niso samo antikomunisti, temveč tudi in morda predvsem tu v Trstu anti-slovensko usmerjeni? Ali ga povojna zgodovina ni prav nič poučila in se ne zna iznebiti predsodkov, ki škodujejo našemu narodu. Ali je ta pomoč obč. odboru v danih primerih le gola nesebičnost? «Se bolj pa smo se o tem prepričali — nadaljeval Bulganin — ob priim našega obiska v Indiji, .tsurmi in Afganistanu, -vaše prijateljstvo s temi in z drugimi državami temelji na petin glavnin točkah in sicer na recipročnem spoštovanju teritorialne neaotakijivosti in suverenosti, nenapadalnosti, nevmešavanju v notranje za*-deve drugih drZav, enakopravnosti in recipročnih koristih m mirnem sožitju. Vemo, da je na tej poti še mnogo ovir, toda trdno smo prepričani, da je z dobro voljo in z željo po miru s strani vseh držav mogoče doseči odstranitev vseh ovir in da je mogoče mirnim potom rešiti vsa dozorevajoča mednarodna vprašanja. Preteklo leto nam je dalo v tem pogledu številne otipljive doKaze. Delali bomo še bolj intenzivno za to, da bo leto 1956 pomnožilo u-spehe prejšnjega leta. V intervjuvu, ki ga je Bulganin dal za jugoslovanski list «Nedelne informativne novine» pa je bilo med drugim rečeno sledeče: «V preteklem letu so bili po zaslugi prizadevanj sil miru doseženi pozitivni in važni re. zultati na področju mednarodne pomiritve in razvoja medsebojnega razumevanja in sodelovanja med državami v interesu ohranitve in učvrstitve miru.» V podkrepitev te trditve, je Bulganin navedel normalizacijo odnosov in obnovitev starega prijateljstva med narodi Sovjetske zveze in Jugoslavije, kakor tudi vzpostavitev diplomatskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Bonnom. Za tem je Bulganin nadaljeval: «Na- vezi in razvoj prijateljskih odnosov med ZSSR in Indijo, Burmo, Afganistanom in drugimi državami, predstavlja močan faktor naualjiije pomiritve in razvoja meonarodnega sodelovanja. «Sovjetska zveza — je nadaljeval Buiganin — je naredila vse kar je bilo v njeni moči zato, da bi vzpostavila dobre odnose z vsemi državami, poskušala je rešiti sporna mednarodna vprašanja. Znano pa je, da ni bil še napravljen niti korak naprej za rešitev enega izmed najvažnejših mednarodnih vprašanj, t.j. za zmanjšanje oborožitve, znižanje oboroženih sil, prepoved atomskega in nuklearnega i rožja. Na žalost so zapaane velesile spremenile stališče, ki so ga v tem pogledu imele do maja 1955. Kot je dokazala konferenca zunanjih ministrov so te velesile zapustile idejo o zmanjšanju oborožitve, znižanju oboroženih sil in prepovedi atomskega orožja». Potem ko je Bulganin podčrtal dejstvo, da nekateri krogi na zapadu poskušajo obnoviti hladno vojno nakar je poudaril, da z lažnim izgovorom o lastni obrambi ti krogi še nadalje poskušajo voditi politiko' sile, kar pa predstavlja silno breme, ki teži na plečih tamkajšnjih ljudstev. Toda vse to ne more služiti stvari pomiritve in miru. Bulganin je zaključil svoj intervju s trditvijo, da narodi žele živeti v miru in v medsebojnem prijateljstvu. Zato je nujno potrebno, da se postavi ob stran politiko sile. Trenutne ovire v pogledu teh ali onih problemov ne smejo in ne morejo oslabiti volje narodov, da še na- enotne slovenske kulturno-..resvetne organizacije. Naše ,T«ro;mo - obrambno in kulturno delovanje .e še vedno raz-u voj eno. Obstajajo še vedno različna kuhurno - prosvetna središča, bouisi v mestu, kakor tudi v vaseh. V mnogih kraph obstajajo dvojniki prosvetnih društev, pevskih zborov, dramskih ali folklornih skupin. In vendar ta društva in te skupine imajo en m isti cilj pred seboj, t. j. obramba naroanih pravic in gojenje slovenske ljuaske kulture. Navzlic temu obstaja močna zelja po enotnosti in po tesnem soaeiovanju vseh Slovencev na kulturno - prosvetnem pod. roč,u. Ziv odraz te želje so številne manifestacije, do katerih prihaja v mnogih krajih, večinoma spontano in lahko rečemo neorganizirano. V raznih krajih je prišlo v zadnjem času — in to kljub številnim in resnim oviram — do enotnih kulturnih prireditev in do e-notnih narodno-obrambnih akcij. Dvojniki pevskih zborov so se pričeli spajati, kar omo- I goča ustvaritev močnih in kva, ! litetnih zborov. Ustanovila so se tudi nova prosvetna društva, ki so zajela članstvo iz vse vasi, ne glede na to kakšna je njegova politična opredelitev ali strankarska pripadnost. Vse to so torej manifestacije teženj po enotnosti, katerih nihče ne more zanikati. Slovensko - hrvatska ljudska prosveta je od vsega po-četka s simpatijami gieaala na proces zbliževanja in sodelovanja. Pozivala je ne le svoje člane temveč vse tržaške Slovence, naj stopajo po poti e-notnosti; kajti ta je eaiua pravilna in nujno potrebna za ohranitev slovenskega življa in za pravi razcv.t slovenske Kulture na našem Ozemlju. V času, ki nas loči od občnega zbora naj člani prosvetnih društev na svojih sestankih in društvenih občnih zborih resno razpravljajo o vprašanjih, ki jih omenja resolucija Glavnega sveta SHLP. Obenem naj tudi preučijo možnosti za po- živitev in izboljšanje delovanja v društvenih delokrogih ter izberejo nova vodstva društev, v katera naj se vključijo novi ljudje, ki imajo voljo do dela. Posebna pozornost naj se posveti mladini, katero je treba pritegniti k prosvetnemu delovan,u. Istočasno pa naj društva storLo vse kar je v njihovi moči zato, da čim-prej zaključijo razdeljevanje članskih izkaznic. M. K. Nenni pride v Trst Tržaška federacija PSI sporoča, da bo v nedeljo 15. januarja prispel v Trst poslanec Pietro Nenni, sekretar Socialistične partije Italije. Ob tej priliki se bo vršilo zborovanje, na katerem bo visoki pomični predstavnik italijanskih levičarskih sil govoril. INTENZIVNE PRIPRAVE NA KONSTITUANTO V PONEDELJEK BO POSLANEC Santi imel tiskovno konferenco Delovni l,udje se intenzivno pripravljajo na Sindikalno Konstituanto, ki bo, kot je znano, 28. in 29. januarja. Vse sindikalne organizacije, ki so včlanjene v Delavski zvezi-CGIL, so te dni sklicale članske sestanke, na katerih se razpravlja o delu za konstituanto v zvezi s specifičnimi strokovnimi vprašanji. V sredo in ' četrtek so se vršili takšni sestanki, ki so jih .sklicale strokovne zveze uslužbencev Ace. gata, nameščencev Delavskih zadrug, prehrambene industrije itd. Sestali so se tudi glavni odbori sindikata težakov in pomožnih delavcev, petrolejskih delavcev, trgovskih nameščencev, koordinacijski odbor malih in srednjih kovinarskih podjetij, sindikalni aktivisti nameščencev umobolnice. V sreuo zvečer se je pod preasedstvom poslanca Mar- Negativen pojav daljnja, učvrstitev bratskega1 dalje vodijo borbo proti prijateljstva in sodelovanja med Sovjetsko zvezo in ljudsko republiko Kitajsko, Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, in drugimi državami, ki so stopile na pot gradnje socializma in tako tudi razširitev varnosti nove vojne in za razvoj mednarodnega sodelovanja. Na koncu svojega inter-vjuva je Bulganin želel jugoslovanskim narodom nadaljnjih uspehov^-pti-^gradnji socializma. Zelo nas je iznenadilo, ko smo v «Primorskem dnevniku» od 1.1 januarja prebrali v nekakem šaljivem letnem pregledu do- ! godkov v rimi nekaj ponesrečenih siiliov o sovjetskih vodite- ! Ijih in potezah naše partije. 1 Menimo, da se tisti stihi ne skla. ! dajo s prizadevanji za norma-1 lizacijo in zbližanje in pred- j stavljajo pojmovanje, ki je tuje normalizaciji in zbližanju. Ne vemo, kdo je dal ukaz, naj se tisti napišejo. Vsekakor pa smo mnenja, da takšni izbruhi ne morejo biti po volji dejanskim voditeljem «Primorskega dnev. nika»t ker označujejo miselrfost, ki škodi prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in sedanji razvojni stopnji zbliža-nja in normalizacije. Tito v Egiptu Jugoslovanski predsednik Tito, ki je na prijateljskem obisku v Egiptu, se je potem, ko je obiskal razne zanimivosti in zgodovinske spomenike v raznih delih dežele sestal tudi s pripadniki jugoslovanske kolonije, ki živi v Kairu in Aleksandriji, kateri so se za to priliko zbrali na sedežu jugoslovanskega veleposlaništva v egiptovski prestolnici. Tu ga je pozdravil predsednik jugoslovanskega doma v Aleksandriji Zibilič, Na Silvestrovo je Tito voščil jugoslovanskim narodom preko radia srečno in uspehov polno novo leto. V voščilu je poudaril, da težave, ki še čakajo jugoslovanske narode, niso nepremagljive, ker da so mnogo manjše od že premaganih. V voščilu se je dotaknil raznih mednarodnih vprašanj, med katerimi je bilo tudi vprašanje koeksistence, ki si vedno bolj utira pot v svetu. chiora sestal pripravljal odbor za Sindikalno kons tuanto. Na sestanku so r; pravijali o dosedanjem de m o pospešitvi priprav, i stanek se je vršil na sede Pripravljalnega oabora na tr, Goldoni 3, kamor se je pi selil z začasnega sedeža v i Zonta 2. iz tiskovnega urada Pripra ■ jalnega oabora javljajo, da : v ponedeljek prispel v Ti poslanec Ibernando Santi, pa tajnik OGIL in predsedn Pripravljalnega odbora za Si dikalno konstituanto. Zvede se je tudi, da bo poslanec Sa ti imel ob tej priliki na sede; Pripravljalnega odbora tisko no konferenco, na kateri 1 razloži' pomen važne sindikc ne manifestacije, ki se bo v šila koncem januarja v Trst Na tiskovno konferenco je v bljen krajevni tisk. Do Sindikalne konsti manjkajo še trije tedni, času se bo dovršilo de se je začelo že pred pold mesecem po pozivu OG sklicanje te važne skuj Tržaški delavski razred na to manifestacijo kot i lik korak naprej v smeri žitve in enotnosti delovn di, ki so še vedno razd\ za utrditev delavskih ki naj odločilno prispev izboljšanju ne samo sin nega, temveč tudi gospod ga položaja v Trstu. Članek o FLRJ v “Komunistu" Prejšnji teden je sovjetska teoretska revija «Komunist» objavila referat, ki ga je imel predsednik - jugoslovanske republike Tito na plenumu zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V uvodu k članku je bilo poudarjeno, da sovjetski ljudje z velikim zanimanjem in pozornostjo spremljajo boj jugoslovanskih narodov za izgradnjo socializma v Jugoslaviji, IZREDNO VAŽEN IN ZANIMIV ČLANEK "KOMUNISTA”, GLASILA CK. KOMUNISTIČNE PARTIJE S-Z. Leninska teorija o socialistični revolucij ESE Članek, ki ga objavljamo skoro v celoti, je bil povzet iz revije Komunistične partije Sovjetske zveze «Komunist» št. 15 ( oktober 1955) pod naslovom «Leninska teorija o socialistični revoluciji». Gre za temo, ki je aktualna bodisi iz teoretskega kot tudi iz političnega vidika. Gre za potr. ditev načel, ki so temeljna za komunistične partije. Tovarišem priporočamo, naj članek pazljivo prečitajo, ker jim bo služil kot nauk in dragocen material za iz. polnitev svojega teoretskega znanja in za dvig ideološke ravni. Članek je dra. gocen material za naše diskusije in za predkongre. sne priprave. Leninska teorija o socialistični revoluciji je sestavni in zelo važen del revolucionarnega marksistično-leninis denega nauka. Izdelana v srditi borbi proti ruskemu in mednarodnemu o-portunizmu, preverjena v izkušnjah treh ruskih revolucij, v izkušnjah pridobljenih v gradnji komunizma v ZSSR in revolucionarnih preobrazbah v deželah ljudske demokracije v Evropi in Aziji, je ta teorija postala mednarodna zastava komunističnih in delavskih par-tij vseh dežel. Slednja je mogočno orodje za revolucionarno preobrazbo sveta, ki se danes z uspehom uresničuje v taboru socializma in demokracije in v tej smeri nenehno napreduje vse sodobno človeštvo. Idejo socialistične revolucije sta prvič formulirala ustanovitelja znanstvenega komunizma K. Marks in F. Engels. Na podlagi poglobljene in vsestranske analize zakonov razvoja človeške družbe in še posebno kapitalistične družbe z antagonističnimi protislovji, ki so ji svojstvena, sta Marks in Engels znanstveno dokazala neizbežnost izginotja kapitalizma preko njegovega revolucionarnega str-moglavljenja in njegove nadomestitve z višjim socialnim sistemom, komunizmom. Marks in Engels sta videla materialistično predpostavko neizbežnosti izginotja kapitalizma v samem njegovem gospodarskem razvoju, ki privede do zaostritve notranjih in zunanjih protislovij, zaostritve borbe med delom in kapitalom. Velika revolucionarna misleca sta podčrtala, da so temelj proletarske revolucije kot vsake druge socialne revolucije neodgovarjajo-či odnosi proizvodnje z zna-čajem proizvajalnih sil, to je očividen konflikt med temi. Proletarska revolucija je poklicana, da uniči stare kapitalistične proizvajalne odnose in ustvari nove, socialistične, ki zagotavljajo poln razvoj proizvajalnih sil. Marks in Engels sta znanstveno razložila univerzalno zgodo. vinsko funkcijo delavskega razreda kot grobokopa kapitalizma in ustvaritelja nove komunistične družbe, sta znanstveno dokazala. da borba med proletariatom in buržoazijo privede neizbežno do vzpostavitve diktature proletariata, ki je glavno orodje revolucionarne preobrazbe kapitalistične družbe v komunistično. Upoštevajoč, da je proletariat najbolj revolucionaren razred, vladar revolucije, sta Marks in Engels večkrat podčr-tala vlogo kmetov kot zaveznikov proletariata, ugotovila sta potrebo po uskladitvi proletarske revolucije z revolucionarnim gibanjem kmetov. Ustanovitelja znanstvenega komunizma sta dokazala, da mora imeti proletariat zato, da lahko vodi revolucionarno borbo proti bur-žoaziji, svojo politično stranko. Imperializem je gnili kapitalizem Toda te teoretske osnovne teze, ki sta jih sestavila Marks in Engels, so bile popačene in postavljene v slabo luč s strani oportunistov II. Internacionale. Neocenljiva zasluga Lenina je obstajala v tem, da ni samo postavil na svoje mesto genialne ideje ustanoviteljev marksizma o socialistični revoluciji, marveč da jih je tudi še dalje razvil v novih pogojih, ki jih je ustvarila razredna borba, v en sam celoten in skladen nauk. Lenin je obogatil marksistično teorijo z izkušnjami revolucionarne borbe nove dobe, to je dobe imperializma, odkril je gospodarsko in politično jedro imperializma, ustvaril popolno teorijo o socialistični revoluciji, znanstve-no sestavil osnovne probleme izgradnje komunistične družbe Lenin je znanstveno dokazal, da imperializem predstavlja gnili in umirajoči kapitalizem, da je predvečer socialistične revolucije. Trohnenje imperializma se pojavlja predvsem v vedno večjem zastajanju proizvajalnih družbenih sil v odnosu do možnosti, ki jih odpirajo pred temi uresničitve znanosti in tehnike, v okrepitvi gospodarskih kriz in dviganju brezposelnosti. Ker proizvajalni odnosi ne odgovarjajo več značaju proizvajalnih sil, ovirajo njihov razvoj. Roparske vojne, ki jih rodi imperializem in so združene z ne-čuvenim prelivanjem krvi in razdejanjem materialnih dobrin, so prinesle človeštvu trpljenje, ki mu ga ni primera. Tekma kapitalistov za najvišje profite je povzročila nedopovedljivo pospešitev izkoriščanja delavskega razreda, je zaostrila borbo proletariata proti buržoaziji. Za-sužnjenje stotine milijonov ljudi v kolonijah in kolonialnih deželah s strani imperialistov je povzročilo silovit razvoj narodno osvobodilnega gibanja, ki se je stekalo v splošno strugo borbe proti imperializmu. Razredna borba in proletarska revolucija Odkritje Lenina o bistvu imperializma kot višje in poslednje faze kapitalizma, kot faze, v kateri je postal prehod v višjo socialno ureditev — socializem praktično neizbežen, je nudilo velikanski doprinos k razvoju revolucionarne teorije. Zaostritev protislovij kapitalizma in neizbežnost njegovega izginotja je objektiven zgodovinski zakon. Toda kapitalizem ne bo izginil s pozorišča sam na sebi, ne bo prostovoljno odsto- pil svojega mesta novi socialni ureditvi. Lenin je odločno razkrinkal takozvano teorijo o «avtomatični zrušitvi» kapitalizma in vseh vrst lažne teorije zagovornikov kapitalizma, po katerih bi se antagonistična protislovja kapitalizma lahko premostila z reformami. Lenin je podčrtal, da se bo buržoazija poslužila obupnih poskusov, spustila se bo v blaz- ne pustolovščine, da tako podaljša svoj obstoj. Kapitalizem — je dejal Lenin — lahko izgine z zgodovinskega pozorišča samo z razredno borbo, v procesu proletarskih revolucij. Revolucija je rezultat družbenega razvoja Marksizem - leninizem uči, da je socialna revolucija z zakoni potrjen rezultat razvoja materialnih pogojev življenja družbe, razvoja socialne proizvodnje, rezultat zaostritve notranjih antagonističnih protislovij med novimi proizvajalnimi silami in starimi proizvajalnimi odnosi med ljudmi. Toda materialne predpostavke same, ki dolo-čajo gospodarsko podlago revolucije, so edino le objektivni pogoji, predstavljajo edino le realno možnost revolucije, Lenin je učil, da, kadar so objektivne predpostavke revolucije dozorele, glavna funkcija pripada v njenih pripravah, organiziranju in uresničitvi subjektivnim faktorjem : organizacijskemu odločnemu in zavestnemu delovanju revolucionarnih razredov, ki so zainteresirani na uničenju ureditev, ki so preživele svoj čas in na njihovi zamenjavi z novimi ureditvami- «Zmaga revo- lucije — je dejal Stalin — ne pride nikdar sama. Treba jo je pripraviti in pridobiti» (Dela, zv. 13, str. 298, ruska izdaja). Lenin je odkazal partiji delavskega razreda glavno vlogo v pripravah in pridobitvi revolucije. Problem partije in njene vloge v uresničitvi in razvoju proletarske revolucije, zavzema zelo važno mesto v leninski teoriji socialistične revolucije. Le nin je dejal, da temeljna naloga partije v dobi pred socialistično revolucijo je predvsem v tem, da vzgaja delavski razred v revolucionarnem duhu, da dviga njegovo zavest in ga pripravi na to, da bo pripravljen podpreti najbolj odločne in por gumne revolucionarne akcije, polne požtrvovalnosti, proti bur žoaziji, da zbira in organizira proletarce v politično vojsko. Podčrtujoč vlogo partije kot odločujoče sile v revolucionarni preobrazbi družbe, je Lenin dejal : «...dajte nam organizacijo revolucionarjev in mi bomo preobrnili Rusijo ! » (Dela, zv. S, str. 435, ruska izdaja). Po zaslugi vztrajne borbe, ki so jo vodili skozi dolga leta Lenin in njegovi sodelavci, je bila taka organizacija revolucionarjev ustanovljena na II. kongresu Ruske socialdemokratske delavske stranke 1. 1903. Ustanovitev marksistične partije v Rusiji je predstavljala p reo-k ret ne samo v ruskem, marveč tudi v mednarodnem revolucionarnem gibanju. Velikanska zasluga Lenina je bila, da je dvignil zelo visoko zastavo ustvarjalnega marksi-zma. Lenin je podčrtaval še posebno potrebo za ruske socialiste, da sestavijo svojo izdelavo Marksove teorije. To so narekovale ne samo posebnosti gospodarskega in političnega razvoja Rusije, marveč tudi dejstvo, da je Rusija postala v začetku XX. stoletja središče mednarodnega revolucionarnega gibanja in ruski proletariat se je postavil na čelo mednarodnega delavskega gibanja. Llanek analizira nato pogoje, v katerih se je vršila leta 1905 revolucija v Rusiji, njeno velikansko vlogo v mednarodnem delavskem gibanju in nakazuje značilnosti te revolucije. Bila je buržoazna revolucija zaradi svoje gospodarsko - socialne vsebine, toda bistveno različna od buržoaznih revolucij, ki so se prej zanetile na Zapad Slednje so si namreč postavljale za nalogo, da pripravijo teren mlademu kapitalizmu v razvoju, dočim je bila revolucija 1905-1907, prva v pogojih imperializma, v resnici ljudska, ker so se najnižji socialni sloji borili za svoje gospodarske in politične zahteve samostojno in aktivno. Članek povzema Leninove teze, ki je v polemiki z menjševiki dokazal, da je bil v prvi ruski revoluciji gonilna sila delavski razred v zavezništvu s kmeti in da je voditelj revolucije lahko samo delavski razred. Lenin je dokazal — kot pravi članek — na znanstveni način potrebo, da ima delavski razred v vsaki proletarski revoluciji imperialistične dobe vodilno vlogo. Posebnost leninskega strateškega načrta je prav v dejstvu, da si je začrtal ne samo, da strmoglavi z orožjem carizem, marveč da obenem prepreči buržoaziji osvojitev oblasti. V članku so nato objasnjene izkušnje delavskega razreda in kmetov iz revolucije 1905, ustanovitev političnih organizacij množic, do takrat še nepoznanih : sovjeti, ki so bili seme diktature proletariata in kmetov kot državne oblike diktature proletariata. V opoziciji z mednarodnimi oportunisti in njihovimi ruskimi pristaši menjševiki — ki so smatrali kot neizbežno, da bo po zmagi buržoaznih revolucij nastala gotova doba, daljša ali krajša, vladanja buržoa-zije, je Lenin na znanstveni podlagi sestavil doktrino o preobrazbi buržoazne revolucije v socialistično revolucijo v dobi imperializma, sestavil je nače- £ • ' « : »siiua* m.b i - ; Metalurški kombinat v Magni ogorsku la marksistične taktike v tej fazi, novo teorijo o različni razvrstitvi sil okrog proletariata, ki bo moral postati odločujoča sila v tem procesu. Tako je Lenin razkrinkal trockiste in menjševike, kateri so zanikali vodilno vlogo delavskega razreda, niso imeli zaupanja v revolucionarne sile kmetov in so zavračali socialistično revolucijo ter diktaturo proletariata. Klasični vzor ustvarjalnega razvoja marksizma je leninski nauk o možnosti prodora imperialistične fronte in zmage socializma v eni, ločeno vzeti kapitalistični deželi. S tem veličastnim odkritjem, izdelanim v 1. 1915, je Lenin zaključil obdelavo nove teorije o socialistični revoluciji. Članek govori dalje o zakonu neenakomernega razvoja kapi- talizma v dobi imperializma in o leninski tezi glede možnosti zmage socializma v eni ali več deželah, dočim sta Marks in Engels prišla do zaključka iz predpostavk predmonopolistič-nega kapitalizma, da revolucija lahko zmaga samo na podlagi istočasnega udarca proti kapitalizmu v vseh ali v večini kulturnih dežel. * * * V. I Lenin je obdelal temelje nauka o splošni krizi kapitalizma o zgodovinski fazi poloma kapitalističnega reda in zmagi novega, socialističnega reda, o fazi revolucionarnega odpadanja posameznih dežel od kapitalističnega sistema in njihovega prehoda na pot socializma. On je tudi pokazal na neizbežnost dolgotrajnega sožitja med državami z različnimi družbenimi ureditvami. Leninska teorija o socialistični revoluciji, ki je na nov način reševala vprašanja razvoja socialistične revolucije in zmage socializma v posameznih deželah, je nudila ostrejše orožje revolucionarnemu proletariatu in delovnim ljudem vseh dežel, borečih se pod vodstvom komunističnih partij za svojo socialno in nacionalno osvoboditev. Najvažnejše mesto v leninski teoriji o socialistični revoluciji zavzema vprašanje o objektivnih predpostavkah revolucije, o pretrganju verige svetovne imperialistične fronte v njenem najšibkejšem členu. Za časa imperializma vznikajo proletarske revolucije v posameznih deželah kot rezultat poostritve protislovij vsega svetovnega imperialističnega sistema in kot del svetovne proletarske revolucije. Razkrinkanje oportunističnih pojmovanj Razkrinkavajoč zahodnoevropske oportuniste in njihove ruske somišljenike, ki so trdili, da proletariat ne more in ne sme prevzeti oblasti v svoje roke, ako ne predstavlja večino nacije, da je treba počakati, dokler kapitalizem ne spreme, ni večino prebivalstva v proletarce in polproletarce, je V. I. Lenin poudarjal, da proletariat posameznih dežel ne sme zamuditi ugodnih prilik za prevzem oblasti neodvisno od svoje specifične teže med prebivalstvom. Proletariat kot najbolj organiziran in zavedni razred, izražajoč interese širokih delovnih množic, lahko privleče te množice na svojo stran, vodi njihovo borbo in zmaga nad buržoazijo. V skladu z zgodovinsko formiranimi okoliščinami zmaga socialistična revolucija v tisti deželi, ki predstavlja najšibkejši člen v verigi imperializma ; zmaga tam, kjer so najšibkejše pozicije imperializma in kjer so najmočnejše po. zicije delavskega razreda. Socialistična revolucija lahko zmaga tako v razvitejši kapitalistični deželi kot v manj razviti. marksistične teorije so bile pozabljene in popačene od oportunistov II. internacionale. Kot nespremenljiv pogoj za zmago socialistične revolucije je V. I. Lenin smatral obstoj trdne zveze delavskega razreda in kmetstva pod vodstvom delavskega razreda. Preučujoč kmetijsko vprašanje kot del splošnega vprašanja o izboje-vanju in utrditvi diktature proletariata, je Lenin z vso silo poudarjal nujnost pridobivanja mnogomilijonskih množic delovnega kmetstva na stran delavskega razreda. Avtor analizira važnost kmečkega vprašanja v dobi prve ruske revolucije in za časa socialistične revolucije v zvezi z zavezništvom med delavci in kmeti v obeh fazah revolucije. Nato poudarja leninska načela v zvezi z nacionalnim vprašanjem, poudarjajoč, da pot zmage socialistične revolucije nujno mora po poti zavezništva proletariata bolj razvitih kapitalističnih dežel z narodnoosvobodilnim gibanjem kolonialnih in odvisnih dežel. Diktatura proletariata Osnovno vprašanje socialistične revolucije je vprašanje o-blasti, diktature delavskega raz-reda. V času, ko je bil delavski razred Rusije tik pred strmoglavljenjem buržoazije, je V. L Lenin posvetil posebno pozornost analizi vprašanja diktature proletariata, ki je glavno vprašanje v marksistično-lenin-skem nauku. Ideja o nujnosti osvojitve politične oblasti s strani delavskega razreda je bila prvič v zgodovini utemeljena in formulirana od Marksa in Engelsa. U-temeljitelja znanstvenega komunizma sta učila, da razredna borba v kapitalistični družbi neizbežno vodi k strmoglavljenju gospostva zatiralcev, k zlomu starega državnega ustroja in k vzpostavitvi diktature proletariata, katere naloga je uničiti izkoriščevalske razrede in kapitalistične proizvajalne odnose ter zgraditi socializem. Te osnovne, glavne postavke V. I. I-enin ni samo obnovil pristni nauk klasikov marksizma o diktaturi proletariata in ga zaščitil pred popačenjem oportunistov, temveč je ta nauk še dalje razvil, ga obogatil z novimi postavkami in zaključki, pokazal pot vzpostavitve in o-krepitve diktature proletariata. Lenin je razkrinkal apologete kapitalizma Kauckega tipa, ki so trdili, da proletarska revolucija ni obvezen pogoj za prehod od kapitalizma v socializem ; podrl marksizmu sovražne polarnarhistične teze Buha-rina, ki je zanikal nujnost zgraditve proletarske države po zmagi socialistične revolucije. Opirajoč se na nauk Marksa in Engelsa, preučujoč izkušnje ruskega in mednarodnega revolucionarnega gibanja, je Lenin poudarjal, da prehod od kapitalizma v socializem ni mogoč brez zmage proletarske re-volueije in brez obstoja prehodnega političnega obdobja, katerega država je lahko samo re- volucionarna diktatura proletariata. Za socialistično revolu. cijo je prevzem oblasti le začetek, izhodna točka, ki odkriva celo fazo globokih družbenih sprememb, fazo odpravljanja starih, buržoaznih proizvajalnih odnosov in zgraditve novih, socialističnih odnosov. Zmagoviti proletariat ima nalogo, da zaduši odpor strmoglavljenih razredov in likvidira njihove poskuse po obnovi kapitalizma, okrepi zmago revolucije, jo brani pred zunanjimi sovražniki, strni okrog sebe delovne množice mesta in vasi in jih vodi v borbo za izgradnjo socialističnega gospodarstva, za zgraditev nove, komunistične družbe. Doba diktature proletariata je doba vztrajnega organizacijskega dela in gospodarske graditve, vzgajanja množic v socialističnem duhu. Delavski raz- red, ki je na oblasti, ukrepa na gospodarskem, političnem, kulturnem in organizacijskem pod-ročju, zagotavljajoč napredovanje družbe k zmagi socializma in komunizma. Razlika med proletarsko in buržoazno državo V. I. Lenin je odkril osnovne razlike med proletarsko in vsemi buržoaznimi državami. Ne-glede na raznolikost buržoaznih držav je njihovo bistvo le eno: vse predstavljajo organe zatiranja nepomembne skupiri niče izkoriščevalcev nad ogro- protislovij in izkoriščanja človeka po človeku. mno večino delovnih množic. Diktatura proletariata predstavlja dovršeni novi in višji tip države bodisi po svoji vsebini in obliki kot tudi po svojih nalogah in funkcijah. Predstavlja v preteklosti zgodovine še nevideno demokracijo za ogromno večino prebivalstva, diktaturo večine nad manjšino.’ Biti mora «po novem demokratična država (za proletarce in reveže na splošno) in po novem diktatorska (proti buržoaziji)» (V. I. Lenin. Dela knjiga 25, str. 384). Socialistična revolucija — je učil Lenin — se lahko privede do konca samo s samostojno ustvarjalno silo večine prebivalstva, to večino pa sestavljata delavski razred in kmetstvo, ki poosebljata množico ljudstva, resničnega tvorca zgodovine, tvorca novega življenja. V zavezništvu med delavci in kme- ti, predstavljajoči enotno silo, ki lahko zatre odpor izkoriščevalskih razredov, likvidira kapitalistične elemente in zagotovi iz-gradnjo socializma, je Lenin videl najvišje načelo diktature proletariata. Lenin je učil, da je Komunistična partija, ki je zrasla na temelju delavskega gibanja in izraža osnovne interese vseh Proletarska diktatura — je u-čil Lenin — se mora uresničiti preko Sovjetov kot najbolj demokratične in vseobsegajoče množične organizacije, ki lahko pritegne milijone delovnih ljudi k odločujoči udeležbi v upravljanju dežele, vzgaja iz vrst ljudstva talentirane in sposobne voditelje in organizatorje. Lenin ni samo odkril sovjetsko oblast kot državno obliko diktature proletariata, temveč je tudi stopil na čelo borbe za ustvaritev prve sovjetske socialistične države na svetu, za njeno okrepitev in procvit. Velika oktobrska socialistična revolucija je v praksi porazila izmišljotine buržoaznih ideologov o večnosti kapitalizma in očitno potrdila življenjskost marksistično - leninskega nauka. Kapitalizem je prenehal bili edini in vseobsegajoči sistem svetovnega gospodarstva. Delovni ljudje naše domovine so pod vodstvom Komunistične partije prvi v zgodovini začeli graditi novo življenje, utirajoč vsemu človeštvu pot k socialistični družbi. Vodilna vloga delavskega razreda delovnih ljudi, vodilna in usine-rjalna sila v sistemu diktature proletariata. Oborožena s poznavanjem zakonov družbenega razvoja, usmerja partija komunistov napore ljudskih množic k izgradnji novega družbenega reda, ki ne pozna razrednih Razvijajoč dalje ideje Marksa in Engelsa o vodilni vlogi delavskega razreda v preobrazbi stare, kapitalistične v novo, socialistično družbo, je V. I. Lenin utemeljil nauk o vodilni vlogi proletariata v socialistični preureditvi družbe v prehodnem razdobju, oborožil Komunistično partijo z jasnim, znanstveno utemeljenim programom izgradnje socializma in komunizma v naši deželi v pogojih kapitalistične obkolitve. Na poti izgradnje socializma so se pojavile velikanske težave. V tehnično-gospodarskem oziru je naša dežela zaostajala za visokorazvitimi kapitalističnimi deželami. Lenin je dokazal, da je osnovni člen v verigi procesov, poklicanih da zagotovijo izgradnjo socializma, industrializacija dežele in v prvi vrsti razvoj težke industrije. Komunistična partija je v ogorčeni borbi proti trockistom in desnim obnoviteljem kapitalizma zagotovila spremenitev naše dežele v napredno socialistično industrializirano deželo. Zavezništvo med delavci in kmeti Industrializacijo dežele je Lenin smatral kot mogočni faktor za okrepitev zavezništva med delavskim razredom in de-lovnim kmetstvom, kot materialno in tehnično podlago, ki zagotavlja uresničenje obnove vsega narodnega gospodarstva, vključno kmetijskega gospodarstva, na socialistični osnovi. Lenin je označil konkretne poti postopne pritegnitve osnovnih množic kmetstva v strugo so. cialistične izgradnje preko zadružništva. Un je videl v zadružništvu za milijone kmetov najbolj razumljivo in koristno pot prehoda od malega, individualnega kmečkega gospodarstva, ki temelji na primitivni tehniki, k veliki, socialistični proizvodnji na podlagi najno-vejše tehnike. Zadružniški načrt Lenina je bil velikanski korak v razvoju teorije o zmagi socializma v naši deželi. Dosledno sprovajanje v življenje tega načrta je omogočilo uresničenje ene izmed najbolj zapletenih in težkih nalog, ki so stale pred deželo, t. j. prehod kmečkih gospodarstev na pot kolektivnega vodenja gospodarstva. Leninski zadružniški načrt ni doslej izgubil svojega aktualnega pomena. Komunistične in delavske partije dežel ljudske demokracije, ki uspešno izvajajo izgradnjo socializma, se stanovitno ravnajo po leninskih vodilnih idejah, ki jih bogatijo z novo prakso socialističnega preobraževanja na področju kmečkega gospodarstva v tej ali oni deželi. Stalin nadaljevalec Leninovega dela Za uspešno uresničenje velikanskih načrtov socialistične izgradnje je povečanje delovne storilnosti prvovrstnega pomena. Poudarjajoč, da je povečanje delovne storilnosti ena izmed glavnih nalog, brez rešitve ka tere je dokončni prehod v komunizem nemogoč, je Lenin začrtal praktične ukrepe za razmah množičnega socialističnega tekmovanja, za povečanje materialne zainteresiranosti neutrudnih delavcev socialistične proizvodnje za njih delo. Leninova dela vsebujejo o-snovne programske postavke o postopnem prehodu od socializma h komunizmu. Odkrivajoč zakonitost tega prehoda, je Lenin učil, da komunizem nastopi zaradi vsestranskega razvoja in okrepitve socializma, zaradi vsestranskega razvoja družbenih proizvajalnih sil. Pre- hod h komunizmu je zapleteni težki in dolgotrajni proces go spodarske in kulturne preo-družbe, 1 lira z he vzgoje množic. Za izgradnjo komunizma ni potrebno samo uničenje izkoriščevalskih razredov, marveč tudi likvidacija bistvene razlike med delavci in kmeti, med mestom in vasjo, med umskim in ročnim delom ; vzgojitev vseh delovnih ljudi v duhu komunističnega odnosa do dela in družbene lastnine, spremenitev dela v glavno življenjsko dolžnost ljudi. Nesmrtne ideje Lenina so našle svoj nadaljni razvoj v delih njegovega velikega nadaljevalca L V. Stalina, v sklepih Komunistične partije in Sovjetske vlade. Partija je pod vodstvom Centralnega komiteja na čelu z 1. V. Stalinom zadala odločilni udarec trockistom, buharinovcem in drugim obnoviteljem kapitalizma, ki so skušali revidirati leninsko teorijo in onemogočiti socialistično izgradnjo v naši deželi. Posplošujoč bogate in mnogostranske izkušnje socialistične izgradnje v ZSSR, je 1. V. Stalin ustvarjalno razvil in konkretiziral lenin-A. ski nauk o socialistični revolu-komunistične ! ciji in diktaturi proletariata, gospodarskih zakonih socialistične družbe, o gibalnih silah njenega razvoja, o poteh postopnega prehoda iz socializma v komunizem. Sledeč leninskemu nauku o možnosti izgradnje socializma eni deželi, izhajajoč iz objektivnih gospodarskih zakonov, ; je Komunistična partija mobilizirala neizčrpne sile ljudskih množic za uresničenje programa o izgradnji socializma in častno izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo. na vasi, jih omejujejo in j d riva j o. Opirajoč se na ki utrjujoč zavezništvo delavj razreda in srednjih kmetov, ; bijajoč odpor kulakov, m čujejo kmetijsko zadružni Izkušnje socialistične izgr* v ljudskih demokracijah s zgovoren način dokazale temeljenost čvekanja opor stičnih in nacionalističnih I rn 111 it a I Zaradi doslednega uresniče- nja socialistične industrializacije dežele in kolektivizacije kmetijstva je naša dežela napravila velikanski korak naprej. Spremenila se je v napredno in mogočno industrijsko-kolhozno socialistično deželo, V ZSSR se je utrdil nov socialističen način proizvodnje, ki ne pozna izkoriščanja človeka po človeku, kriz in brezposelnosti, siromaštva in bede. Nerazrušljivo prijateljstvo med narodi ZSSR Temeljito se je spremenil razredni ustroj naše družbe ; izkoriščevalski razredi so bili odpravljeni. Razvile in okrepile so se mogočne gibalne sile sovjetske družbe : moralno-politi-čna enotnost, nerazrušno prijateljstvo med narodi, sovjetski patriotizem. Na podlagi zmage socializma se je še bolj okrepilo zavezništvo med delavskim razredom in kmetstvom, ki se je spremenilo v prijateljstvo med njima. Izgradnja socializma v naši deželi predstavlja zmago sve-tovno-zgodovinskega značaja. Listava ZSSR od 1. 1936 je okrepila zgodovinsko dejstvo zmage socializma in pomenila vstop Sovjetske zveze v novo razvojno fazo, v fazo dokončne izgradnje socialistične družbe in postopnega prehoda iz socializma v komunizem. Sleherni dan v izgradnji komunizma 'dokazuje še neviden razcvet materialnih in duševnih sil ljudstva. Zgodovina preteklosti ni poznala takšnih burnih tempov razvoja na vseh področjih življenja, kot jih dosegajo sovjetski ljudje. Burno naraščanje socialističnega gospodar, stva in kulture približuje našo deželo k taki ravni razvoja proizvajalnih sil, k takemu izobilju v materialnih in duševnih dobrinah, ko bo družba lahko napisala na svojo zastavo : «Od vsakega po svoji sposobnosti, vsakemu po njegovih potrebah». Ves potek zgodovinskega razvoja potrjuje mednarodno važnost teorije o socialistični revoluciji. Ta teorija je našla svoje nadaljne izvajanje, svoje u-stvarjalno iskoriščanje in svojo obogatitev v deželah ljudske demokracije, v delavskem in revolucionarnem gibanju vsega sveta. Lenin je napisal: «Vsi narodi bodo dosegli socializem, to je neizbežno: toda vsi ga bodo dosegli na ne povsem enak način, vsakdo izmed njih bo dal svoj izvirni prispevek k tej ali oni obliki demokracije, k tej ali oni obliki diktature proletariata, k temu ali onemu ritmu socialističnih preobrazb raznih strani socialnega življenja» (Dela, zv. 23, str. 58, ruska izdaja). Po pordzu Hitlerjeve Nemčije po zaslugi sovjetske vojske, je prišlo v izpod nemško-fašistič-nega jarma osvobojenih deželah do ljudsko-demokratičnih revolucij, ki so bile logično kronanje dolge borbe ljudstev teh dežel proti veleposestnikom in kapitalistom, proti tujemu imperialističnemu jarmu. V teh deželah je bila izpostavljena ljudsko-demokratična oblast, ki predstavlja v prvi e-tapi revolucije demokratično diktaturo delavskega razreda in kmetov. Vodilna vloga delavskega razreda, pod vodstvom komunističnih in delavskih partij, je dala ljudsko-demokrati-čni oblasti dosledno revolucionaren značaj, zagotovila je u-spešen prehod iz prve v drugo etapo revolucije. Zaradi velikih političnih, gospodarskih in socialnih sprememb, ki so se uresničile v vsaki deželi v letih 1916-1948, v različnih trenutkih, so evropske dežele ljudske demokracije stopile v novo, višjo fazo svojega razvoja, v fazo diktature proletariata in izgradnje socializma. V poročilu CK na II. kongresu Enotne delavske partije Poljske marca 1954 je Boleslav Bie-rut dejal : «Naše revolucionarne spremembe se lahko delijo in jih je treba deliti po svojem politično-socialnem značaju v dve važni etapi : etapa demo-kratično-revolucionarnih sprememb in etapa sprememb socialističnega tipa. Seveda ni treba izvršiti te delitve mehanično... Prehod teh procesov od ene faze do druge — od revolucije ljudsko-demokratičnega lipa do revolucije socialističnega tipa — je zajel celo razdobje. Elementi demokratičnih preobrazb kakor tudi socialističnih so se prepletali, povezujoč se med seboj, vplivajoč drug na nosi novega, socialističnega tipa drugega skoro od prvega dneva, Trdna podlaga teh odnosov, pod ko se je pojavila in začela delovati ljudska oblast.» Ta proces razvoja revolucionarnih sprememb je v svoji osnovi značilen za dežele ljudske demokracije. Narodi evropskih dežel ljudske demokracije, opirajoč se na pomoč Sovjetske zveze, so se izognili intervenciji imperialistov. Poskusi imperialistov, da bi s pomočjo strmoglavljenih reakcionarnih razredov sprožili državljansko vojno so propadli. Okrog delavskega razreda osnovne vodilne in usmerjevalne sile — so se strnili ne samo kmetje, marveč tudi mestna mala buržoazija in intelektualci. Sile demokracije so našle oporo v enem delu srednje buržoazije, ki se je borila proti tujčevemu jarmu in proti notranji reakciji, katera je sodelovala s fašističnimi okupatorji. V konkretnem položaju, ki se je ustvaril, se je porodila možnost prehoda od kapitalizma v socializem skozi diktaturo proletariata pod obliko ljudske demokracije. Teoretske leninske teze o različnih oblikah diktature proletariata so bile zgovorno potrjene od izkušenj ljudskih demokracij. Uveljavljanje leninske teorije v ljudskih demokracijah Lenin je učil, da čeprav v vseh svojih raznolikih oblikah izraža razvoj revolucije eno samo razredno vsebino : sociali- stično preobrazbo družbe, ne-pomljivo brez upostavitve diktature proletariata. Lenin je o-stro kritiziral prakso, ki obstaja v tem, da se izposojajo metode in konkretne oblike socialističnih preobrazb ter nakazal, da enotnost bistvenih in osnovnih elementov ni potvorjena, marveč zagotovljena po raznolikosti podrobnosti, krajevnih podrobnosti, po prijemih za pristop k delu. Ljudskim demokracijam, čeprav s specifičnim značajem njihovih posebnosti in izvirnostjo njihovega zgodovinskega razvoja, so svojstveni glavni, osnovni zakoni iz prehodne dobe od kapitalizma v socializem. Gospodarski-socialni ustroj teh dežel je v osnovah podoben gospodarsko-socialnemu ustroju ZSSR v razdobju nove gospodarske politike. Ljudsko-demo-kratične vlade izvajajo odločno politiko ofenzive proti kapitalističnim elementom v mestu in mentov, ki so trdili, da šle te dežele v socializem pl sebni in bistveno novi pot hi izključevala razredno bi to je sledeč pot mirne preoj be kapitalizma v socializem javi skupnih in osnovnih f v prehodni dobi iz kapital v soc* « ližem, ki so se pok v ZSSR in deželah ljudski mok racije, potrjujejo živi sko moč leninističnega nf ki pravi, da «bo naša kofl stična gospodarska izgradnji stala vzorec za bodočo so' stično Evropo in Azijo» (1 zv. 31. str. 186, ruska izd Zgovoren primer uvel j a n ja leninskih načel o strat' in taktiki komunističnih lij v agrarni, protifevdalfl protiimperialistični revolt je dala kilajska revolucija-likanske sile te revolucije svoj čas Lenin in Stalin vi cenila. Po zaslugi ustvarj* ga uveljavljanja načel ma stično-leninskega nauka, je munistični partiji Kitajske vodstvom Maoceduna uspel diti z uspehom borbo kita ga ljudstva za strmoglavi reakcionarnega Ktiomintan ga režima in fevdalnega tel perialističnega jarma. Ztf slavna uresničitev kitajsld volueije je bila leta 1949 nana z ustanovitvijo Ljudsk publike Kitajske, ki imf podlago zavezništvo delavf razreda in kmetov, s heg nijo delavskega razreda. Pomen zmage kitajske revolucij Ustanovitev Ljudske rep ke Kitajske je pomenila v jih osnovnih potezah izpol' etape nove demokratične luci je ter začetek etape so' stične revolucije. V drugi ‘ revolucije je ljudsko-dem' lična oblast začela uresnic socialistično preobrazbo in časno dokončala reševanje f demokratično-buržoazne re cije. V začetku 1953 je lju‘ demokratična vlada pod stvom Komunistične partij z aktivno udeležbo širokih žič kmetov dovršila v osno gramo preobrazbo v deže teku svojega razvoja se j< tajska revolucija spremenil demokratično-buržoazne re' cije v socialistično revolucij Socialistična nacionali# imovine tujih imperiali «compradorske» buržoazije pojav državnega socialistič sektorja nacionalnega gosp< stva. ki ima vodilno vlogo ' spodarstvu, so ustvarili J hodno potrebne pogoje za voj dežele po poti v sociali Ta pot ima svoje posebnost odražajo izvirni značaj s1 na Kitajskem, ki je bila < dobo polkolonialna in p< dalna dežela, zaostala na p( čj u industrije, z velikan prevladovanjem male trg' ske proizvodnje. Zmaga kitajske revolucij bila. po veliki Oktobrski luci ji, najmočnejši udarec dan imperializmu, najznaf tejši politični dogodek. merni uspehi, ki jih je do' LR Kitajska v državni gospj ski in kulturni izgradnji, j kažejo delovnim ljudem nialnih in odvisnih dežel njihove osvoboditve. V go' ki ga imel lansko leto Hn na svečanosti v Pekingu, j< jal : «Zmaga kitajske revol kaže, da gre stara Azija, 1 bila usojena na bedno zali1 in zasužnjevanje narodov s ni tujih sil, za vedno k zato Preokret v kapitalizmom odnosih med in socializme Gibanju proti imperializmu se pridružuje ves kolonialni svet. V vrste dežel ljudske demokracije sta pristopili Demokratična ljudska republika Koreja in Demokratična publika Viet- nam. Narodi Indije, Indonezije in Birmanije so omajali kolonialni režim. Nad četrt stoletja je bila Sovjetska zveza edina socialistična država. Po vzpostavitvi ljudsko-demokratičnih dežel Evrope in Azije je za ZSSR končalo stanje mednarodne osamitve, v katerem se je nahajala. Razmerje sil med socialnimi sistemi se je spremenilo v prid socializma. Dežele ljudske demokracije, ki so se ločile od sistema svetovnega imperializma, so ustanovile skupno s Sovjetsko zvezo mogočen tabor miru in svobode, napredujejo in se razvijajo z uspehom pod zastavo komunizma. Med dežela, mi socialističnega tabora se je ustanovilo gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje brez primera v zgodovini, katero se opira na načela enakopravnosti, medsebojnega sposto, vanja nacionalnih koristi in i-skrenega prijateljstva. Odnosi med ZSSR in deželami ljudske demokracije so mednarodni od. nosi novega, socialističnega tipa. aga sile socialističnega ta je istovetnost koristi del” ljudi teh dežel, istovetnost bovili misli in njihovih te> ki stremijo k izgradnji j komunistične družbe. Prijf stvo med ZSSR in deželami ' ske demokracije, medse! obogatitev izkušenj pri dr* in gospodarski izgradnji ii veliko vlogo za pospešite* mov razvoja teh dežel na socialističnega napredka. V: priča, da so se zunanji p' izgradnje socializma in k' nizma korenito spremenil* se v ZSSR gradi komunize* v deželah ljudske demok* socializem, dočim obstaja lovni socialistični tabor. Pohod človeštva v sveti» dočnost je neustavljiv. S 5e čjo močjo odmevajo dane* sede, ki jih jp izgovoril nin 1. 1921 : «... Naša pot j« vilna, ker je pot, na kater» do neizbežno prišli, prej slej tudi druge dežele.» (* zv. 33, str. 136, ruska izd Komunizem danes ni vetj kazen, ni daljni sen, ktj bil za časa Marksa in Eni marveč je živo, ustvarjalni lo milijonov ljudi, mogoéry la, ki raste in se iz dnev fr 1 bolj krepi. . p K. J^Vd (Podnaslovi to nc P- u 7. JANUARJA 1956 DELO STRAN 8 105 ■ J in ! a ki ■lavi :tov, ’ U1 už.nj zSr* ih s ale j ipoi ■n ih «la j n p' po! 0 b >re(M zern ih j »ital pok dskj živi nf koP dnjj s(V » (i izd' •eljl itral' lih dalt :vol' -ija icijc 1 vi var j; ma • j6 ske ipel kita lavi, tam tel Z« j ski 149! dst im< lavi heg e cij rep i v pol' le -so1 gi ' e m' mie in je i re ljui id rtij ih 1 sno eže j re' uci. ili*' iali zijc Stic »sp« ?° ! i i za iali iosl sl a « P‘ : p« :a6 trg' ìcij ti l ree »at 1 de' sp ’ t tel g°' lr( j< rol V 1 iti1 S at<> ta elo ost \6' I set Irt il te* ia v.‘ p' k( lili Z61 kr ia OSEBNI SPOMINI E. D. STASOVE O DELU Z VLADIMIRJEM I. LENINOM “Vladimir HiiO ni mi le vodilen, temveč ludi nad nalDliži) prijatelj,, Lenin je bil najboljši govornik v Petrogradu - Kako je prišlo do »incidenta*, ker je pozabil prepustnico doma - „Vladimir lijič: Izšel je odlok o vašem dopustu..." Iz leta 1906 se posebno spominjam vrnitve Vladimirja liji* -a s Stokholmskcga kongresa, ko sem pošiljala tja delegate in jih sprejemala oh povratku. Po vrnitvi iz Stokholma se je Vladimir lijič ustavil za nekaj časa v Cange, kjor je pripravljal svoje delo o kadetih. V tem času so prihajali k meni mnogi tovariši iz južne odhajajoč v tujino zaradi na-Riisije, posebno iz Zakavkazja, kupa orožja, kajti južnjaki so menili, da bo pri njih morda še oborožena vstaja. Med tovariši, ki so prihajali iz Zakavkazja in ki jih je bilo treba pošiljati v tujino, je bil tudi neki Gruzinec, ki mi je pripovedoval zanimive dogodke delali ilegalno), zato da bi mu sporočila, kje ho govoril, se ni nikoli zgodilo, da ne bi bil prišel ali pa da bi zamudil. Ravno tako se ni nikoli zgodilo, da bi naslednjega dne ne prišel k meni in mi vse zelo točno poročal: koliko ljudi je bilo na njegovi konferenci, kakšna vprašanja so bila postavljena in kakšne so bile pomanjkljivosti v dotični organizaciji itd. Spominjam se mestne partijske konference v Petrogradu ki je bila leta 1906. Konferenca se je začela v Zagorodnem prospektu, nadaljnje seje pa so se vršile na Teriokah. Ostala mi je v spominu konferenca na Te- ____________o_______ r riokah, na kateri sta govorila dejavnosti kadetov v Tiflisu. Ko j Vladimir lijič in Dan. Na konferenci so govorili boljševiki in menjševiki. Spominjam se go- k sebi na tajno shajališče Via- j ročati o vseh dogodkih. Tako dimirja iljiča (saj smo vendar | je tudi ta dežurni prišel k svo- sem ga poslušala, sem pomislili, da bo ta material služil Vladimirju Iljiču za njegove članke. Zato sem poslala tega Gruzinca k njemu, ne da bi mu povedala b komu ga pošiljam. Čez nekaj časa se vrne k meni in mi pravi: «Kaj si naredila?» Vznemirjena sem ga vprašala: <(Za kaj gre?» On je odgovori: «Veš, prišel sem k tovarišu '7*~ on me je tako gledal, da me jo bilo strah.» In pokazal je, kako je Vladimir lijič z levim očesom mcžiknil in z desnim gledal skozi razprte prste. Vladimir lijič je ros imel takšno navado : z enim očesom je mežikal, pred drugo oko pa je po-slavil dva prsta in med njima gledal sobesednika. Šele pri zad-nji bolezni so ugotovili, da Vladimir lijič ni imel enakih oči: eno je bilo kratkovidno, drugo Pa dalekovidno. Svoj vid je ko-tegiral s tem, da je z enim oče-s°ni mežikal, pred drugo pa pojavljal razprte prste. In ker je ml njegov pogled res zelo oster, Se je zdelo, ko je gledal skozi lav dva prsta, da vas s svojimi °en m j SrAčsSkS.) <4kf $ Mmm\\ MM Lesorez 6. Černigoja : Smrt rudarja m -U M' < pravi luči socialna vprašanja današnje Mehike, t. j. boj proti zasužnjevanju, trpljenju preprostega ljudstva ter borbo za srečnejšo bodočnost. Prištevamo jih lahko med umetnike naprednih in svobodomiselnih nazorov. Izogibljejo se vsakega «Part pour l artizma», kajti njihova dela i-majo določeno vsebino, razgibano z mehiško folkloro, ki daje grafikam svež ter dramatičen ton. Eden najbolj izrazitih grafikov je Leopold Mendez z motivi mehiških delavcev, portreti in zgodovinskimi dogodki Mehike. V ospredje stopa tudi Albert Beltram, ki nam prikazuje ženski svet v boju za svoje pravice. Zanimive in pestre so grafike mladega Artura Garcia B-i. stosa. V linorezih Mariane Yo-polsky-e preveva realizem v motivih mehiških Indijcev. Poleg teh lahko omenimo še Rau-la Angujano, Gomeza Andrea, XII. f-i neg je skopnel, pomlad je prišla, pšenica ,4 po polju je zelenela, rasila, v klasje se vretenna ter naposled orumenjàla, bila požeta in omlačena. Smrekarjev Anion je je imel v vrečah dva visoko nadeta voza pred vežo. Namenjen je iti v mesto na trg. «Janez je bolan, ne bo mogel iti s teboj; koga drugega (lobodi,» reče mati Smrekarica. gledaje, kako mož na vozu po vrečah bodeč tu ter tam kaj popravlja in prelaga. «Vrag še take hlapce!» — zahudi se Anton —i «kadar ga je treba, pa je kilav. Koga čem dobiti? Povedi mi človeka, da bi mu bilo upati.» «Glej, tam-le gre Brašnarjev Stefan, Vprašaj ga, morda on utegne z enim vozom iti, z enim pojdeš pa sam.» «Ta bi bil dober. —• Štefan, stopi malo sem, stopi»! Štefan sc približa. Smrekarjev Anton izvleče mehur tobaka iz žepa ter mu ga ponudi z voza: «Nà, natlači»! Štefanu se malo čudno zdi, da je Smrekar danes tako prijazen ter mu tobaka ponuja. «Pojdete še nocoj»? vpraša Smrekarja ko pipo zažge. «Do polu poti bi še nocoj rad šel, pa hlapec mi je zbolel. Kaj boš pa ti, kaj kmetoval»? «Nimam nič posebnega, postoril sem že, kar je Lilo velikega». «Utegneš dva dni z doma iti»? «Da bi z vami šel namesto hlapca? Zakaj nc, rad, če hočete», mu odgovori Stefan. «Prav je. Vsakega nečem s seboj jemati, tebe pa rad vzamem. Stradal ne boš po poti niti žeje trpel, kadar boš vozil z menoj ; za drugo že narediva, da bo prav». «Čez koliko časa se bo treba odpraviti»? «V mraku zapreževa. Le pojdi zdaj domov in preskrbi kar imaš, ler potem k meni pridi, da kaj prigrizka dobiva pa da grlo splakneva, j)rcdno poženeva», reče Anton. Ko je sonce zašlo, bili so v oba voza po trije konji napreženi. Smrekar zamaje z dolgim Iličem, konji se upro in kolesa se začno premikati po tiru. Mati Smrekarica, ki je s praga za vozema gledala, reče, da Štefanu, ki je s poslednjim vozom šel, bič in vajet prav lepo pristajata ter da bi bil čeden voznik na vsaki veliki cesti. «škoda je, da ne bo nikoli vozaril, ker nima Josip Jurete SOSEDOV SIM s čim. Njegov oče, ki mu je vse zabil, vreden je, da bi skozi šibe dirjal», — pritakne star sosed, kateri je mimo grede pri Srarekarici postal, ker njemu je bila ona pohvala Stefanova govorjena. «Bog ve! pridnega človeka Bog zmerom vidi», reče žena. «Kakor je že! Vidi ga, ali videli mu ne da», odgovori starec z nasmehom ter s prsti pokaže, kako se srebro šteje. Franica je imela v veži opravek. Slišala jc, kaj mati govori z onim možem in vesela je bila. XIII. D nigi večer pozno sta ustavila Smrekar in njegov pomagač Stefan iz mesta domov grede v kmečki prieestni krčmi, da bi konji zobali in pili ter sama tudi «malo rdečega videla», kakor je dejal Smrekar, ki je bil ta dan nekaj bolj beseden, kajti dobro in lahko je bil prodal. V krčmi je bilo mnogo voznikov in kmetov okoli več omizij vendar tistih, s katerimi je Anton posebno rad govoril, nocoj ni bilo, ker so bili že odšli. Zatorej sede s Stefanom malo bolj na samo, tjekaj na ogel v kot. «Le pij, kolikor moreš; vsega ne zapijeva, kar imava, hvala Bogu», reče Smrekar, ko sta imela najboljšega vina pred seboj. «Klobukov nama nc vzemo», reče Stefan. «Bogme da ne! —- Glej, pečenino nama nese. Reži, saj ne bomo vekomaj živeli». Smrekar je sam nocoj tudi precej pogosto pil. Jezik se mu vedno bolj in bolj razvezuje; Štefan ga ni še nikoli videl tako prijaznega poleg sebe. Pripovedoval je razne reči iz prejšnjih let; kako je počasi obogatel; kako jc tu in tam srečno kupčeval ; kako so ga gospodje po mestnih magazinih izkušali prekaniti, pa se jim ni dal, in več takega. «Ti nisi neumen, fant!» -— reče Smrekar Stefanu. — «Zdaj te res vije, pa pečasi naprej prideš. Kmetstva se drži, tvoje zemljišče je dobro ; pa tudi trgovstva bi smel po malem poskusiti, kadar si malo opomoreš; to je dobro, brez njega bi ne bilo Smrekarja, kakor je.» «To želim že od nekdaj. Takoj drugo leto si konja kupim,» odgovori Stefan. «Dolg plačuj, pa leso za seboj zapiraj, pa boš po vsem svetu lahko hodil in ljudje te bodo radi imeli. Pošten si, in tudi ostati moraš. Jaz tvojega starega nimam posebno na dobrem, a tebe imam jako rad, in kadar ti bo velika sila, pri meni se oglasi. Na!» Stefan prime roko, ki mu jo je Smrekar pomolil in reče: «Vi ste dober mož. Denarja vas nc bom prosil ter nečesa drugega. In če me boste slišali, storim vam, kar si morete misliti, da vam živ človek stori.» «E, kaj boš! Jaz ne iščem ničesar. — Zmerom ne bom. Ni se mi treba ubijati po «vetu. Lahko bi ležal doma v senci, sama navada človeku miru ne daje. Kadar enkrat zeta v hišo dobodem, menim, da bi to trgovstvo malo popustil. Staram se, pa ni dobro, če si človek vedno in vedno spanec utrguje.» «Ni treba vam toliko trpeti, storili ste že zase zadosti.» «Res jc tako. — Ti si pameten, kaj meniš, katerega zeta čem vzeti? Kateri bi bil najbolj pravi?» Štefana rdečica zalije o tem vprašanju, gleda predse v kozarec, molči nekaj časa, pije in reče malo boječe: «Vzemite zeta, ki ima Franico rajši bd vsega drugega, ki vas ima v čislih kakor očeta in ki bo materi stregel na starost, kakor pošten sin.» Smrekar, ki je bil že malo vinski in dobre volje, nasmehne, se, izpije kozarec vina in vpraša: «Kateri je tak, kateri?» «Vam treba zeta, ki je pošten, da mu ne more noben človek očitati...» «Vse re», takega bi jaz rad. Pa nekaj de- narja je spodobno in mora im^ti. t L», tudi čista, ne vzame se s čistim vinom, «amo voda z vodo, vino z vinom; sicer jc pijača le za žejo.» lo Stefana malo popari; ali misli si: zdaj-Ie je lepa prilika, morda je ne bo nikdar več take; torej naj velja, kar hoče. «Jaz nimam denarja in imovine, pa obojega si upam pridobili ; a ne podam se nikomui in ko bi se dalo menjevati za vse, kar smo iti imamo, ne menjam se z nobenim...» «Pamet imaš; jaz sem bil v tvojih letih in sem se zdaj tak. vsak človek je senc vreden.» «Pošteno vam govorim, oce sosedov, vzemite mene za zeta, nikdar se ne boste kesati, do smrli...» «Uh!» zavpije Smrekar, pa ves obraz se mu spremeni, in usta se raztegnejo v zaničljiv nasmeh. «Jaz nisem hotel, da bi kdo drug zame pri vas govoril...» začne Stefan dalje. Smrekar pa mu ne da govoriti. «Fant, ti si pijan!» reče. «Ali veš, kaj govoriš?» «Vem. Vaša Franica me ima rada in jaz njo...» Ko Smrekar to sliši, plane pokonci, oči upre v Stefana, kri mu zalije obraz ter na glas zavpije: «Lažeš, berač! Poberi se mi, da te videl ne bom. Izpred oči! Ako ne...» Ljudje od drugih miz so obmolknili in gledali razdraženega Smrekarja. Stefan je spoznal, da je prenaglo delal, ni vedel nekaj časa, kaj storiti, hitro pak je čez malo hipov vstal, položil na račun nekoliko desetic na mizo ter naglo odšel. Smrekar prime Stefanov denar na mizi in ga skozi odprlo okno vrže ven v temo. Potem sede, kolne in poln kozarec vina izlije vase. XIV. TyPraetje in vozniki zdaj Antona obsujejo. JK «Kaj sta imela? Kaj ti je naredil Brašnarjev?» vpraša eden. «Jaz bi skoraj vedel,» reče drugi, «Jaz tudi,» pristavi tretji. «Da bi se vsakega potepina sin z menoj šalil» huduje se Smrekar, kakor sam s seboj. «Vidite!» reče prvi. «Ženil se je pri tvoji hčeri, jaz te reči vse dobro vem.» reče drugi. «Kaj veš?» vpraša Smrekar. (Sladi deseto nadaljevanje) pel «Belokranjsko», «Ko so fantje proti vasi šli», «Dobil sem pisemce», in «Zdravicov. Na koncu je predsednik godbenega društva Josip Luk odlikoval dva najstarejša člana godbene skupine. Karla Bukovca in Andreja Štoko, ki igrata v njej že petdeset let. Izročil jima je zlato kolajno in spominsko di pittino ter v svojih bese-duh vabil k enotnosti Slovencev. Predstavnica prosv. društva «/• lan Pojko» je nato izročila slavljencema šopek rdečih nageljnov, želeč jima še nadalje obilo uspehov v njunem kulturnem delovanju. Godba je svojo kulturna prireditev zaključila s koračnico niz bratskog zagrljajan. Prireditev v Boljuncu Glasbeni ansambel samih mia. dih mož in fantov iz Bol junca nam je pripravil za božične praznike pod vodstvom dirigenta Žerjala zares lepo glas-oeno-zabavno prireditev. Atei božič je bil prvi nastop ansambla. Od skladbe do skladbe so čedalje bolj navduševali številno občinstvo, ki je tudi drugi elan na Stefanovo po končanem ((lučanju» ne samo do kraja napolnilo dvorano, temveč so morali mnogi oditi, ker niso mogli noter. Spored je bil prikladen in posrečen, kot si ga večina publike želi. Bilo je lepih in resnih melodij, slovenskih in dalmatinskih narodnih, Adamovičevilu Smolinskega in ena Venturini-jeva, a tudi šegavih9 solospevov, duetov in oktetov. Lahko rečemo, da je muzikalni del, bodisi v prvem delu acelotnega ansam bla», posebno pa v drugem delu «laškega kvarteta» in v tretjem delu «tamburašev s so• delovanjem pevskega okteta» dosegel tak uspeh, da že govorimo o zelo dobri kvaliteti tega izvrstnega ansambla, ki zna razveseljevati in zabavati. Odlično sta zabavala Vanek in Drejček. Tudi Miha V andrò-v ec je bil na mestu. Najbolj posrečen in duhovit je bil šaljiv prizor «Vaški kvartet», ki je vzbudil obilo smeha. Omenim naj še hvalevredno pobudo, da se je v spored vple-lo staro boljunsko fantovsko pesem, s katero je bila prireditev začeta in zaključena. Z iskanjem in uvajanjem v spored naših starih pesmi otmemo pozabi narodno blago, naš folklor, našo staro narodno pesem, ki je večno lepa in zasluži, da jo izročimo bodočim rodovom. -sto. «HLAPEC JERNEJ» V KANADSKI TELEVIZIJI Kanadska televizija je sprejela v svoj program Cankarjevega «Hlapca Jerneja» v angleškem prevodu Sidonije Jera sove. Obvezno zatiranje borovega prelea Tržaška občina opozarja vse lastnike borovih gozdov, vrtov, parkov in zemljišč, kjer rasejo borovci, na obvezno zatiranje "borovega prelca. To opozorilo velja seveda tudi za jusa-rje. Pobiranje in uničevanje gnezd, ki ga bo nadzoroval gozdni inšpektorat (ul. Monte Grappa 3), se mora začeti takoj in mora biti zaključeno brez izjeme do 15. lebruarja 1956. V nasprotnem primeru bo poskrbel za uničevanje prelca omenjeni inšpektorat sam na stroške lastnikov, kar pa jih ne bo oprostilo morebitnih kazni. Inšpektorat bo dal prizadetim vsa potrebna navodila. Uničevanje se mora izvajati po naslednjih predpi sih: . 1. Ličinke borovega prelca prezimijo v belih kosmičastih gnezdih, v drugih letnih "časih pa se prosto gibljejo po drevju. 2. Zato se prelec najlažje u-ničuje pozimi s pobiranjem gnezd in sicer z rezanjem vejic, na katere so prilepljena. Ce so gnezda tesno ob deblu, jih je treba pobrati, ne da b: drevo podrli. 3. Prvič naj se gnezda pobirajo januarja, ko se že ustali mraz, drugič pa februarja. 4. Pobrana gnezda je treba sežgati, uničiti v vreli vodi, ali pa globoko zakopati. 5. Ličin. ke so pokrite z bodičastimi dlačicami, ki se rade ločijo. Če jih prenaša veter, rade povzročijo na vratu, rokah ali obrazu pobiralcev vnetje in srbečico. Se hujše bole čine povročajo, če proderejo v oči ali dihala. 6. Da se to prepreči, je treba pobirati gnezda ob vlažnih dneh, da se ne diha prah teh dlačic, ki prihajajo iz gnezd. Na vsak način naj se uporabljajo šoferska očala, usta naj se zaščitijo s krpami, roke pa namažejo z oljem. 7. Ce pa se te nevšečnosti pripetijo, je treba močiti vnete 'telesne dele s topTm mlekom ali pa s salmiakovo vodno raztopino DELO PISMO SINDIKALNE ORGANIZACIJE TRŽAŠKEMU ŽUPANU Delavska zveza podprla predlog za obč. konsumno ustanovo Potujoče osebje ACEQAT bo stopilo v agitacijo V podkrepitev predloga za ustanovitev občinske kon-sumne ustanove, ki ga je iznesla naša skupina v mestnem svetu, je poslala Delavska zve-za-CGIL- te dni tržaškemu županu pismo. V pismu se ugotavlja naraščajoča zaskrbljenost tržaškega prebivalstva zaradi vedno večje podražitve živil. Zato smatra sindikalna organizacija za svojo dolžnost, Zdravstveno stanje v novembru Iz poročila tržaške občine o zdravstvenem stanju in številu mrtvih ter rojenih v novembru povzemamo naslednjo podatke: V tržaški občini se je v novembru rodilo 195 otrok, umi-lo je 284 oseb. Tako je bilo 89 več mrtvih kot rojenih. Primeri nalezljivih bolezni so bili naslednji: davica 4 ( 1 smrten), škarlatmka 68, tilus 12, paratifus 2, norice 4, ošpice 161, oslovski kašelj 45 m 2 primera meningitisa. V osnovnih šolah so zdravniki pregledali 96 učilnic s skupno 2960 otroci. lil imenike Po zakonu ima vsak državljan pravico, da kontrolira volilne imenike, to je, da se prepriča, ali je pravilno vpisan v seznamu. Seznami so na vpogled občinstvu od 2. do 15. januarja in sicer v občinskem uradu. Do istega roka imajo volivci pravico, da vložijo rekurz, bodisi zaradi črtanja iz seznama kakor tudi zaradi eventuelnega vpisa neupravičenih. Rekurz je treba predložiti da 15. januarja na prostem papirju področni volilni komisiji s sedežem v ul. Coroneo (sodni"palača, IV. nadstropje). Re-kurzu je treba priložiti potrebne listine. Volilni seznami so na vpogled na volilnem uradu v ul. S. Martiri 3, pritličje. Za katero koli pojasnilo se volivci lahko obrnejo do naše partije v ul. Capitolina od 10. do 12. in od 16. do 19. ure vsak dan, razen praznikov. Kd r je prejel obvestilo, da je bil črtan iz volilnih seznamov zaradi kake kazni, mora vložiti prošnjo, da se lahko-po-služi amnestije. Tudi v tem primeru bodo prizadeti prejeli vse potrebne informacije na sedežu partije. da kot zastopnica večine delavcev nastopi v obrambo njihovih interesov. Slednja je pripravljena sprejeti, kar se tiče sindikalnega področja, vse tiste sklepe, ki bi doprinesli k ublažitvi tega stanja, in prav iz tega razloga vsestransko podpira pobudo za ustanovitev občinske kon-sumne ustanove. Ta bi imela nalogo, da nudi prebivalstvu živila po ustrezajočih zmernih cenah in da na ta način vzpostavi ravnovesje med cenami živil široke potrošnje. Pri tem bi dale tej ustanovi lahko svojo pomoč Delavske zadruge. Zato se Delavska zveza obrača do župana, da bo tudi z njegovim pristankom predlog komunistične skupine našel v občinskem svetu polno razumevanje in bo kot tak tudi sprejet. Sindikalna organizacija pa postavlja istočasno še drugi predlog in sicer glede prodaje mesa. Pri tem mora ugotoviti, da so v Trstu cene mesa višje kot v drugih mestih Italijanske republike in da je poleg tega tudi kvaliteta verjetno slabša. O tem je sicer že večkrat pisal tudi tržaški tisk. To stanje mora zanimati tu_ di občinsko upravo, posebno, ker gre v danem primeru za sanitetno kontrolo nad mesom, ki ne prihaja iz občinske klavnice. Zato postavlja Del, zveza-CGIL predlog, naj župan poskrbi za ustanovitev posebne komisije, ki naj vodi preiskavo o stanju krajevnega tržišča mesa in naj na podlagi slednje iznese predloge za izvajanje potrebnih ukrepov. Potujoče osebje Acegata bo stopilo v agitacijo. Slednje je namreč preko obeh sindikalnih organizacij predložilo upravnemu svetu podjetja načrt za nove in zmosnejše turnuse de. la, o katerem pa upravitelji tega podjetja nočejo ničesar slišati. Dejstvo je, da je ta kategorija, zaradi nezadostnega števila nameščenih, preobremenjena s sedanjimi turnusi. Ker pa upravni svet noče upoštevati njihovih predlogov, se je prejšnji teden pretežna večina, to je 85% osebja izreklo potom referenduma za začetek agitacije. Ce bi upravni svet še nadalje vztrajal na svojem nesocialnem stališču, ni izključeno, da pride lahko tudi do stavke vsega potujočega osebja, kar bi pomenilo ukinitev tramvajskega in filobusnega prometa. Vsa odgovornost za tako zaostritev agitacije bi padla seveda na upravni svet podjetja kot tudi na občinske upravitelje, ker je podjetje pač občinsko. Tudi v tem primeru hočejo demokristjanski upravitelji štediti z denarjem, ki ga pa po drugi strani na široko trosijo. Zgovoren primer nam daje pretirano število raznih šefov in direktorjev pri Aee-gat, ki prejemajo mastne plače. Za sprejem v službo potrebnega števila potujočega o-sebja seveda ti upravitelji ne najdejo denarja. Priznanje našim svetovalcem Iz Podlonjerja smo prejeli dopis, ki ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli prej objaviti. V pismu nam Podlonjerci z zadoščenjem sporočajo, da je dala občinska uprava končno raztegniti javno razsvetljavo tudi v stranske ulice, ki so bL le prej v temi. Prebivalci so s tem zelo zadovoljni in se v pismu zahvaljujejo našim občinskim svetovalcem, ki so to vprašanje postavili v občinskem svetu in se za njegovo rešitev tudi dosledno zavzeli. Istočasno pa opozarjajo, da manjka v «Ogradi» še vedno vodna pipa in da bi bilo nujno potrebno asfaltiranje gornjega deia glavne ceste. Avtor bus in druga vozila dvigajo Dolinska sekcija dosegla 100°|o in rekrutirala 5 novih tovarišev Sekcije naj pošljejo dokončne podatke -182 novih članov partije Kampanja za obnavljanje izkaznic gre h koncu. Sekcije pošiljajo svoje zadnje podatke in zaključujejo fazo obnavljanja izkaznic, da bi se krepkeje spravile na delo za pridobivanje novih članov med simpatizerji in prijatelji partije. So pa še nekatere sekcije, ki niso poslale vseh podatkov in je zato organizacijski odsek partije v zadregi, ker ne more zaključiti evidence o oprav- namreč vsakokrat prah ki pro-1 ^enem Med temi so n. dre celo v stanovanja I ^r." z§onlška in proseška sek- cija, Donijo. Rojan in Curie!. V zaključku nam Podlonjer. Zato naj prav posebno te šekel izražajo svoje prepričanje,' cije čimprej pošljejo svoje poda se bodo naši svetovalci tudi: datke organizacijskemu odse- tokrat zavzeli za njihove potrebe in jih zopet iznesli v občinskem svetu. S strani občinske uprave je bila ureditev ceste kakor tudi vodna ,pipa sicer že obljubljena in vključena v načrt javnih del. ku partije, da se bo vedelo, kako so opravile svoje delo, do sedaj so zapisane le ker številke iz prejšnjih tednov, t. j. 56% za Prosek, 70% za Domjo, 60% za Rojan in 60% za 'Curiel. ZADNJA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA OB ZAKLJUČKU LETA Znižati hočejo stroške na škodo občinskih snažilk Naša skupina glasovala proli sklepu za licitacijo čiščenja občinskih poslopij - Intervencija tov. Radicha za šoferje podjetja za mestno snago - Odgovor na vprašanje lov. Weissove Tržaški občinski svet je imel svojo zaključno sejo v petek 30. decembra. Na seji niso prišla na dnevni red posebno važna vprašanja, ker je bila v celoti posvečena odobritvi vrste sklepov, ki jih je predložil občinski odbor ter obenem raznim vprašanjem, ki so jih postavili svetovalci. OTVARJA SE KAMPANJA ZA PRISTOP V Z. D. Ž. 17 ponedeljek javno zborovanje v mali dvorani «Bossettlja» V ponedeljek 9. januarja ob 20. uri bo v mali dvorani gledališča «Rossetti» javno zb irovanje, na katerem bo uradno otvorjena letošnja kampanja za pristop v Zvezo demokratičnih žena. Na tem zborovanju bo demokratična ženska organizacija podala javen obračun svojega delovanja in uspehov v preteklem letu. Podala bo obenem smernice za bodoče delo, ki stremi predvsem za tem, da se vse žene dobro u-poznajo s pojmi borbe za žensko emancipaeijo. Danes se postavlja vprašanje, ali je 25D'2 v resnici uspela upoznati ženske množice vsaj v glavnih obrisih s pojmi emancipacije. Prav borbe, ki jih je vodila ženska organizacija za večje in manjše zahteve žena v teku prejšnjega leta, so brez dvoma omogočite, da se je širok krog žena globlje upoznal s temi pojmi. Zveza demokratičnih žena je izvršila uspešno delo na področju obrambe miru, mobilizirala je svoje delegatke v veliki kampanji nabiranja podpisov in se dobro izkazala v vseh borbah za boljše življenjske pogoje tržaških družin. Tako je v veliki meri izpol-nila svojo nalogo predstražte ženskih množic. Tudi lanska kampanja za pristop v ZDZ se je zaključila z dobrim uspehom, kar daje najboljše izglede za kampanjo 1956. Vpliv organizacije se je razširil, pristopilo je velike število žena, ki so tako prvič spoznale ZDZ in njeno delovanje. Kongres ZDZ je pokazal,, kako žene cenijo svojo organizacijo, kako jo. znajo popularizirati in slediti njenim direktivam ter biti aktivne v vseh njenih akcijah. Ta zavest se je še okrepila z akcija., mi, ki so bile med ženami še posebno občutene. V vsem svojem delovanju je našla ZDZ vedno bratsko podporo s strani Zveze italijanskih žena (UDI), velike ženske organizacije v Italijanski republiki, ki se je preko svojih parlamentark borila ob vsaki priliki za izboljšanje življenjskih pogojev vseh žena. V začetku letošnje kampanje za pristop vabi ZDZ vse žene, naj sprejmejo njen program, ki je obenem program milijonov žena v svetu, ker so v njem zapopadene osnovne postavke: mir, mednarodna po- miritev, vedrejša bodočnost človeštva in srečno detinstvo. Letošnja kampanja za pristop v ZDZ se vrši pod geslom ki izraža docela konkretne in življenjsko važne probleme tega področja: borba proti naraščanju življenjskih stroškov, za kontrolo cen, za ustanovitev občinske konzumne ustanove, za boljše in dostojnejše skrbstvo. Zato naj gredo vse delegatke ZDZ tudi letos na delo z navdušenjem, zanosom, da bodo. s svojim potrpežljivim ob. jasnjevar.jem ciljev organizacije med ženami še bolj razširile krog prijateljic Zveze demokratičnih žena. Pri tem delu naj jih spremlja zavest, da je to važen doprinos, ki ga dajo k borbi za emancipacijo žene. Iz Nabrežine nam pišejo Na «Križadi» v stari vasi imamo vodno pipo, ki se je poslužujejo vsi, kateri nimajo vode napeljane v stanovanje. Teh pa je še vedno veliko šte_ vilo. Ta pipa pa sc zelo pogosto-ma pokvari. Resnici na ljubo povedano je temu večkrat kriv nekdo, ki ga ne mislimo omenjati. Toda tudi otroci niso brez krivde. Večkrat namreč odnesejo železo, ki služi za pritisk, da priteče voda iz Cevi. Tako ostane pipa brez železa. Kdor si hoče natočiti vode, si mora prinesti še precej dolg železen drog, vsaj 10 mm debel in s tem si mora pomagati. Stvar je seveda precej nevše-čna, posebno za ženske, ki morajo poleg škafa vode na glavi, nositi v rokah še železni drog. Mnenja smo, da bi občinska uprava rešila stvar s tem, da se pritrdi na vodno pipo železni pritiskač na tak način, da bi ga ne mogel več nihče odnesti. To bi se lahko napravilo z majhnim stroškom. Prav iz tega razloga, ker se stvar lahko reši z majhnim denarjem, prizadeti pričakujemo, da jo bo. občinska uprava čimprej uredila. Vaščan Tov. Radich je ponovno ur-giral izplačilo izrednih ur šo-rerjem podjetja za mestno snago, ki jih še do danes niso prejeli. Predpostavljeni odbornik: je zagotovil našemu svetovalcu, da bodo šoferji prfcje-n .pripadajoče vsote v doglednem času. Zadeva- čaka namreč še odobritve s 'strani višjega foruma. Pozitiven odgovor je dal nato odbornik Sciolis na vprašanje, ki ga je na prejšnji seji sprožila naša svetovalka tov. VVeissova. Gre namreč za problem šoie na Campi Elisi. Odbornik Sciolis je sporočil, da bo šolski inšpektorati na vsak način upošteval zahtevo, ki so jo iznesli starši otrok, kateri obiskujejo to šoto. Sproženo je bilo tudi vprašanje piinskih grelcev v hišah 1AGP, ki povzročajo stanovalcem velike nevšečnosti. Uhajajoči plin je povzročil ce. lo dve smrtni žrtvi. V zvezi s tem je bila postavljena na seji zahteva, da se uvede preiskava. Merodajni odbornik je na postavljeno vprašanje odgovoril, da bodo vsi grelci v kratkem zamenjani z novimi. V tem smislu se namreč vodijo pogajanja z ustanovo IACP. službo. Razen tega pa to kaže, ljeni so člani sekcijskih in ceda se je tudi občina začela po- | ličnih komitejev. Teh važnih konferenc naj se polnoštevil- služevati istih metod, kot ne. katera večja industrijska podjetja, ki izročajo gotova dela zasebnim tvrdkam in s. tem samo podpjrajo še večje izkoriščanje delovne sile. Slično stališče je zavzel tudi svetovalec dr. Dekleva. no udeležijo-partije. vodilni kadri Sklep je bil nato sprejet z glasovi večine. Proti so glasovali komunistični svetovalci in dr. Dekleva. Svetovalec Teir ner se je vzdržal. Svetovalci so nato odobrili sklep o zavarovanju proti nezgodam na delu vseh občinskih nameščencev, ki niso bili še zavarovani ter pred zaključkom izvoli še predstavnike, ki bodo zastopali občino1 v upravnem odboru otroške bolnice «Burlo Garofalo», Prvo študijsko predavanje Svetovalci so nato odobrili razne sklepe občinskega odbora, med katerimi nakup zemljišč, popravila šolskih poslopij, ureditev športnega igrišča pri Sv. Alojziju, nakup uveh novih kamionov za prevoz smeti. V torek zvečer se je vršilo v glavni dvorani partijskega sedeža v ulici Madonnina prvo študijsko predavanje, ki so se ga udeležili voditelji sekcij in cede. Predaval je tov. U Sajo-vitž o atomski dobi in dialektičnem materializmu. Vodilni kadri partije, ki so poslušali tov. Sajovitza, so bili zelo zadovoljni s predavanjem, ki jim je razložilo v uči marksi-zma-leninizma sedanjo dobo velikih tehničnih odkritij in smer razvoja človeške družbe. V predavanju je bila vključena tudi tema o vprašanju vojne, ki je bito razloženo na podlagi marksističnih načel in Leninovih tez o možnosti sožitja med socialistično in kapitalistično družbeno ureditvijo. V počastitev spomina Sama Šiškoviča V počastitev spomina Sama Šiškoviča sta Božena in Karel Siškovič prispevala 1000 lir v tiskovni sklad «Dela» in 1000 lir v tiskovni sklad «La-voratora». Nona in nono Kodrič pa sta prispevala 10.000 lir za sekcijo Komunistične partije Sv. Ana. Ostale sekcije pa so tik pred koncem dela za obnovitev izkaznic. Od sedaj dalje se bodo začeli po vseh sekcijah prirejati prazniki, na katerih bodo razdeljene partijske izkaznice starim in novim članom. Ta teden je na dnevnem redu dolinska sekcija, ki je zelo dobro izvršila svoje delo. Obnovila je izkaznice vsem starim članom brez izjeme, t. j., dosegla je 100% in rekrutirala 5 novih članov. Res je, da smo v prvem trenutku mislili, da gre Dolina prepočasi. Nismo pa se motili, ko smo trdili, da hočejo podeželski tovariši poslati podatke samo v trenutku, ko bi bilo vse delo opravljeno. In to se je zgodilo ludi v primem Doline. Stanje ostalih sekcij je bilo do 3. januarja naslednje: Sv. Ivan 104%, Pečar 102%, Skedenj in Uva 101%, Sv. Alojz 101%, VOM 101%, Devin 100 odst., Sempolaj 100%, Tomažič 96%, Trebče 96%, Milje s tovarnami 94%, Kolonkovec 94%, Bariera in Aicegat 92%, Pončana 92%, Magdalena 90%, Sv. Jakob s Sv. Markom 90%, Sv. Ana 90%, Opčine 90%, Nabrežina 90%, Barkovlje 90 odst., Podlonjer 90%, Sv. Vid s Tovarno strojev in Arzenalom 88% itd. Dobro pa bi bito, da bi se oglasila tudi zgoniška sekcija, ki sploh še ni poslala svojih podatkov. Nočemo s tem reči, da nisoi tovariši zgo-niške sekcije opravili svojega dela, ker vemo, da so se obvezali, da bodo čimprej končali in to že pred mesecem dni. Ta teden je tudi glede rekru-tacije na dnevnem redu dolinska sekcija, ki je na novo' včlanila, kot smo že omenili, 5 tovarišev. Bariera je včlanila 1 novega člana, Sv. Ana pa 3. V lestvici rekrutacije je na prvem mestu Sv. Jakob s Sv. Markom z 18 novimi člani, sledijo Skedenj z Ilvo s 16, VOMÌ s 15, Tomažič in Milje s 14. Sv. Ana in Kolonkovec z 12-, Bariera z 11, 'Sv. Vid in Curiel z 10, Sv. Ivan z 9 itd. Skupno je do sedaj stopilo v partijo 182 novih članov, kar je dober rezultat, a ni še zadovoljiv, ker moramo pritegniti v partijo, prav posebno sedaj, ko je delo za obnovitev izkaznic v glavnem zaključe-no, stotine novih ljudi. Odloki vladnega komisarja Uradni vestnik Vladnega generalnega komisarjata št. 35, ki je izšel -2. t. m., prinaša bese dito raznih odlokov dr. Pala-mare, s katerimi se raztegnejo na Tržaško ozemlje naslednji zakonski ukrepi, ki že veljajo v Italijanski republiki: — Zakonodajni odlok začasnega poglavarja države št. 1577 z dne 14. 12. 1947 s kasnejšimi spremembami, ki določa predpise za obratovanje zadrug in njihovih konzorcijev in za nadzorovanje teh ustanov po Ministrstvu; istočasno se razveljavita ukaza št. 298 z dne 15 1-0. 1948 in št. 31 z dne 10. 2 1951, s katerima je ZVU uredila to poslovanje in ustanovila ozemeljsko komisijo za zadruge; Odtok št. 3:30 razveljavlja u-kaz št. 163 z dne 24.8.1950, ki je pooblaščal ZVU, da določa maksimalne cene kakršnega koli blaga in uslug po predhodnem mnenju komisije za določanje cen, ki je bila v ta namen ustanovljena pri con skem presedništvu in ki je določal sodne in upravne kazni za kršitelje; istočasno se z novim odlokom u-stanovi pokrajinski odbor za cene z nalogo, da vsklaja in urejuje cene na Tržaškem o-zemlju po navodilih medministrskega odbora za cene (CIP); sestava, poslovanje in pravice tega odbora se ravnajo po določilih zakonov, ki so glede tega v veljavi v Italijanski republiki, predstavnike u-stanove SEPRAL v omenjenem odboru in v pokrajinski posvetovalni komisiji nadomeščajo funkcionarji Prefekture-upravne službe; kršitve cen, ki bodo določene v smislu tega odtoka, se bodo kaznovale z zaporom in denarno globo po predhodnem zapornem nalogu, in z drugimi kaznimi, ki jih predvidevajo členi 14, 15 in 16 zokenodajnega odloka začasnega poglavarja države št. 896 od 15. 9. 184-7. Za teden --- dni — Sobota, 7. — Valentin (Zdravko Nedelja, S. —Severin Ponedeljek, 9. — Julijan Torek, 10. — Pavel Sreda, 11. — Higin Četrtek, 12. — Ernest Pete-k, 13. — Veronika (mlaj) ZGODOVINSKI DNEVI 9. 1856 se je rodil Anton Aškero Umrl je 10. junija 1912. TitSf A SOBOTA: 12.55 Jugoslovana] motivi - 16. Sobotna novela 16.15- Domači- motivi - 18, Ki varniški koncert orkestra Carl Pacchiorija - 19.15 Sestanek poslušalkami - 21.45 Ritmični o: kester Swinging Brothers - 22.1 Liszt: Koncert št. 1. II f NEDELJA; 9. Kmetijska Oddi] ja- - 12. Oddaja za naj-mlajše I 13.30 Glasba po željah - 17. Ml | ški zbor iz Podgore - 20.30 Goli nod; «Faust», opera v 4 dej. PONEDELJEK: 12.55 Pevst duet in harmonika - 18.30 Z zi čarane police - 19.15 Radijska 1 niverza - 21.15 Delius: Morsi tok - 22. Iz italijanske knj-iže« nositi in umetnosti. TOREK: 13.30 Glasba po ži V c Ijah - 19.15 Zdravniški vedež t on QA \ 7" z-. 1^1 »-.d L",,; v,*«!. Mii-- r-. — ‘ ttHO V 20.30 Vokalni kvintet Niko St/" tof - 21. Radijski oder - D. se mieti: «Družina Monestier», igrana v 3 dejanjih. ireuč< SREDA: 12.55 J ugoslov ansila k motivi - 18.30 Radijska mamk:at0 18.40 Koncert sopranistke Vid/ d'U lOLTVC V IVI Jagodic - 20.30 Vokalni tercOznn Metuljček - 22. Iz slovenske knji! po ževnosti j n umetnosti. Irank ČETRTEK: 18. Chopin: Ko«. S • cert za klavir in orkester - 2;a sl Dramatizirana zgodba - 22.Li ", Škerjanc: Sonetni venec, 1. del . lVl 22.50 Večerni ples. ristai PETEK: 13.30 Glasba po želja*111 r - 18.30 Z začarane police - 19.1 Na Radijska univerza - 21.30 Vokaialo a ni kvintet. Gledališče Rilr avno oni > n soc h po Ivo, Prejšnji četrtek so morali prepeljati v bolnico 11 oseb, ki so jim ugotovi-li lažje znake zastrupitve s hrano. Gre za skupino nameščencev razkuževalnega zavoda, ki so priredili zakusko s klobasami, slaščicami- in vinom. Ci-m so zaužili hrano, so začutili ostre bolečine v želodcu in nekateri so začeli bruhati1. Zato so se je nehote z levo roko preveč približal rezilu, ki mu je odrezalo členke štirih prstov. Seveda se je mo-ral takoj zateči v bolnico, kjer so ga pridržali- s prognozo okrevanja v tednu dni. *** Na dan- novega leta je izvršil samomor 42-letmi Edoardo Škrbec z ul. Beato Angelico, ki je bil zaposlen kot bolničar v takoj poklicali RK, ki jih je pr_e-1 svetoivanski um-o-bol-nici, V ul. peljal v. bol-ni-co. Na sr-ečo ni bi-1 Moncolano, kjer je prehod čez Živahna diskusija se je vnq» la, ko je odbornik Dulci predložil sklep, da se dela za čišče. nje nekaterih občinskih poslopij oddajo zasebnemu podjetju. Temu se je odločno zoperstavil tov. Radich, ki je poudaril, da je ta sklep docela nesocialen. Dejstvo je, da hoče občina štediti na škodo določenega števila snažilk, ki bi na ta način lahko prišle ob Po lekciji je spregovoril tudi tov:. Calabria, ki je go-i voril o cenah in podražitvah, razložil, ta pojav na podlagi marksistične znanosti in nakazal naloge komunistov v borbi za zmanjšanje življenjskih stroškov. Naslednja lekcija se bo vršila v torek 10 t. m. v glavni dvorani partijskega sedeža v ul. Madonnina. Predaval bo tov. Kolenc o teoriji in praksi v marksizmu - leninizmu. Vab. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati zadnjih tekem Roma . Atalanta 3-2, Fiorentina - Napoli 4-2', Juventus - Lazio 1-0, Lanerossi - Bologna 2-3, Novara-Milan 3-4, Samp-doria - Pro Patria 7-0, Spai Torino 1-2, Triestina - Genoa 2r0. Lestvica je naslednja: Fiorentina 22 točk, Torino 17, Milan, Roma, Sa-mpdoria, Lanerossi, po 15 točk, Napoli, Juventus, Padova po 14 točk, In. ter 13, Atalanta 13, Spai 12, Genoa 11, Lazio 11, Bologna 10, Novara 10, Triestina 8, Pro Patria 5. Jutri, v nedeljo bodo naslednje tekme: Atalanta - Laneros. si, Bologna - Sampdoria, Fiorentina - Spal, Genoa - Novara, Juventus - Inter, Lazio, -Pro Patria, 'Milan - Roma, Padova - Torino, Triestina -Napoli. MEDNARODNI SPORT BEOGRAD — Tudi letos se bodo jugoslovanski kolesarji udeležili krožne dirke po E-giptu. Moštvo bodo po vsej r- ^ SpMi dama Ut v svetu j verjetnosti sestavljali: Petrovič, Ješič, Vuksan, Jugo in Bajc. LONDON — Za Davisov teniški pokal v evropski coni za 1956 se je do sedaj prijavilo šest držav in sicer: Poljska, Anglija, Irska, Belgija, Egipt in Pakistan. Prijave se zaključijo 15. januarja. GORTINA D'AMPEZZO — V drugi izbirni tekmi za tekače, ki bodo dopuščeni k olimpiadi, je prejšnji teden zmagal De Florian, ki je presmučal tekmovalno progo! v času 1.121,01'. Na drugo mesto se je plasiral Compagnoni s časom 1.12,39. De Florian je zmagal tudi na prvi izbirni tekmi, ki je bila 17. decembra v Corvari. TUNIS — Tržaški boksar Ti. magai Cohena s tehničnim k. o. v 8 rundi. GARMISCH PARTE'NKIR-CHEN — Nemški smučarski skakalec Glass je v ponedeljek dosegel najdaljši skok na tej skakalnici. Pristal je pri 90,5 m. Sijajen rezultat je dosegel na treningu za bodočo olim-piado, ki so se ga udeležili skakalci osmih držav. SAG PAOLO — 'Na Silvestrovem teku, ki se vrši vsako leto v tem mestu, je tokrat zmagal Anglež Ken Norris. 7300 m dolgo progo je pretekel v 22:18,2. Drugi je prišel na cilj Jugoslovan Štritof s časom 22:23,6. BEOGRAD —■ Jugoslavija si je letos prevzela organiziranje evropskega veslaškega prvenstva, ki bo na Bledu v drugi polovici meseca avgusta, Pred- berio Mitri je v nedeljo pre-1 videvajo, da se bo udeležilo tekem od 700 do 800 tekmovalcev s skupno 100 čolni. MOSKVA — Prvakinja Sovjetske zveze v šahu je za leto 1955 Valentina Borisenko iz Leningrada. Od najvišjega števila 15 točk, si je: osvojila 13.5 točke; zgubila ni niti ene partije. RIM — Mednarodna, nogometna tekma med Italijo in Urugvajem bo letos 1. julija v Montevideu. Povratna tekma pa bo verjetno decembra meseca v Rimu. RANGUN -— Nogometna reprezentanca Jugoslavije je v prijateljskem srečanju premagala reprezentanco Burme z rezultatom 9:0. CORTINA D'AMPEZZO — V smučarskem teku za odbiro moštva,, ki bo na olimpiadi tekmovalo v štafeti 4 x 10 km, je v torek prišel prvi na cilj Ottavio Compagnoni s časom 34’0'8”. Sledila sta mu Fattor, Mich in Chattrian. De Florian, ki je v prejšnjih tekmah odnesel že dve zmagi, se je tokrat plasiral na sedmo mesto. lo hujših posledic, ker so jih čez nekaj dni večinoma posila!i domov. Policija je uvedla pre-iskavov. *** Prejšnji četrtek so potegnili iz morja truplo neznanega utopljenca, ki ga ni bilo mogoče identificirati, ker niso našli v obleki nobenih dokumentov. U-topljenec, ki je bil v morju najmanj kakih 8 dni, je bil oblečen v temino obleko z rjavimi čevlji in srajco svetle barve. Pri sebi je imel 3 žepne robce, žepno uro, usnjeno tobačnico in biro-pero. Preiskovalni organi menijo, da je bil star kakih 55 let. *** Srčni kapi je v četrtek prejšnjega itednp 'podi|tgla 60-letna Tommasina Cacinato vd. Cosmo iz ul S. Marco 17. Mrtvo žensko so našli v stanovanju nje-n i sorodniki. *** Na delu v skladišču 34 v pristanišču se je prejšnji četrtek opekel po glavi in vratu 42-leetm Marcel Kalc iz ul. Bovedo, Nesreča se je pripetila:, ko je prelival vrel strup iz nekega kotla. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnico. Okreval bo v tednu dni. *** Prejšnji petek se je poner srečil na delu 45-letni Alberto Englaro iz Skedenjske ulice. Ko je z angleškim ključem stiskal matico mu je ključ odletel iz roke in ga močno udaril po očesu, Prepeljali so ga v bolnico z zasebnim avtom. Sprejet je bil na okulističnem oddelku, kjer se bo moral zdraviti dva tedna. *** Na Silvestrovo popoldne se je v lesnem pristanišču pod Skednjem ponesreči! 414etni Umberto B lastni. Med raztovarjanjem desk je nerodno padel in si: verjetno zlomil gleženj desne noge. Sprejet je bil na ortopedskem oddelku a prognozo okrevanja v dveh tednih. *** Pri razkladanju bal papirja se je v ponedeljek ponesrečil v novem pristanišču 49-letni Mario Moretti s trga Sv. Jakoba. Bala papirja mu je, padla na levo roko im, mu zlomila pod-lahtnico. Zdraviti, se bo moral v bolnici kakih 20 dni. *** Povsem neobičajna nesreča se je pripetila v ponedeljek v nekem razredu industrijske strokovne šole v Rojanu. Učitelj Guglielmo Zangrando je kazal tečajnikom kako je treba ravnati s Stružnico. Med razlaganjem pa železnico je„skočil pod vlak, ki ga je strašno, razmesaril. Našel ga je neki, mladenič, ki je šel Slučajno mimo; takrat je bi! Škrbec še živ, čeprav je imel strašne rane. Z avtom RK so ga nato prepeljali v bolnico, toda izdihnil je že med prevozom, Malo verjetno je, da gre za nesrečo, kot je zgledalo v prvem trenutku. Obstajajo nekatere okoliščine iz katerih bi se dalo sklepati, da gre v resnici za samomor, čeprav točnih vzrokov ni policija ugotovila. Škrbec zapušča ženo in šest otirok, *** V torek so prepeljali v tržaško bolnico pet oseb, ki so jim zdravniki ugotovili! lažje znake zastrupitve z neko vrsto penečim vinom. Vsi so izven vsake nevarnosti. V zvezi s primeri črevesnih zastrupitev je izdalo tržaško županstvo posebno obvestilo, v katerem navaja verjetne vzroke zastrupitve. Poziva, obenem v,se tiste, ki imajo kako steklenico s penečimi vinom znamke «Lugano supcriore -Produzione Riviera del Garda -Tenute Gardesane - Verona», da takoj prijavijo oddelku za zdravstvo im higieno (tel. 24-528) za e-ventualne ukrepe Policija je namreč uvedla strogo preiskavo in baje zaplenila nekaj takih steklenic, *** Pold,cijskim agentom, ki so na poziv vratarja in neke sorodnice v torek zjutraj odprli stanovanje Marije Fabris vd. De Moro na Nabrežju T. Gulil 4, se je nudi! pred. očrnil tragičen prizor. V spalnici so našli na tleh že mrtvo 74-letno De Moro, v postelji, pa je ležala gluhonemia 50-letn.a hči Anita, ki, se sploh ni zavedala, da je mati že dva dni mrtva. Anita je namreč že od rojstva slaboumna in ji je morala mati z vsem streči. Mater so našli s prebito lobanjo. Preiskovalni organi so mnenja, da jo je na dan novega, leta, ko je stregla, hčeri, verjetno obšla slabost, da se je zgrudila: na tla. Udarec je bil usoden, tembolj, ker ni bilo nikogar, ki bi ji plriskočil na pomoč. Zenski sita namreč živeli sami. * * * V dneh od 22. do 31. decembra 1955 se je v tržaški občini rodilo 72 otrok, umrla je 101 oseba, porok je bilo.41. Od 1. do 3. januarja t. 1. se je rodilo 21 otrok, umrlo je 40 oseb, porok je bilo 15. Na vsako novo partijsko izkaznico za 1956 vsaj eno podporno znamko! To mora postati splošno geslo vseh tovarišev. Zato pa morajo vsi sekcijski in celični administratorji posvetili večjo skrb načrtni razdelitvi podpornih znamk. Obvestilo za kmetovalce Z namenom, da se med rejci čimbolj razširi racionalna vzreja goveje živine z u-porabo posebnih mešanic močnih krmil, bo tukajšnjo Pokrajinsko kmetijsko nadzorni, štvo (ulica Ghega, štev. 6) pričeto z 9. januarjem izdajati nakazila za dvig naslednjih mešanic, po znižani ceni. Mešanica «SOLE» za krave molznice Na vsako glavo bo razdeljenih 50 kg. mešanice. Ker stane kilogram mešanice 60 lir, prispevek pa znaša okoli 38 odst., to je 26 lir, bo moral kmetovalec ob dviga nakazila plačati 2.100 lir za 50 kg. Mešanica «SOLE» za kokoši jajčarice Na vsako kokoš (jajčarico ali jarčico) bo, razdeljen 1 kg mešnice do največ 50 kokoši ali jarčic, pa četudi jata preseže to število. Ker znaša cena mešanice 77 lir za kilogram, prispevek pa 35 odst., to je 27 lir, bo moral plačati kokošjereiec ob dvigu nakazila ‘50 lir za vsak kilogram. Nakazila se bodo lahko dvignila pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu (ul. Ghega, štv. S, I.), med uradnimi urami (8.30-12.30). Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje V soboto 7. t. m. ob 20.30 iti v nedeljo 8. t. m. ob 16.30 in 2t,an.l-uri v dvorani na stadionu «Fragrai maj,», Vrdelska c. 7: Milan Begbokr] Vič: «BiREZ TRETJEGA». L„„ . V nedeljo 8. t. m. ob 16. uri rt ni Kontovelu: Grimm-Skulca: «JAtMoota KO in METKA». M e i ii OPČINE »osle Na če sc [jem, iščem evala Sobota 7. jan.: «Zadnja tarčaista s (Ultimo bersaglio!. Fihjje, j Ceat insta Nedelja, 8. jan.: «Babilonski nji» (Schiavi di Babilon,ialnpj^ Barvni film Ceait. Ponedeljek, 9. jan.: se ponovi. Sed Torek, 10. jan.: «Jaz te boHu cr rešila (lo ti salverò) Fil#; »» Ceat. jede Sreda, 11. jan.: se ponovi, fer j, Četrtek, 12. jan.; «Pokvečena rče ka» (ha mano aeiorme). Filindisk MGM. 'inisk Petek, 13. jan.: se ponovi, n 01V •dkril Irank Sobota, 7. jan. ob 20: «Polj,utnokri me, Kate!» (Baciami Kate!). Barvni film MGM. Prv Nedelja, 8. jan, ob 20: se ponovi6*1 ( Pos NABREŽINA Sreda, 11. jan. ob 20: «Strast P„, . oblasti» (La sete del potčekrir re). Film MGM. Ivo a _______ P zal ioni i Kmetijsko predavanje8*0611 pri Sv. Barbari 'nW v petek 13. t. m. ob 20. uri b** je v Prosvetnem domu pri Sv. Bal D„. ba. i kmetijsko predavanje s mi. Predavatelj Miloš Kodrič, at v solvent agronomske fakultete, b01*« našim kmetovalcem podal mattoni, sikateri koristen nasvet. UdeJEpovzr ž.te se polnoštevilno zanimivem r' p edavanja! 00ru Bamrc Udgvvurm ui edink RUDOLF BLAŽIČ (Blag:) leS° S Založništvo «dela» To v 1’iska ud. RIVA, lurreujanca i'ge jn -1>oved Tvrdka Knez Walt et, »re rejšr Nabrežina - tel. 22-52|k/b* Šivalni stroji Singer, radioapara Ta ti Philips, kolesa Legnano, WolDemo sit in druga, Prvovrstnii StedLhv,, n iki, motorji in motorna koleSi- u 1 ter nadomestni deli. Ja s ; Sprejemajo se naročila za pdfi,lllr,e šiljke omenjenih predmetov k380 ul. Flavia, 33 UHLJE - ul. Mazzini, 1 ima v zalogi k\se za kmetijstvo po najugodnejših cenah Obiščite nas in se boste prepričali! Sto «a pf ha st di y redil Na n bik c roVi iik $ .levai ÌUgQs ževn Doda ustV£ It