Največji slovenski dnevnik f Združenih dfisftk
Valja sa rse leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za Net* York celo leto -	$7.00
Za inozenutro celo leto	$7.00
GLAS
The largest Slovenian Daily in rt»» United States*
Issued every day except Sundays Holidays.
IisizsIovmskihideUivcerY Ameriki.
Readers*
TELEFON: OHelsea 3—8878
Entsrsd m Bscond Class Matter September 21, 1903, rt ttis Post Offios at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELKFOH: CHelses. 3—8871
NO. 265. — STEY. 266.
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 11, 1933. — SOBOTA, 11. NOVEMBRA 1933
VOLUME XT J. — LETNIK XLL
MESTA NISO PRIZADETA VSLED FARMERSKE STAVKE
ADMINISTRACIJI NRA SE JE POSREČILO URAVNATI 17 INDUSTRIJ ALNIH KONFLIKTOV
Položaj v far merski stavki je neizpr emen jen. — Na trgih ni opažati pomanjkanja pridelkov. — Governor države Iowe noče prepovedati izvoza. — Razburjeni farmerji so razorožili šerifa in njegove pomagače. — Stavka premogar jev v Penn-sylvaniji bo kmalu končanr*.
NENAVADNA BOLEZEN V __CHICAGU
V Chicagu SC JC pojavila tropična bolezen. Umrlo je 15 ljudi. — Bolnih je najmanj 18,000 oseb.
Chicago, 111., 10. novembra. — Načelnik mostnega zdravstvenega urada dr. Herman X. Bunde-sen je naznanil, dai je nenavadna tropična'bolezen povzročila v Clii-caigu smrt 13 oseb.
Xajmanj 100 oseb je še bolnih za to "boleznijo, ki j-e znana ])od i menam amoebic dysentery. Zvezna vlada je takoj poslala na po« moč mestnim zdravniškim oblastim »dr. K. B. Spemcerja.
I)r Bundesen pravi, da je bil dopnan vzrok bol-ezni m da je sedaj boleizen poil kontrolo. Zdravstveni urad je laikoj tudi odredil vse potrebno, tla pride v stik z 18,000 osebami, ki so bile večinoma .na svetovni razstavi in so bile izpostavljene nevarnosti, tla se nalezejo 'bolezni.
BolezefT, ki se redkokdaj pojavi v tem delu sveta, se pokae šele tri tedne zatem, ko je bil že kdo okužen in tako je mogoče, da je bil kdo v tem času v Chicagu in je
. S 8,v°i'm pozivom pa ni imel sreče. Governer dr-	^tL^ ^
zave Iowe ga je enostavno zavrnil, dočim mu drugi governerji sploh niso odgovorili.
V	dveh močnih okrajih države Iowe, kakor tudi v Wisconsinu, so farmerji proti nadaljevanju stavke, češ, da se ne bo obnesla.
Farmerji države Wisconsin bodo imeli v ponedeljek veliko zborovanje in bodo pri tej priliki od-' lečili, če naj nadaljujejo s stavko ali ne.
Kot že omenjeno, tudi včerajšnji dan ni potekel brez nemirov.
V	Marshall, Minn., se je zbralo kakih pet tisoč former jev, ki so potegnili šerifa George A. Rank> na in njegove pomagače iz avtomobila, jih razoro žili in jih nato poslali peš domov.
V	istem kraju se je stavkarjem tudi psrečilo za j Berlin, Nemčija, 11. novembra, preti podružnico Swift Co.	jKancl-er Hitler je v svojem govo-
Pred Missouri-Valley, Iowa, je bil vprizorjen v	\rdni «klep
J	' J	vpiiioijcii j Nemčije, da prult/bi z drugimi dr-
žavami sraako ozorožktev. Obenem pa je tudi obdolžil državnike, da
Položaj v velikem farmerskem štrajku po državah Srednjega Zapada je bil včeraj neizpremenjen.
Sempatam so se sicer vršili nemiri, na cestah so se zopet pojavili piketi, na mestna tržišča je pa vzlic temu dospelo dosti pridelkov, ki so bili sicer nekoliko dražje naprodaj, toda cene nikakor niso bile pretirane. Vladni krogi zatrjujejo, da stavka ne bo imela zaželjenega uspeha.
Poljedelski tajnik Wallace se je podal včeraj z letalom iz Washingtona v Iowo, da tam in po drugih državah preštudira položaj na licu mesta. Istočasno hoče izvedeti, kaj mislijo farmerji o vladnem programu, čigar svrha je , uvesti vladno kontrolo nad pridelovanjem in prodajo koruze. Tudi pra-šičje-reja naj bi bila pod vladno kontrolo.
Uradniki farmske administracije so prepričani, da bi ta program, ako bi bil takoj uveljavljen, izvajal ugoden vpliv na cene.
Milo Reno, voditelj Farmers Holiday Association, ki vodi veliko farmersko stavko, se je včeraj ponovno obrnil na vse governerje ter zahteval, naj prepovedo izvažati farmske pridelke.
Preklic bo uveljavljen 5. decembra ob treh
LETOŠNJA NOBELOVA NAGRADA
NEMČIJA -OBOROŽENO TABORIŠČE
Rus Bunin je d^bil nagra- Poslanec Mandel pravi, do za leposlovje. — Na-i da je Nemčija oborože-
grado za fiziko je dobil Nemec dr. Heisenberg.
Stockholm, Švedska, 10. nov. Švedska znanstvena akademija je nazmanila podelitev Nobelove nagrade za leposlovje in fiziko. Nagrade so dobili:
Za 'leposlovje za leto 1933 ruski pisatelj in pesnik Ivan Alekseje-vič Bunin; za fiziko za kito 1932 dr. Werner Heisenberg iz Lips k t1
no taborišče. — Zahteva zavezniško nadzorstvo Nemčije.
Pariz, Francija, 10. novembra. Neodvisni pos'Ianec George Mandel je opozoril poslansko zbornico. da se Nemčija pripravlja na dolgo vojno in da je podobna oboroženemu taborišču.
Mandel je zahteval, da Fran-
DOLOČBE ZA PRODAJO OPOJNIH PIJAČ V DRŽAVI NEW YORK
WASHINGTON, D. C., 10. novembra. — Narodne prohibicije bo konec, ko bo odobrila 36. država preklic. Dne 5. decembra ob treh ppoldne bo konvencija države Utah kot 36. država odobrila preklic osemnajstega amendmenta. V to svrho ne bo izdala vlada nobene proklamacije.
Washington, D. 0., 10. novem-bra. — Predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci so se zedinili v naslednjih določbah glede prodaje opojnih pijač:
cija |x>zove vse vlade, ki so podpi-ga; nagrada za fizikoma leto 1933 i sale versarUsko pogodbo, da se je bila na.zdelje.ia med dr. Envina sklicuje na člen 213. mirovne po-Schoredmgerja iz Berlina in dr. I ffodbe. ki naLago Ligi narodov da Paul Adrien Maurice Dirae iz, preišče obdolžbe, da je Nemčija
Ko s<« je razširila vest o bolezni, je bilo odpovedanih mnogo shodov in sestankov.
Cambridge v Angliji.
XobeWa nagrada je vredna o-koli $31,000.
ilvam Bunin živi izven Rusije, odkar je 'bila postavljena sovjetska vlada v Rusiji. Xazadnje je bilo poročano o njem leta 1927, da je »bolan in da živi v veliki revščini (v 'Parizu. Rojen je bil v Vo-ronežu 'leta 1870 kot sin obuboža-
kršila jvogodbo.
—	Vojaške vežbanje v Nemčiji je skoro -prisiljeno. — je rekel Mandel, — in vojaške ter napoi-v o jaške organizacije v Nemčiji imajo 900.000 mož, .to je dvojno število francoske stalne armade.
—	Nemčija more mobilizirati 45 divizij v petih dneh. V enem mesecu more izde-laiti 2o00 aeropla-
nega plemiča. Njegova znamenita nov. Zato bi .bilo obžalovanja
dela so: Vas. Genrti|<enian iz San Francisco, Suhodol in V^Vr spomladi.
Dr. Heisenberg je profesoT fizike na vseučilišču v Tipskem in je star 31 let. Xapravil je v;.~.Ika razkritja o a toon u.
Dr. SchroediiLger je profesor fi
vredno, ako bi mi prezgodaj zapustili Porenje.
— AY\ naj Francija samo to prepreči? 'Ne. tisočknat ne! Pozvati moramo druge države, ki so podpisale mirovno pogodbo. Ako bi se Nemčija upirala Ij i gin i preiska-j vi. tedaj se bomo poslužili člena
•i "	" Jr"	""i vi, tedaj se bonu) pasli
z.ke v Ber.inu, je star 46 let in je 1213. .versaiilske pogodbe
HITLER DOBRO POZNA VOJNO
Hitler se zavzema za mir. Nemčija se ne bo udeležila nobene konference, kjer ne bo enaka drugim.
gonijo svoje držaj ve v vojno, ne da bi poznali strahote vojne.
— Blazno je .trditi, — je rekel v svojem govoru, 'ki je bil po ra-tfliju pokslan v Ameriko, — dolžiti me, da odobrujeni vojno. V vojni sem bil t>tiri leta in pol in poznaim
bombni atentat na dva zelezmška mostova. Povzro cena škoda ni posebno velika.
Farmerska stavka traja že dvajset dni, mestno prebivalstvo pa dosedaj še ne čuti njenih posledic.
Razsodiščni urad NRA precej uspešno posluje. V zadnjih dneh se mu je posrečilo rešiti v obojestransko zadovoljstvo sedemnajst resnih industri-jalnih sprov. Iz Washingtona poročajo, da predsed-j vo'n0 Ra'd bi vetle1' koliko tujih nik razsodiščne oblasti, newyorski senator Wag- (lržavnikov napravil« *tc-ner, zatrdno upa, da bodo pogajanja s stavkajočimi j
govor, ki je, imel namen pridobiti narod, da pri prihodnjih volitvah v nedeljo izrazi zaupanje do vlfc-,so poslušali po ce»!<i Nemčiji. Hitler je rekel, da je bil sam delavec in zato je v prijateljski aveizi z zaitiranim delavskim razredom. ki ni trpel samo v vojni, temveč tudi zaradi prepira med strankami. 'Zato »zahteva samo eno stranko in edinstven narod.
— Ni mi mar za izobra<žen'?e, za buržoazijiee a'M za proletaree, — je rekel. — Hočem samo en nem-ki narod.	"
'Dalje je aarliteval mir, svobodo m enakost tjl nemški narod ter
izvedenec v mehaniki »valov
Dr. Di rae je profesor matematike na vseučilišču v Cambridge 111 je stair 31 let.
VELIKA ZALOGE VINA
Washington, D. C., 10. novem bra. — V skoro že pozabljenih' vinskih kletih v državah vtehodno od Mississi-ppija, je shranjenih več stotinoč galon vina, ki je pripravljeno. da ga postavijo na mizo.
V Oaliforniji so letos pridelali skoro 50,000.000 galon vina. Tudi vzhodne države, ki izdelujejo šamlpamjca, so pripravljene, da postavijo svoj pridelek na trg.
Vzhodne države galon vina* in 40,000 zrabojev domačega šampanjca. V Michigan 11 raste ameriška rvrataj bungundca in vinogradi so ietos daJi okoli 12.000,000 galon burgundca in drugega vina.
Svoj govor je končal Mandel •z 'besedamT:
— Vlada v Ženevi ne sme- biti v defenzivi; tam mora nastopiti kot tožilka. Od tega je odvisna svoboda, je odvisen mir.
ZGODAJ JE PRlCttO SNEŽITI
Buffalo, N. Y., 10. novembra. V Jamestown je v 24 urah padlo 8 pa'l-cav snega. Toplomer je pade* na 24 stopinj. Tudi iv Buffalo je zapadlo mnogo snega.
Harrisburg-, Pa.., 10. novembra. Po celem zaipadnem delu Pcuinsvl-imajo 600.000 ! val"j° 3e zapadel visok sneg. Na mnogih krajih je veter nakupiči! visoke žamete.
V EVROPI NE BO VOJNE
New Haven, Conn., 10. novem bra. — Starejši sin predsednika
kopači trdega premoga v Pennsylvaniji uspešna.
Nova organizacija, United Anthracite Miners of America, ima precej radikalne nazore in je v kratkem času dobila presenetljivo veliko število članov.
Vsi njeni člani stavkajo, dočim se United Mine Workers niso odzvali pozivu na št raj k.
V	Lansford, Pa., je zastavkalo tisoč premogar-jev, ki so bili zaposleni v Lansford premogovnikih.
V	pletilnicah v Patersonu in okolici stavka že enajsti teden petindvajset tisoč tekstilnih delavcev. Obratujejo le delavnice; v katerih je zaposlenih deset ali manj delavcev.
V	Bridgeport, Conn., je zastavkalo sto mehani- končal a besedami:
kov, ki so zaposleni v Sikorsky tovarni za letala. , ~ N^ar 8(< ne ™le -	...	* ,	vi.	Mewli noben«- Konference, dokter
Zahtevajo dvajset odstotkov vec place.	'a« ne »matrajo sebi enakih.
ŽGANJE NA POTU
_V AMERIKO
Glasgow, Škotska 10. novembra. — Škotske tovarne in ived'etr-govine z žgainjem imajo mnogo dela da izpolnijo naroeila iz Zdr. držav. Razni parnlki vozijo 250 Roosevelt a, James R^oseve!<t. ki se!tisc>r'	^anja v Novo Found-
je s svojo soprogo s parnikoan j landlj°' <la 4akoj prepeljejo v "Rox" vrnil iz lEvrope je rekel, j 7jdriuženf ^ave, ko bo prdhibiei-da iv E\TO]>i ni videl nikatkih znamenj bddooe vojne.
—-Bil sem v Franciji. — je rekel mladi Rooseveltt. — ko je Nemčija r&fropila iz Lige narodov, toda ne morem rev i, da sem a-klel aaito ka"ke vojaške priprave. Ni-kxlo v Evropi ne mara vojne. Ako koga vprašan p:lede 1 vojne, 'bo od-
ja koneeno odpravljena.
LINDBERGHOV SPREJEM V ŽENEVI
Ženeva, Švica, 9. novembra. — Charles A. Lindbergh in njegova soproga sta bila pri svojem prigovorih — Kdo se želi bojevati ? j hodu z aleroplanom sprejeta z ve-— Kdo more plavati še iza kakodikimi častmi. Sprejelo ju je izrvez-vojno? — Kdo bo ta»ko nespame-|mo in imewtno -aastonstiw v zgodo-ten, da 1)0 dela* 5e vevje dolgove; -vinski Aliabama dvorani v imefstni in ponninožeival revSeinof	hiši.
Lindbergh je popil oaso šanL-
I	pa'njca, njegova soproga pa je
faročite se na "OLA8 JSTARODA", prejela šopek krizanteai največji slovenski dnevnik v j Pozneje sta> bila. gosta amteri-Zdruzenih državah.	iskega poslanika Hugh Wilsona.
1.	Popustljivost v preporodi za uvoz žganja, da bo mogov-e dopolniti zaloge do 5. decembra. Dovoljen bo uvoz 250,000 galoai žganja.
2.	Obširno dovoljenje >za disti-lerije. da takoj prieno z izdelovanjem žganja.
3.	(>bda/-enje butlegarskega žganja v prehodni dobi in ne oziraje se na prohibicijako postavo, da morejo saloni ie sedaj prodajati aganj»e in ivwio.
4.	Zmerni davki na žganje, da se butlegarjem ne bo izplavevalo proda.: art i žganja.
Albany, N. Y., 10. novembra. Naidzorna komisija za prodajo o-pojnih pijae v državi New York
izdala naslednje določbe:
1.	Sa'IOni in speakeasies so prepovedani. Žganje se sme piti samo pri »mizi v resitavraitih, hoite-1 ili. klubih, železniških <vozovih in na 'ladjah.
2.	V restavrantih je dovoljeno prodati pijaeo tudi gostom, ki ne zahtevajo jedil.
3.	Trgovine, ki prodajajo pijaeo iza dom. smejo naenkrat eni o-sebi prodati samo tri kvarte žganja ali tri galone vina.	l
4.	Kdor hove kupiti veejo množino, mora kupiti v trgovini, na debelo z dovoljenjem nadzorne ko-miKije.
5.	Celo noe piti je prepovedano — raz un doma.
6.	Speakeasies se morajo preminiti v rest a vran te ali klube — aH umreti.
7.	Bare niso prepovedane, toda piti pri njih ni dovoljeno.
8.	Pristojbine za pravico: tovarne $5000; trgovina na debelo $1500; trgovine na drobno aa prodajanje hotelom, restavracijam itd. od $250 do $500. Za prodajanje vina : izdelovalci $166.67, veletrgovine $66.67, trgovine na drobno $16.67.
9.	Pijaeo anorejo kupiti moški in iženske nad 18 let.
10.	Prodaja je dovoljeroai samo za denar. Upati ni dovoljeno.
11.	Te določbe ostanejo v veljavi do 1. aprila.
Washington, D. C., 9. novembra. — Predsednik Roosevelt je sedaj, ko je 37 držaiv glasovalo za oidpravo i*rohibicije, obrnil* svojo pažnjo. na postavne določbe glede prodaje žganja.
Izdelati hoče popolni načrt glede davka, da ga bo predložil kongresu, ko se sestane v decembru. V tem bo vključen načrt, za pošiljanja prohibicijskih agentov v države, ki so glasovailo proti odpravi prohibicije, da bodo pazili iua butliegarje.
Kongres bo najbrže natančno določif prodajo vina in žganja. Gotovo je, da ee sttari saloni ne bodo toč vrnili. Rarvno tako pa bo postavljena močna straža ob obrežju, da ne bo mtogoče privažati vina in žganja iz tujih dežel in
ga vtihotaplja-ti v deželo v namenu, da se opojna pijaiea izogne davku $5 na gallon o.
■Splošno vlada mnenje, da bo kongres določil $2.20 davka na ga-lono žganja, ker bi višji davek pospeševali butlegarstvo.
Žganje in vino bo zopet postavno dovoljeno prodajati 5. decembra, ko bo konvencija zadnje (36) države potrdila, glasovanje pri zadnjih volitvah.
PROCES PROTI P0Ž1GALCEM
Služkinja je Dimitrova obdolžila, da je nasilnež. — Tri ženske so bile zaslišane kot priče.
Berlin, Femčija, 10. novembra. Neugnani treorgi iDimitrov se je pri obravnavi 'zelo razljutil. ko ga je neka služkinja oznaeila kot nasilneža.
Dimitrov je bil glavna aseba med pričanjem treh žensk, ki so bile poklicane kot priče aia sodni j^ko obravnavo proti petim obdolžencem, da so zažgali nemško državno zbornico.
Anna Schreiber je izpovedala, da je pustila službo pri gospodinji, pri kateri je stanoval Dimitrov. ker jo je neprestano nadlegoval.
Domitrov je samo rekel:
—	To je za mene nekaj novega Ko je Schreiberjeva popisovala,
kako je nekoč skušal Dimitrov .storiti nad njo silo, se je razjezil in zaklical:
—	Čudim se tej nesramnosti. Sodnik Buenger ga jezno vpraša :
—	Ali imate kako vprašanje za pričo?
Dimitrov, ki je sam svoj zagovornik, je odgovoril:
—	Pod mojio častjo je, da bi to žensko kaj 1 vprašal.
Anna iKruger, o 'kateri je bilo govorjeno, da je bil Dimitrov ž njo zaročen, je rekla, da je hotela zamailiti usta tjudem, ki so kaij takega o -njej govorili. In med jokom je rekla:
—	Vedela sem, da me ne more poročiti.
Dimitrov je tedaj rekel, da Kruegerjeva ni vedela, da je komunist in tujec.
Tretja ženska po imenu Ro?s!er je pričala, da Dimitrov ni bil v Beri inu (V noči požara in da je ono noč govorila ž njim v vlaku, ki je vozil v Berlin.
ŽGANJE TEČE VSEPOVSOD
Cleveland, Ohio, 10. novembra. Največje mesto države Ohio je izid volitev «v torek vzelo dobesedno. Vsepovsod se (prodaja žganje. Nočni Whiibi in "speate" so ja.vno odprli vrata. . •
Steklenice vina in žganja »toje javno na policah «za barami, >
t» A • litODI*
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 11, 1033
TH* LARGEST SLOVENE DAILY t» V. 0. ft.
[
Glas Naroda
(A
Pla<» of
of above otflcera:
m m. 1Mb Strte«.	n« wii tf i	iMlillw mm 1	tok cms. iv. T.
"9LAI NARODA" (Vala* mi thm riijlil			
ijMMd lmy Dty Bzoeot Swdayi ud HoMfejn			
bttioM« fHH m Kftfiftdo •••••••••••• ^ pol lftA ••••••••• »M b **Tt l*tm ........	iwdfeo ta 00 .......... $3.00 ..........ti jo	hm New Točk m oda fa pol leta .......... trn. Im imiiit i n mm. ooSo Ea pol !«ti ..........	teto......*7J* • •••M**M IB.OO Mo m**«* IT.68
Dopisi.
JOŽEF TWINER O VINSKI SI TDAOUI PO PREKLICU -18. AMENDMB1TBA.
HutoerlpdoQ Yearly ft-OO
It OB
-Olu Naroda"
vaakl dan liTsemJU nedelj in premikov
brc pod pirn m oMtaoatl m ne prloMnJeJo. Denar najiebiagoroll IriUjAd po Money Order. Pri spremembi kn)a nmroCntkoT. piuolme, do m nam tadl prejtaje bUalllte n««n«nl, Am bltwle najdemo mlofalkt.
-QLA8 NAHODA", XI« W. lltk Street. New
CHelM 1—4871
kw -
JUGOSLOVANSKI JEZIK
Prod kratkim smo }x>ročali, da <se je začela v domovini agitacija za uvedbo enotnega jugoslovanskega jezika.
Pri tem je najbolj značilno dejstvo, da za enoten je. zik ne agitirajo s tako vnemo Srbi oziroma Hrvati, par pa nekateri prenapeti Skrvenei, ki v svoji zaslepljenosti pretvarjajo vzvišeno jugoslovansko idejo v šovinizem.
Kakšen naj bi bil novi jugoslovanski jezik, se zaenkrat še ne ve.
Bog naj se usmili Slovencev, če bo tak, kakršnega se jugoslovansko časopisje že sedaj poslužuje.
Ni dolgo tega, ko smo čitali v listu, ki propagira enotno jngoslovanščino, oglas sledeče vsebine:
"Tražite preiskourant. Boje za relief i za ručno ma-lanje na štofu. K temu sve perle i flitere za plast i ku ba dava."
New York, N. Y.
V nedeljo 29. oktobra smo praznovale dekleta. "Marijin«- Družbe" svojo 25-fotnieo.
Ob tej priliki nas veže dolžnost, da se zahvalimo .sledečim:
Cast it emu duhovniku Hvacin-thu I\>dgwr«ekii za lepe duhovne nauke v cerkvi, kakor tudi v dvorani
Gospodu John Mačeku in gospodu Viaicetu Ovca5, ki sta naim predstavljala "Nocoj, bo p« res rep večer'.
Hvala Tamburaškima drušfcvi-iua iz New Yorka in Krooklvna, ki .sla. skupno nastopili pod iv-od-.stvom gofypoda -tierjeviča.
Xalj lepša hvala prosvetnetniu društvu '"Bled", ki je tudi nasto- i piJo z lepi ni venč-kom. najodiiLh pelini.
II koncu .se zahvalim vsem navzočim in jih pozdravljam v imenu Marijine Družbe. sv. Cirila in Metoda v New Yorku.
Fanči Holešek, tajnka.
sali. Res dobro se je za vrt i 1 o ob
njegovih zvokih.
Večerja je bila pomoštevilno posetena. kar se vidi. da znajo naše kuharice »vedno dobro post revi in da prešiček i»i did življenja zastonj. Po okrepčanju telesa .sano se podali še po dušno hrano zopet v velik odvorano kjer je bilo dosti doma*-ih poc*estnikov. Vrstili so se 'zoipet govori, branje spominske knjige, dekiaimsicije. «pet-je okitela hrvaškega zbora, ki je zelo dobro zapel, komika Sirka, nastop zbora "Naš Doto", gostov "Zarje" iz Clevolamla. Mr. KMe in
Nedavno je več ameriških dnevnikov prineslo izjavo Jožefa Tri-Merja, predse<lnika Jožef Triner konipania, znanega iviiwkega pridelovalca. in raizptrcKlajalca v Clu-ca-gi. tičoce se vinskega i>oiožaja v Zdruežnih državah, kakoršen je soda j in kakoršen se bo v kratke-m razvil, po prek licu 18. amendmen-Jta ali prohibicije. Unienjeila izjava. je bila bdlj kratka, dnevna no-ivic-ai. Sedaj pa je Jožef IVmcr. vinski izvedene«;, napisal vse bolj natančno, ki bo gotovo zanimalo m nope bralce.
Mr. Triner pravi: Pred uveljavljen jem prohibicije je biik> v Ameriki veliko ivinopradov in vi-
Mr. Plut n-- spremstvu Mrs. Phit, .nograklmko«v. ki so imei velike za-ki sta. na željo občinstva jn orala I ]0g0 v ima. Vinske kleti .so bile »
ponoviti lepe pesmi. Nastopile so ijolistinje, dueti, pevpi "Naš Dom".
Radi obširnega programa jo izostala igra "V ječi".
Mladina je bila že nemirna in je željno priakovala pričetek plesa, za katerega: je igral ta večer Jack v Zore iz (Tevelanda ; v spod-i njih prostorih }>a domača godca ! J oh n v Tomšič in Jack Tomažič.
Barberton, Ohio.
Zimska doba' je nas že obiskala kot običajno vtfako l«to. Vsak si bo sedaj želel biti doma. se tiščati jrorke peči, prebirati rarme poučne knjige, slovenske liste, na katere snio na rač en i, d<*pise raznih dopisovalcev ter krasne romane. Zimska doba predrami marši katerega dopisovalca, da prime za pero. Ko vidi druge, se zbudi želja, tudi v njem. veš. saj enkrat sem znal jaz tiKli pisati. Zakaj pa ne. S tem obrne pozorno»st sebi; drugič listu, <ka oka tel j i prebirajo jpltasove 4i svojcih m Slovencev po vsej deželi.
Razni dramatični in poučni klubi prirejajo vsakovrstne prireditve. I.'dejstvujejo se 'v političnih zadevali itd.
Mied izobraževalne klube se prišteva tudi Slovenska Ženska Zveza, kefl* je bila itak ustanov! jena v to »vrho. Tukajšnja podružnica št. 6 je na novemberski .seji sklenila. da člank-e. '7x>}>et obnove "šivalni gospodinjski klub".
Dan je odločen v četrtek, to je „ .. v	. ! 16. <n«v«mbTa pri Mrs. Jemnie (iko-
ne vedno x>renaša in najbrž jih bodo prenašali se pozni ViBh na liberty Avenue.
rodovi. I*rofiim. pridite, katere se za to rw	. , ...	t .	-____.j.««, • 'stvar zanimate. Za prihodnje dne-
Zavezniki so bili zmagovalci v oroziu. \ timiskemmi , ... J . • ^ —«	»v	p,	I ve se bo odločilo na '\wer sest a n-
}>oraŽene vse ka. Poročilo ho podano vsak mesec na društveni seji. S jjozdravom
Fraaices Smrdel, članiea S. Ž. Z., št. 6. ter šival, kluba.
DAN PREMIRJA
Danes pred petnajstimi leti je bilo ob enajstih dopoldne sklenjeno premirje.
Svetovna vojna, ki je trajala nad š iri leta, je bila tedaj cfieijelno zaključena, njene posledice pa sedanji rod
najboljšem, stanju in ameft-ikan-ska vina so tekmovala z. razaiimi boljšimi evropskimi vini. Prišla je prohibreija. Veliko je bilo ljudi, ki so rekli, da se ne bo iiiveljavi-lar. ker so »mislili, da jo bo najvišje držacvno sodišče ovrgio S<xli-šče je prohibieijo cibdržaJo in potrdilo. in tako je prohibieija <*ita-la toliko 'let. Kaj se je 'zgodilo z velikimi vinskimi podjetji med tem časom? Komaj par jih je o-stalo in med temi je podjetje Jožef Triner. ki prodivcira Trmerje-i vo grenko vino in Trnierjevo 'An-
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Cena 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda
216 West 18th Stree*, New York, N. Y.
7J
J Kakor se sliši kritike, je bil popoklaivski -program boljši kot večerni. Zakaj? iZato. ker je bilo zvečer :vse preveč enolično, iiilo je preveč solo rn dvospevov, ka-|
že tako dostikrat slLŠ. Le-j	T<mK* • za	uporab-
je vpošteevano in vži-i1^-'0 kalifornijsko belo in rdeče kakor telesna l.rana, v.nlno Pr<^lje. Xa ta načm je Jož:-f Tn-
iste pa človek llc , ner dnežba ostala v času prohvbi- ^ Malo in dobro v«v zaleže. Ra-	^jvečje vinsko podjetje v
ileželi. Veliko število močnih vinogradnikov je v časti prohibicije opustilo vsako gojenje trt in na
ve»!ike o-
ranžne farme, ali pa z drugim do-brčk an osnim sadjem in drevjem. Razne manjše družbe so se zdru-
t«*re se
po petje varno
ene in preveč
ze
di toga iizosta'la igra. ki bi pri-n»«sla več. užitka. M<h1 celim programom pa ni bilo nobene piano solo, ali kaj enakega, kar bi pro- nJih ,mcst<> -so granij povzdignilo in bolj zadovoljilo Oibčint vo.
Skoro \-sa društiva J. S. K. J. so
bati. ker je Mr. Jožef Triner. Sr. poslal svojega sina, 3Ir. Jožefu Trinerja ml., li ta 1014 kot vajenca k Mr. Second o Guastiju starejšemu. ki je bil j»re<lsednik italijanske vinske družbe v Califor-niji. Tukaj, v največjih vinogradih in največjih kleteh, pod vodstvom najizborii-ejših vinskih t-k-spertov. rt«- je Mr. Jož«*f Triner ml. učil vseli potlrobnosti o pridelovanju. pripravi, shranjevanju in razpečavanju vina. Kakor Jožef Triner ml., sedanji lastnik Triner družbe pravi, j«- v.st- vino. ki ga ima Trinerjeva družba, vselej pod najboljšim vodstvom- najiz-nejšrh vinskih ekspertov iii kt*-mistov, zlasti v 'zadnjem čiisu, m-jmbisra na vinski pridelek izredno mnoigo važnosti. Vino se Lzde-
že obhajala na razne načine 351et- ytU' fV	karporacije, ki so po-
nico Obstanka svoje organizacije tom Podajale vrno neukim Iju-
J ugos'lovanfike Katoliške Jed note.	kl. nus<> znah z vblom ravna"
.. ,	.... » .__' ti in ki so vino -navadno zadrže-
TikIi dr. sv. Alojzija, »t. 0 nsce	.	x , .
T- . _ ,____ vali v nepr>pra-vnih prostorih, kjer
zaostati in ]>rirettli v ta nanxsi ban-	1 ^	1	J
gospodarskem oziru so bile pa strahovito države — z Ameriko vred.
Vsepovsod se pojavljajo državniki, ki skušajo pomagati narodom iz mizerije, v katero so zašli deloma po svoji lastni krivdi ali po krivdi svojih sosedov.
Edinole v Angliji in Franciji je ostala vlada bistveno neizpremenjena, v vseh dmgili državah, ki so se udeležile vojne, pa opažamo temeljite izpremembe.
Diktature so se razrasle kakor gobe po dežju.
Diktatorje imajo: Rusija, Turčija. Poljska, Madžarska, Avstrija, Nemčija in Italija.
Kar je še kraljev ostalo, naprimer bolgarski, romunski in jugoslovanski, izvajajo diktatorsko oblast.
Združene države še nimajo diktature, toda zadnje radikalne ukrepe predsednika Roosevelta smatrajo nekateri že za diktatorske odredbe.
Oe je diktatura uspešno zdravilo za nevarno bolno gospodarstvo, se zaenkrat še ne da presojati.
Ko praznuje svet obletnico sklenitve premirja, bi moral vpoštevati resnico, ki se sedaj izkazuje v vsej svoji goloti in strahoti, namreč, da vojna ne prinese uikakega dobička, niti premagancu, niti zmagovalcu.
ket 18. novembra zvečer v Slov. Narodnem Domu. Navzoči bodo guKtje glavni uradniki, toraj pridite. da skupaj obhajamo in se hpominjamo naših ust aiiavn ik o v.
Precej zanimanja je bilo pri na« 'zaradi izida volitev -mestnega vodstva za prihodnji dve> leti. Rezultat je, da po dveletni demokratski admiinifttraiji je zopet republikanska na krmilu. Vendar močnejši demokratski svetovalni demokratski odbor, v katerem je tudi Slovenec Leo C. Svete, ki je bil prvič kandidat in takoj izvoljen.
Toraj le kora.ižo in ne pruzabi na svoj narod.
Vida Kirmše.
Lorain, Ohio.
Minilo je deset l-et, kar smo v nasi nasel^bini otrvorili spomenik slovenskega, naroda, ponos naše slovenske naselbine, naš skupni dom. Slovenski NiaJrodni Dom.
SlaivnoHrtnr program se je vršil v nedeljo 20. oktobra od dveh popoldne do rane jutranje ure.
Popoldanski program je bil dober v vwm, v kratkih govorih, pel ju. plesu in igri mladinske slovenske »šole. Nasi op komika Sirka na« je že z začetkom programa raiavedril, skupni nastop pevskega društva "Naš Dom*', kakor tudi JtOlo je bil zadovoljiv.
Zelo dobro je igiral orkester "Naš Doni", ki smo ga prvič sli-
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo.
AMERIŠKE JEČE
Pred kratkim je izšla knjiga, ki opisuje razmere po ameriških jetnišnicah, kaznilnicah in zaporih.
V knjigi je ugotovljeno in dokazano, da ameriške ječe niso popolne.
Knjige sicer nismo čitali, toda zdi se nam, da ima pisatelj prar.
Ameriške ječe bodo šele takrat popolne, ko h odo v njih vsi tisti, ki spadajo vanje.
Pa ne bedo samo popolne. Tudi polne bode in se premalo jih bo.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"

DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 .................. Din.	100
" $ 5.06 .................. Din.	200
" $ 7.35 _________________ Din.	300
" $11.05 .................. Din.	500
$23.25
Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.30 .................... lir 100
" $ 18-25 ..................- Lir 200
'» $ 44.25 .................. Lir 500
" $ 88.80 ................... Ur 1000
$177.— .................. Lir 2000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. kztlaCiui v ameriških dolarjih
- Sa Izplačilo $5.00 moratM poslati__S 5.75
•• $10.00 " " _$10.80
M	»»	$15.00	"	"	—
»• II ~ $20.00 "	»___$2L—
n ,» $40.00 » " -M1J25
" »' $90.00 " "___$51 JO
FfvfnBOik MM v itirwa krajo ispitiflo t dMHjlh. Nttjna nakazila lzvriojemo po Gable Letter za pristojbino 9L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Marodtn
Mi WEST t9th 9TMMMT	HEW T OBE, 9. T.
kc jo kvarilo.
T>ružba Jožef Triner ni delala t^.ko. a»mpak je z -veliko .skrbjo glodala na. to. -tla.' so xe njena vina izdelovala, po starem in že tolikokrat preizkušenem receptu. Vinske kleti .so bile vetlno \-niajbolj-Kem stanju, enako vin.s>ke j>o.sode in <lnigo kletarsrfco orodje. Zato se omenjena <lritžba danes laiiko postavlja z najboljšo vinsko kvaliteto ioi z veseljem po*zdranrlja pre-•klic: prohibicije. Vino je n am reT* še ve*!'t ko l)olj delikatno, kakor na pr. m'Jeko. 1'rvo. kar .se -zahteva od vestnega vins-kepra trgovca in pridelovalca je. da ima za' to pripravne rn ciste kletne prostore o<l stropa, tlaka in sten, pa do vinskih /posod in drugega -kletjurske-gji orodja. Trinerjeva dru-žba je na to vedno polagala največjo paž-Jijo in tako se sedaj lahko postavi. da ima najčistejše in najmo-demeše vinske kleti v Združenili državah. Kakor vse drugo, tako mora biti za kleti Tist tnali zrak in g;« Trinerjeva družba vedno ohranja »"istega brez vsakih škodljivih primesi, ker ga prečiščuje / žveplom. Družba tako z žveplom prečisti svoje vinske kleti vsaki teden, zato je znak tam vedno T-is t. in svež. Enako se z žveplom prekadijo vse vinske posode, predno pride vanje vino. Ako namreč den<eš vino v nečist iai ne-zdrav sod. se vino navleče slabega -dulla po sodil in tako vino ne bo nikoli dobro. iNTa to Trinerjeva družba -posebno pazi. ker -po-krvarjeno vino xii za uživati. Da-
Ženska, ki (»pravic himo delo in drrtw trideset ali itiridf«et do-t-arjev na nie»»ec — je služkinja.
/t-iuika. ki »»pravlja hr>oo delo brezplačno — j<» hi5na go^pruli-n ja.
*
Ivo t>o .->ilili v rojakinjo, naj bi prečrtala v listu neko zanimivo poročilo. je rekla :
—	Ni mogoče. Niti toliko časa nimaui, da bi prečrtala tisto k;u-nam je gospod s prižnice pinl smrtnim grehom i>repovedal či-tati.
*
Blagajnik je ives razburjen na hrirkil svojega pomočnika:
—	I*red p«tim> minutami j<> bilo tukaj na mizi dvajset dolarjev. Za.tr<«iutek sem izginil iz sobe. in sedaj jili ni <vče.
—	C>nm bi se razburjal — ga je potolažil pomočnik -— dajva VKak deset dolarjev, pa bo 'za<leva
rešena iu primanjkljaj pokrit.
*
Ko je brji obtoženee «»bs<»jen n.t tri leta je<"e. so je prijel za glavo, zajokal in zavzdihnil :
—	Oh. da bi ne bil nikoli rojen :
Sodnik mu je pa oilvrnil v .strogo m. uradnem tonu :
—	Je že prepozno. \a to bi morali j)rej niLsJ!iti.
*
—	Starega farmer j a so ^rn-šali:
7M-
luja na mestu, kjer raste, namrer	• , , . • • i
,, ,, > • I	— Kaj delaš po zrnu. ko je z i
v (revs:'rvilie. ( a!., odkoder se po-	, .... . . , . : naj sneg in mraz:
siljajo vzorci v ('hieago, kjer jdi \	,> • •
, . , . . .	— Pri peer sedim in pre-miilji
komrc.no prejrledaio m analizira- •	....
prepriectajo m ajia jo. Iliivno tako .se pošiljajo" v kemično preiskavo Trinerjeve <lritž-be v Chicagi tudi že starejša vina. Komaj pride večja pošiljka vina, četudi je bilo vino že prej preiskano. se ga vseeno še enkrat kemično preišče in to takoj. Tudi se jemljejo poskušnje iz velikih vinskih sodov (tankov^ vsaki teden, zlast.i predno se polnijo steklenice, v kar polaga družba .Jožef Triner pažnjo. <la je vino v steklenicah zares prvovrstno.
Nedavno je Jožef Trinor prehodil skoro vse Združene države in pokupil pol milijona galonov naj-bojšoga staivjšega vina. tako suhega. ali kakor ga imenujejo kislega in sladkega.
Prihodnjič bo Jožef Triner povedal o vinski situaciji v Evropi.
PO 18 LETIH SO MU JE VR NIL SPOMIN
Jvmet Adrian Jauošik je leta l!U"i
jem — je odvrnil.
—	Kaj pa. če nimaš nič za premišljevat i.'
—	Ce ni m.t. n nič za premjfilje-
' vati. pa samo pri peči sedim. *
Vsakovrstni slučaji se dogaju-jo nasvetu. Te dni sem vital o nenavadnem dogodku.
Na neki tvese+iei je -bilo vs*> ve-! sel o in zadovoljno. S»e malo preveč veselo in razpoloženo.
Pri mizi je sedela večja družita in v družbi mlad fant. Njegova soseda, že precej priletna, toda še vedno zapeljiva vdova, se jv nekaj časa šalila ž njim. ko ji pa v svoji sramežljivosti ni h »»tel odgovarjati , ga je. malo i>\ šalo. malo pa /arcs, udarila s steklenico po glavi. Beseda je dala Jtese-do. in po štirinajstih dneh se jo fant poročil« ž njo.
Presneto ga jo morala dobro počiti.
*
Ni dolgo tega. ko se je izvedelo. da je angleksi kralj tetoviran na levi rami. Vtctoviraneira ima višnjevega zmaja.
Moderne Angežinje pn nočejo zaostajati za kraljevskim ve'ičan-
bii poklican k vojakom. Ujeli .so ■ Vf>T11 ga na karpatskem bojišču v Ku-j y Angliji je moda. da si da sko-Kiji. Xašb so ga ranjenega. Zadel m Vsaka Angležinja tetovirati v ga je namreč šrapneJ. Janošik je! rnmo pLsanega. metuljčka.
]>ri tem zgubil spomin. Kusi so ga izročili Avstriji iv zameno za ru-r»kega ranjenca. Ivo se je vrnil v Avstrijo ni več vedel, kdo je. pozabil je tudi na svojo prošJost. Mnogo let je preživel na čehoslo-'
1\» mojem skromnem mnenju bi kralju bolj pri stoja! metuljček.
Anpiežin jani pa zmaj.
*
Današnji parlamienti so »lični modernim plesom: poslanci maha-vaški meji v mestecu Kit t see. kjerjjo 2 rokajuK c4,petaj,> ^ noenani.
-je de^al kot delavec.	smajejo z glavami, pa ne pridejo
Niedavno se nm je nenadoma ' nikamor naprej.
vrnil spomin. Spomnil se je. kako se imenuje, nanlalje na svojo
čelioslovaško
nes je v Californiji do pet milijo- sil uradnika, naj javi njegovi že-
*
Kmalu bo advent. Zato se je družino in svojo občino. Sel jo v)treba zakona željnim podvizati, carinarnico m pro-j ^ hočejo preživeti zimo na gor-
nov galonorv pokvarjenega vina, ki se jo pokvarilo saimo radi tega. ker ni bilo spravljeno v za d as t i čistih kleteh in poisodah, in *o vino je sedaj (popolnoma nerabno za pitje.
Yin»ki sodi Trinerjeve druž.be so doornail a 100 let stari, katere družba kupila od Mission Vineyards v Californiji pred 40 leti. Ti sodi fie vselej skrbno očistijo in zažvepljajo, predno se dene va-j njo vino in izopet se ti sodi skrbno očistijo, ko se izpraznejo. Vsa j ta r\'ažna dela se opravljajo pod nadzorstvom izkušenega vinofprad-j nika.
| Do 15 milijonov galon dobrega ealifornijakega vina se pridela v Cailiforniji, a bo vzek) Veta in leta, prodno bo to vino priSk> zopet do tiste veljave, ki jo jo imelo <pred prohibieijo. To pa aato. ker jo prohibicija zatrta; domala skoro vse vinogradništvo in vino-grafdniki se bodo morali skoro vse skraja učrti in prakticirati. Triner je vni družbi se tega - ni - treba bjeverstvp.
ni, da je še živ.
Jvakšno presenečenje za ženo in za otroke, ki so bili prepričani, da je njihov oče že da"\*no v grobu. Janošik je bil namreč službeno proglašeni iza mrt>-xi-ga. Te dni je prišla v Kittsee žena z otroci. T»k>oj je spoznala svojega moža, ki ima že 54 ]et. Janomk je setveda takoj ves srečen odšel na svoj dom.
UMOR IZ BABJEVERSTVA
V TTžhorodu je sodišče obsodilo 43-letno JuAvjo Okohribovo na 3 leta TobijiJt rBidi umora. Obohribo-va je preuj,. sodiščem izjavila, da je umorila .Katarino Spinovo s se-kiTo, ker je'bila prepričana, da ji je ta urefela kravo, ki ji ni hotela dajati miBeka. Vedno so je ba-Ja Spi nove radi rtjenega čaraoja. .Zato se j« •"■eidločiLa, <da jo umori. Zgled, kam- priwid^ člofreka ba-
kem.
Vvasi dobim kakšno -zelo originalno ženitbeno ponudbo s prošnjo oziroma z zahtevo naj jo ofojn-ivi nr.
Nekoč mi je pisala neka koTajž-na ženska z Daljnega Zapad»: — J'rosi m te. daj to iponudbo v časopis :
— 'Rojakinja se -žrti »eznaniti z mladim, prcmožnhu rojakom. Na lepoto se ne g-leda. ne z moje. ne z njegove strani. Naj bo tak ali tak. meni je vseeno. Samo Jakob mu ne sme i»iti ime. Pred desert imi leti sent imela nekega Jakoba za moža, pa bi se bila skoro pobila, tako se je mrka napH. Vsakega drugega, le Jakobai ne. In otrok ne smo imeti, ker bo moral moje roditi .Ponudbe se hvaležno sprejemajo.
Tako daj v list « debelimi črkami. Pa nikar ne pozabi, Zga*ra. Če bo k»j kruha-iz te moke. boš kožuh zaslužil.
-o
ODA"
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBSE 11, 1933 ' ........O
THX LAXOUT BLOVXmt DAILY K U. & M
KOMORNI SLUGA POSTAL MILIJONAR
ROBERTO RRACCO:
OBIČAJNA ZVIJAČA
Najsrečnejši mo/. na Madžarskem je tlanes nedvomno komorni :dii£-a Josef Liirint'7. ki mu je .sre ("a T-ez doc vrgli* v naročje ognmi no preniožainje.
Pnnti'iko Casiui. na poljski odvetnik, je že davno sumil, da mil ieni ni zvesta.
\<»keea dne. je prUed£i iz svoje odvetniške pisarne domu. sjr>-očil ž»'ni. da mora zvečer odpotovati v Kini /uradi važnega posla: pripravil je svojo ročno torbo,
vU-evati zavoljo svojega postopa-1 je stal pre<l njo liki ohlita miška, nja.	' —' t Vrati ta laž.' V Rim potuješ"
Poteui. ko je služkinja pruHa za- '/i- lv>ga. Frančeško. kaj si.... kaj P«»t k >ebi od razburjenja, kakor j h.... no. saj te nočem žaliti.... To d« je od veta i kova gonja bila na-! prepuščam t «*l»i— Ti me sumničiš, perjen;i zoper njo. je prijela torbo • Mimniviš....
i/. gop.|KH|arjevih rok in -topila v j - Xe suiuuičim te. u«> .siimni-vežo. čakajoč, da vstopi za njo tudi j čim! —je zaklieal on. [M.'jnhil svojo lieemerno ženo. po-jgospod Frančeško. Oilvetnik se i«- — Torej si prepričan.... . v oni! slugi, dal mu »vojo torbo in i potuhnil preko veže. oprezno, ka- - Ne samo. da nisem prepri-,'el ž njim. da ustavi i>rvi voz in'kor da je prišel v tujo hišo in pu- čan. finipak niti sumničim te ne. -<• » l|»elje na post: jo.	iKtivši služkinjo za seboj, se je jel i t« sem hotel povedati.
|t/lo ji> ob polsediaih( in vlak j«' j pogasi ]>op»-njati |>o stopnicah. ka- — In vendar sumiš, sumiš! Ta (Utaja 1 ob M*dniih.	; kot da jih hoče šteti.	tvoj dozdevni odhod na pot mi je
Prišla sta na postajo četrt uro i N"i se mu hot«»!o v stanovanje ker j uajjačji dokaz za to. Na sumu tue ; »r.«I odhodom vlaka; sluga je vzel i je vedel, da >e T»o moral opraviče-: imaš — na sumu.... lep«".... do pust-\ /ni list«* za svojega gospodar-1 vati pred ženo. Ali ni vedel kam no je sumiti ^se. Ali \vruj mi. žal ia in mu ga izročil, potem mu i -1 naj ve obrne. V sprednji sobi j«1	J~ '
.)«»•"-i 1 ».» torbo, pozdravil in >«* vr- j pustil plaši" in stopil n;i tihem v ur' Honitt.	" '
Ni pretekla še ura. k«» j«» gospod FramVvko. vrnivši se s jwistaje. in čuvši odpiranje vrat. je nevar-
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
L 111
i
62
Navadila se je liitro prenašati vso svojo Pred približno <»,enulenimi le- hpjbezen na Jakoba, ki je o njeni ponosno ti .se j. lzseJib iz C«ikberenyja v I zatrjevala% da je zdrav fll močan za dva. Ameriko mlad lan* z imenom An- • .. .	,	-	. • i •
ton Dene. Tam je nekaj časa de- Mojega (lni^a S1M Sta kaj llllTO /aVI-
lal kot ^iuinar. potem .si je priitra-nil toliko, da si je >mo«jel kupiti
-tal pred svojo hišo in neodločno pritisnil nt jrnmb električnega zvonca. Ali č":m jv zazvonilo, se je /.« kesal. da j«' to storil. V glavo no inn silile najbolj nasprotne si nudi.
— Recimo, je mislil tako v množini. trudeč se. da postavi na ta način sebe v položaj nepristranskega sodnika. — recimo, da ima moja zrna v resnici ljubčka. kaj mi ha sne. «*e pridem do t* ga strašne-Ua spoznanja ? Kaj l i storil, če bi za>a<"il v svoji hiši kakega neznanega «li znanega sumljivega moškega .' Da ga ubijem, nimam ne poguma ne volje, da hi ga namlatil, je vprašanje, lahko je močnejši od metle; če bi mu samo pljunil v lice, bi se samo ponižal pred njim. Kakšna sramota pa me čaka šele. če se motim, če so moje suntnje ne-OMinvane. če brez v. rok a žalim svojo /eno
Vv to je švignilo z bliskovito naglico .skozi njtgovo glavo še pre-<Stio je prišla služkinja, da mu odpre vrata. Ko je za«*ul njene ko. take. so m u za kleca le noge in sko-rr bi se bil vrnil na postajo, a bilo je preksisno: dekle je odprlo duri in |>oinolilo ven glavo, da vidi. kdo je.
(inspotl Frančeško je malone izpustil torbo iz rok. ko je zagledal široko ml prte oči služkinje in nemo vprašanje v njih. — Malo je manjkalo, da sc ji ni pričel opra-
ni i je. d u si tako naiven, in da si izbereš tako običajen način, da bi me zasačil. Odkar obstoji svet. so
(rospa Nina. ležeča na tlivanu i uporabljali moški t«' lažnjive od-
okr< nrla glavo, tla vidi. kilo prihaja.
—	Ti.'! — je vzkliknila, videč svojega moža. — Kaj nisi odpotoval
Prevet od misli o spopadu z ženo. vračajoč se s postaje, si ni bil pripravil odgovora, na to povsem naravno vprašanje.
—	Nisem, zamudil sem vlak.
—	Kako! Kako! Zamudil si vlak! Kako j- to mogoče! Sluga mi je rekel, da sta prišla na postajo o pravem času, da ti je on kupil vozni listek n da te je videl, ko si stopil v vlak. Kaj vse to pomeri?
Gospod F ran češko je molčal in postajal rdeč ko rak, ker je vse to bilo tn-n. Cim je sluga izginil, je .stopil odvetnik iz vagona in vrnil domov.
Oospa Nina je po mnogih znakih ž«* davno slutila, da njen mož nekaj sumi. V spominu so ji obudili razni S|u>mini med njim in možem na štiri oči in vpričo dru-rrilt; očitajoči pogledi, pregledovanje njenih mišič. da-li hi našel ni njih kake yledow. brskanje po njeni ročni torbiei. da bi po njenih tramvajskih kartah izvedel, po katerih progah se vozi. kam hodi.
Ko je tako pretresla v svoji glavi celo vrsto brezobzirnosti svojega moža, se j.' gospa Nina. užaljena. obrnila z vsem svojim ocorč"-lijem proti gospodu Frnnčeškn. ki
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje ▼ domovino in se neovirano vrne nazaj.
Modemi parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavits v; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Pišite nam!
SLOVENK PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne dtttfbe.
jg
hode na pot. tla bi sc prepričali o zvestobi ali nezvestobi svojih žen. Zares. Frančeško. pomilujem te, da nisi znal biti origiualnejši.
—	Kaj pa govoriš? Saj nisem i-me| namena, ki mi ga podtikaš.
—	• Molči! Poznam te!
(>os]khI Frančeško je obmolknil.
a go^pn Ninn. izgovorivši poslednje besede, se jo zatopila zopet v misli. <>b misli, ki so ji privrele v glavo, je izbrala, kaj bi še možu rekla. Želela je. da hi mu vrgla v obraz v.sji njc«rova grda sumniče-nj;». Zdela j.1, da hi ta sumniče-nja prevedla v najbrezobzirnejše izrabe ali nekaj jo je vendar zadrževalo od tega. Prav v tistem tre. r.otku je razmišljevala. ali naj da svojemu odporu plamenit ton. ali naj moževa podtikanja izrazi z besedami. ki .jih on popolnoma zasluži. Prepričana, da bo lažje premagala moža. če se bo z manj izbranimi besedami hranila, m* je brzo odločila.
—	Sumničenja! Sumničenja! — se je zopet razhurila go*pa Nina. — Ne vidiš, čioveče, kaj pomenijo ta tvoja sumničenja?! Kaj pa sumiš? Misliš mar. da imam ljubčka ? In če to misliš.ali vidiš, ali uvi-devaš. ali slutiš, kaj tvoja sumničenja pomenijo? Ce bi hotel vse te človek povedati v navadnem jeziku. bi se rekla, da sem v tvojih o-eeh. ne več ne manj, nego navadna
..... O. moj Bog, zakaj ti ne morem.
zakaj ti ne morem zabrusiti prave besede v ebraz!
—	Saj nisem, saj nisem....
—	Molči molči, molči! I'll, da bi vedel, kako sem te sovražila, ko -em čula zvonenje.... vedela *em, da si ti. No. lepo. prosim te: meniš, da imam ljubčka. ponižuješ me ee-lo tako. da ga moreni spreje-
wnati v lastni hiši. Vrnil si se s postaje z namenom, da ga tukaj zalotiš. Ta hiša je kakor ustvarjena si i uresničenje tvoje nameri": edini vhod vanjo so stopnice, po kate-i ih si prišel noter. Moj ljubček bi mogel smukniti mimo tebe in pobegniti. Ce je prišel, je tu.... v sobah. v garderobi, v ostalih prostorih. Išči!
Nastopila je tako. ker je tisti večer čisto običajno imela čisto vest....
ola. Ros ni imel prav ni r živahnosti svojega starejšega brata in lahko sta ua pustila po kmetijo. <>d svojcev na Madžar-jim» v zih«dki. ne (la hi plakal ali zahte-skeiu ni bilo poMhma*> duha '"* ^.j] ip^ti
sluha. Pozabili ko nanj. on pa i*a-j	• . ♦ ,
nj(.	1 — I o je (lohrifiiia. — je zatrjevala nje-
Pred kratkim se .pa .se je v ameriških in pot eni i tudi v madžarskih JiuitiJi pojavil ogla.s, da se iš-čnjo dediči Deueja. ki je umrl v starosti 07 let ter zapustili nad 20 milijonov dolarjev. Ko so do-ma-!i Denejevi sonodaiiki na Madžarskem za ta -oglas. .>o se zbrali k rodbinskemu fwns veto vanju ter so sklenili, da si bmlozapuščino med seboj razdelili v enakih delih. L<>-l mezu. ki je bil zaradi gtxspodar-ske krize odpuščen iz službe, so prisodili delež •» milijonov pen-ffiiv. Iver pa je bilo treba rešiti neke formalnosti, preden .s- dediščina izplača in je bil J>»rin«z v stiski. si j:* jjoiskal -no'vo službo. Sprejeli so g;i v.a komornega .s-lu-žiibnika pri neki budkmpeštanski aristokratski družini. Te dni je prejel obvestilo, da mu bodo izplavali njegov delež, hi kaj mislite. 'kaj je storil? Se na um imi ni prišlo, da bi ostavil svojo službo. Izjavil je, da hoče še nadalje živeli skromno življenje komornega »lužabuika. ki ga '/a noben denar ne zameoja za položaj novoprčene-ga milijonarja.
gova mati. doječ- ira.. . Ta lii ne prosil .jesii, ee hi mu človek ne prinesel mleka.
Tod'a Frochardovini oč-eni ni ušlo. da mali "kosmič", kakor i;a j«1 klical, ni brez vsey;a veselja (lo življenja.
—	Zvija se 1i v rokah kot črv. — je pravil ženi, — revšč«* jr majhno, pa j<* vendar \ njem kri in življenje. Ime mu ho Peter, kakor je hilo mojemu očetu. Morda ho tudi ta ko prebrisan in spreten, kakor je bil on. kajti moj oee ti je bil pravi lisjak. Pomisli, saj je mu posrečilo <-elo uiti vešalom!
In ponosno je pripomnil:
—	Edinemu med vsemi Froehardi!
—	Ta je umrl mirne, naravne smrti ! — jo vprašala mlada žena začudeno.
Vedno, kadar je nanesel pogovor na njegove prednike, je tolovaj s ponosom pripo-
eev dan za dnem mnoxili v zasmeh prizadevanju policijskega ravnalelja. ki je napenjal vse sile, da bi zatrl zlnčhistv.>.
V neprestanem strahu je verjelo že tak nekoliko lahkoverno pariško prebivalstvu vse. kar je povedal n zločincih, pa naj <th bj_ le Te govorice še tako fantastični'.
Tako se je šušljalo, da ;je ]ioli«-i ja sama v zvezi z zločinei in da jim po potrebi pomaga pobegniti.
•Naj jeliilo tc» res ali ne. zločinska sodrga j.* nekaznovano nadaljevala svoje podlo deli« tako, da si človek ponoči brez spremstva ni upal na cesto. •
Froeliarda sicer ni bilo med imeni stavnih vlomilcev, vendar je pa imel na vesti lepo Število zločinov, ki so jih oblasti pripisovale drugim.
Policiji >ii bila sicer dobro znana imena glavnih zločincev, toda le redko se ji je posrečilo katerega zasačiti. Iti tako se ne smemo čuditi, da je spravila vse mesto na noge vest, da sn hi t iči končno zasačili zloglasne ga Man Irina.
Tako veliko je bilo splošno zadovoljstvo. <la sn hodile po' ulicah ves dan gruče meščanov. pripovedujočih si med seboj nove ve-
vedoval o vseh teli lopovih in o junaških j*t i o za-ačenem tolovaju, če je le mogel kd<
smrti vsakega izmed njih.
kje kaj zvedeti. Vsak je bil radoveden, ka-
TOPLOTA ZA IZDEOVA-NJE LEDU
Zna-iit francoski fizik ( i corge.s Clatide. -ki .se že vec let ukvarja s poskusi, da bi izkoriščal toplotno razliko morskih tokov, dela zdaj pociku.se v večjimi rdisegu. Kupil je 7»««ieni obrabljeno vojno ladjo "Tunisia" in da jo preure-' diti v jiopfktusno stanico »zj izilelo-vanje le4lu. Ladjo -/daj popravljajo v Dirnkenptc in čez devet meweortv bo lahko zopet »plula po morju. Pred leti je dela; profesor Clauil« zanimive poskuse z izkoriščanjem toplote morskih tokov na obali Kube. Prepričal se je, tla se dajo toplotne razlike med nror-sko gladino in .spodnjimi toki izkoriščati v gospotla rske s vrhe, <V
Pi*ipovedoval je z navdušenjem, ki se je ko se je biričem posrečilo ukrotiti zloglas-prijemalo tudi njegove žene. vzbujajoč v nega tolovaja, ki so ga nekateri že smatra-nji silit odpor proti biričem in podobni svo- li za nekakšnega čarovnika s čarobno moč-jati.	.jo. ;l'a je I>i 1 povsotl pričujoč.
.Jakobu je bilo komaj šest let, pa je bil Ljudje so trdili, da je policijski ravna-jže vražji dečko, rojen postopač, zloben na-;telj odredil, naj vodijo jetnika v ječo po u-silnež. ki je zastrupljal in grenil življenje I li('5lh' lu' l)a	peljali, ker bi se sicer
svojemu mlajšemu bratcu.	UwU*1 mogli prepričati, da je vendar en-
Kmalu je znal podrediti svoji volji vso|'<nir v rokih pravice.
.	.. ii-	t4; Tudi Frochaiflka si
družino; oce 111 mati, zaslepljena po svoji I
ljubezni, sta rada izpolnila vsako njegovo željo.
Dobro vedoč. da se 11111 ni treba bati nobene kazni, je muči! svojega bratca, kjer je Je mogel.
In uhogo otroče se je navadilo sprejemati udarce brez solz. Ko je namreč prvič hotel potožiti materi, da ga bratec pretepa. 11111 je odgovorila brezčutno:
je pomešala med poti v <iraii(h' bi videla nevarnega razbojni-
— No, pa se brani, če moreš. .. Saj nisem . jaz kriva, (la si slabič in straliopetnež.. . Idi trtl
Ubogi otrok je požrl solze in potrepežlji-vo prenašal tlalje nasilje močnejšega Jakoba.
Kako se je moglo zgoditi, da je živela
Fro. kdo ve. iz vrst
stopinj C. Ker take raizlike niso redke, bi se dale te velike -zaloge energijo teoretično izkoriščati v velikem f»l>segu..
7. novimi poskusi hoče Claude dokazati da bi lahko iz morske, toplote pridobljena energija, služila tudi velikim industrijam kot po gon?>ka sila. Čudno se pa sliši, da
Chortle zasleduje pri tem priseben eilj in hoče itzrabiti razliko morske toplot«' ba-š >v tropičnib krajih, da bi mogel izdelovati led. ki bi Šel v tropičnib mestih dobro v denar.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" n« čit>
Mino
fnffokdM,
CENI ZA OGLASE Sp ZMERNE
znaša razlika v toploti vsaj Hi j tolovajska družina več let v Parizu, ne da
vzbudila pozornost hiričev £ Kakšno naključje je ]»omagalo temu drznemu zločincu, da je vedno znova ušel nevarnosti !
Tolovaj se je zanašal pri tem na svojo srečno zvezdo.
Njegova iznajdljivost je bila enaka njego. vemu pogumu. Naj je zašel v še tako neva-hoče Chtude izkorišTati morsko i položaj, iznajdljivost mu je vedno po-t«»ploto za izt letovanje umetnega | m a gala najti iz njega varen izhod, ledu. Njegova ladja bo prav za j Imel je pasjo srečo, kakor je zatrjeval, j pr.-rv plavajoča tovarna l*du.	Zato nj	,la so delali njegovi zločinci j
pariškim biričem tako hude preglavice. V Parizu seje govorilo nekaj časa samo o drznih tatvinah in podlih zločinih, toda zločinca je policija zaman iskala.
In res ni mogel nihče slutiti, da bi mogel en sam človek zakriviti toliko zločinov.
In ker je policija neprestano zasledovala nedosegljivega Mandrina, so naprtili temu skrivnostnemu zločincu tudi večino zločinov, ki jili je imel na vesti bas Frocliard.
Kad bi se bil na ves glas skliceval na to. kar ,ie pripadalo njemu, rad bi bil zahteval zase pripadajoči tlel slave skrivnostnega zločinca, ki je spravljal v obup najspretnej-še detektive in celo armado policistov.
Frocliard je šel v svojem slepem občudovanju nepremagljivega zločinca tako daleč, da je pozabil na vso previdnost.
In ko je še zvedel, da je bil Mandrill celo tako predrzen, da je napisal svoje ime na stene vseli stanovanj, kamor je vlomil, kot bi hotel podpisati svoje zločine, bi ga bil rad posnemal.
Pa je takoj ]»omislil, da bi moral v tem primeru napovedati vojno policiji, boriti se neprestano iu jemati povsod s seboj družino. In ni mu preostajalo diiigega, nego o-stati skrit zločinec*; toda zdelo se je, da je njegova drznost z vsakim novim zločinom Večja.
Sicer so se pa zločini vlomilcev 111 moril-
1 množico, ki se je'zbirala ob poti v (irand* Chatelet. da ka.
Kljub silni gneči in prerivanju je bila o. slala blizu vhoda in je lahko razločno videla razbojnikov obraz. Vsa ogorčena nad psovkami in preklinjanjem, ki je z njim množica obsula jetnika, so je Frocliard ka hitro vrnila domov, da bi povedala svojemu i možu..
To ti je fant od fare. — je d k sreči je imel pajdaše.. . če ga ni morila izdala podla duša njegovih pomočnikov.
In ves razburjen je pripomnil:
—	Nobenih zaveznikov... Pajdaš je č?--sto strahopetna muha. ki se preveč hoji, <i 1 bi prenesla mučenje i u ki hreuči svoje • -vadbe sodnikom na ušesa.
Zato pa delani sam.
.. .Sem obenem poveljnik, ki snuje načrt, vojak, ki ga uresničuje... Nobenih pajdašev... Froehardi jih niso nikoli imeli!
Potem se je pa naenkrat zamislil, rekoč:
—	Zelo rad bi ga videl, tega slavnega Mandrina.
—	Kaj Te pa zadržuje, (lsi hi ne mogel prisostvovati usmrtitvi, ki je gotovo ne bodo dolgo odlašali ! — je dejala Froehardka.
—	1'snirtitvi! — je vzkliknil razbojnik, ki so ga bile zadele te besede v živo.. . Fsmr-titvi!... Saj se ti bolj mudi kot sodnikom in krvniku.. .
Sntlnl j f van je sJerli.
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna Glas Naroda1
■w
a ±.
>
ODA"
NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 11, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY is 0. I. i
«a?REGINA
Roman iz : življenja:
ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H
BRATA MALI PRED SODIŠČEM
(DH-Ijo.)
S

85
—	Ali je moja varovanka z vašo snubitvijo zadovoljna?
Dr. Nimrod o&glo 'zamahne z roko.
—	O, ne,, gospod Reiner, najprej pridem k vam. Z gospieo Uršiko, o svojil jbezni in svojem mišljenju še nisem govoril niti besede. Seveda priznam, da nisem mogel vedno tako obvladati, da ne'bi kdaj opazila, kakšen sem proti njej. Toda ze*lo mlada je še in neizku'kMia, kar je na njej se največja privlačnost in mogoče celo o tem prav nič ne misli. Toda vendar upam, da mojo ponudbo mogoče ne bo odklonila. Proti meni je bila -vedno zelo prijazna in Iju-beznjiva ter gojim upanje, da mi daste svoje dovdljenje, da postane moja žena. Smatral sem za svojo dolžnost, da se najprej odkri-jem vam. Nikdar se ne bi upal za vašim hrbtom spora-zumeti se o tem z Uršiko. Rad 'bi bil prišel že dopoldne, kakor je navada za take obiske, toda opoldne imam vedno svoja opravila, katerih ne morem opiipititi. Da'lje pa svoje snubitve nisem hotel odlašati. Vašo varovanko ljubim že dolgo in samo njena mladost me je zadrževala, ua nisem zaprosil za njeno roko. Prosim vas tedaj, da obvestite go-tpico Uršiko o moji snubitvi ter jo pri njej prijazno podpirajte, J ker ž njo zaradi njenega ne razpoložen j a ne morem govoriti. Moje razmere so vam znane; sem edini sin svojega očeta in sem po svoji rtateri podedoval znatno premoženje, ki je varno naloženo. Tudi sem v družbi s svojim očetom ter imam 'lepo plačo, ki me stavlja \ položaj, da morem svoji ženi nuditi brezskrbno življenje in ji mojem izpolniti vsako njeno željo. Ali smem računati na vašo pomoč 1
Tomu se le s težavo premaguje. JVlazna bolečina mu stiska sr-< < in najra. i bi bil Nimrod a kot vlom rk-a v mir svoje hiše vrgel na ec*rta. Toda vedel je. <Ia se mora vdati v svojo usodo, kajti ni dvomil, da UrAika ljubi Nimroda. Zato je mogel navidezno mirno odgovoriti :	.	...
—	Vašo naročilo bom Uršiki sporočil, kakorfiitro jo zopet vi-(iim. Svojega dovoljenje vam ne bom odrekel, ako vašo snubitev fcprejuie.
Iskrena vam hvala. got*pod Reiner. Ali smem upati, da bo-Me govorili za meiw»Vem, da ivaša varovanka mnogo da na vaš
nasvet.
Toni bi najrajši glasno in grenki* zasmejal. Torej, naj bi j: š«» »prigovarjal in posredoval! Mladi mož ni slutil, koliko je zahteval od njega. Tom mahne z roko in pravi:
-1- Tudi najvestnejfci oče mora odobravati vašo snubitev: Za fcvojo lieer ne bi mogel najti nobenega manj oporekljivega ženina.
Dr. X i in rod mu ponudi roko.
—	'Hvala vam. gospod Reiner.
Tom |>oloži svojo roko v Nimrodovo. TJila pa je hladna^in mr- j t va. \ i m rod pa v svojem razburjenju tega ne opazi.
—	Potem pa je najboljše, da sedaj odidem. Ako dovolite, pri- J dem jutri zo}>et po odgovor gospiee Uršike.
—	Pričakovali vas »bomo. — pravi Tom s težavo.
(Jeorg Ximrod se poslovi in zapusti Langenfurt. Kot v.si moški, je bil tudi Nimrod nekoliko v -zadregi in vznemirjen v vlogi snubca. Druga (V .se v svojih smotrenih sklepih ni vstrašil ničesar, toda tako svečama snubitev je bila zelo -važna za/leva, ako že ni hotel *>v«>jega dekleta |>ograbiti aa plavo in jo poljubiti. S tem bi se že postavil. In tako je bil v resnici vesel, da je mogel iti domov. V enem dnevu •>»» bo cela stvar že razjasnila in bo šlo vse lažje dalje.
Tom m* po Nimrodovern odhodu zlekne na stol in vsdihne. Poleže njegovega obraza so 'bile izmučene in temne, ker r»e mu ni bilo treba več zatajevati.
Neizmerno je trpek vsle-d misli, da naj bi Uršiko odstopil komu •Ii-ugemu. Čutil si- je olajšanega, da je saj bil sami. da je najhujše uiinilo iii se je mogel pomiriti, predno bo ž njo govoril.
Z de!om danes ni bilo nič več; svojih misli ni mogel zbrati. (Jez nekaj časa m-uadouia skoči ua noge m nemirno hodi po sobi, kot bi bežal pred svojimi .mislimi. In vedno mu prihaja sredi njegovih bolečin spomin na dogodek z Georgino. Pravi si, da> je morala najbrže občutiti ravno tako velike bolečine kot sam. Toda ravno spomin na tieorginrno slabost mu je pomagala, da je sani sebe obvladal. Uršika ni smela niti najmanj slutiti, kaj ga je veljalo biti I»ri njej snubec za drugega. Njej je moral vse ola jšatil; ni je smei vznemirjati s svojo bolečino m stisko, krijti to bi vžalostilo njeno mehko srce. Četudi je venlela, da bi mu napravila veliko bolečino, ako mi (postala t>oprogai drugega. Polagoma se je približeval čas za čaj. Toni se ojunači in gre v ofoednreo. Bil je zelo nemiren in radoveden, ako bo prišla Uršika. Toda pri mizi najde saono teto Greto.
Uršika še vedno spi. niseon dobila nikakega odgovora. Pustila jo l>om tudi mirno spati do večerje, potem pa jo bom zbudila, kajti cd /ajtrka ni jedla še ničesar, — pravi teta.
Precej molče pijeta oba čaj. Tudi teta je zelo pogrešala Uršiko, kajii bila je bitjo, ki je sevala od sebe -toploto in svetlobo v lii-m. Tom ji ne omeni ničmar o obwku dr. Nimroda in o njegovi nadevi. Vikakor se. 11» mogel o tem mirno govoriti in slednjič, ali ni t a bila njegova tajnost ■
Ko takoj nato, ko popije čaj, vstane in se paslori od tete Grelo, mu teta r nasmehom pravi:
—	Kako žalostni družabniki smo brez otroka. Tom. Kaj bi bi-jr.. potem, ko jo ne bi bilo ven- "tukaj?
Te besede so trgale Tomovo srce. Kako naglo ne bo rcZ Uršika v hiši in l«vlaj bo vse prazno in pusto. \*a njene besede ji ne odgo-\ori. temveč »amo prikima s prisiljenim nasmehom in gre.
Zo*>et hodi nemirno i>o svoji sobi. Mučil se je z bojaznijo nad UrŠikino izgubo. Zopet in zopet gre v svojo .spalnico in posluši navzgor, ako so ne bi Uršik« kaj ganila. T<*lu vs,e je bilo tiho. Šele malo pred večrtrjo s-liši Uršik in e korake in se globoko oddahne. To-/cj no je zbudila in bo prišla k večerji — in moral ji "bo povedati.
da je bil dr. Nimrod pri njem in je prosil za njeno roko.
*
l ršika je oolo iito ležala, ne da bi so ganila in ni mogla misliti ničesar drugega, kot nrt svojo srčno bolečino. Ni ianela moči, ua bi se borila proti njej in je vedno (premišljevala samo eno: Pre-n est i ne mon 111. d« bi videla Toma ob strami druge — ne morem — rajši um r jem. — In mirno jezero v parku jo je tako vabilo. Zakaj ni takoj -skoT-iJ* vanj. ko jo vklela, da sta se Tom in .Georgiua ob-jela ' Se<l«j bi bilo že vso kom'ano in nič več ne bi čutila grenkih imlečin. ki so jr para!«* srce. ^edaj ni nu»gla več k jezeru; bila je preslaba, da bi se mog>a ganiti.
Slišala je. kako je teta malo prej. ko je bilo treba piti čaj, zopet laluio pritisnila kljuko in klicala njeno ime, toda ni se ganila. Ni mogla pogledati človeka »v obrez. Tn zopet dogo leži ter jo sednjie prične *eb.sti. Slednjič vrtane, ker ko ji zobje šklepetali. Ogrne si gorko ruto. Tako mrrfo je bilo na svetu, navzlic gorkemu junijskemu dnevu, odkar je vedela, da je Tom imel drivro.
In ker se ni mogla pogreti, je pričela hoditi po sobi. Čudila se je, da ho jo sj»loh noge »e nosile in si je prigovarjala, da ^>o sla k jezeru, df skončit *rvoje trpljenje. Toda tedaj se je prime tako vroč£ hrepenenje, da Im Toma Se enkrat vide!«, da je zbra'1« vse svoje moei iti (vdgovorUa na tetino trkanje, ko jo je klicaja k večerji. Z muko fe je držala pokonci ter gre proti vratom, in jih odpre.
(Dalje prihodnji«.) 1
Ta obtožen k a dudedno vse taji in je tudi prvotno na jnoliciji kakor v preiskavi trdovratno zanikala, da bi sploh imela s katerim Mal'ijein ljubavno razmerje, čeprav je res. da je Mali Andrej pred poroto in tudi pozneje pogostokrat zahajal k njej, ker je na Golniku zidal hišo in sta si tudi v svaštfvu. Njen bra>t Golmajer Andrej inia namreč Malijevo sestro Ivanko za ženo. Kmalu po porok i ji jo začel Andrej Mali praviti o nosečnosti 'njegove ženo vendar pa ni dal sj>oznati svoje morebitne želje, tla naj žena 11a porodu umre. Vse to, kar trdita brata Malijetva. češ. da bi hujska-la k umoru, je po Golmajerjevi izjavi neresnično, pač pa priznava1. da je nekoč Andreju res vzela pištolo iz strahu, da bi si utegnil storiti kaj žalega. To pištolo je pred dobrega pol leta spet vrnila Andrejevemu bratu Antonu, ker jo je zahteval od nje, ne da bi povedal, za kaj jo bo rabil. Tudi si z Andrej cm 1. i nikoli dopisovala in Antonu ni dajala denarja, razen 100 Din. ki mu jih je posodila spomladi, kar ji je pa že vrni'. Tudi pred tremi m^H-.i 11111 je spet posodila 200 Din. ker je želo! iti k svojemu dekletu. Vendar ji pa teh dveh stotakov ni vrnil. Pozneje se je obdolženka v preiskavi toliko omehčala, da je priznala ijubavno .razmerje z Andrejem pred poroko ter obenem priznala, da je tudi še po poroki zahajal k njej in sta se meti zidanjem hiše najmanj 20 krat ljubila, čeprav ji ji .bilo dobro znano, da jo ]x»r«H"en z Amalijo Anžlovarjo-vi). Spočetka je trdila, da .Se mu je udajaita brez nadaljnega. pozneje se je pa začela opravičevati s tem. da se 11111 ni mogla ubraniti. ker je preveč silil vanjo in
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
1
Angleško-slovensko Berilo
STANE SAMO
$2
manjšega snovanja k umoru. Navzlic temu je pa Golmajer jeva vsa ta pisma sežgala.
iz pričevanja Mati Marije in Malija Frfcmea se da dokazati, da je zadnje daii pred uanorom ob-dolženkin brat Golmajer Jernej. sels<ki pismonoša, neprestano povpraševal po Antonu Matiju, tr-____ _______ __ ____
deč, -da ima zanj ošto. ki naj pri-' KXGL1S1I SLOVENE READER de po njo h Golmajerju. Listke jo Antonu pismonoša osebno izroča1. Anton jih je pa sproti sožigal. Dokazano je tudi. da je bila Golmajer jeva Marija vsakokrat, kadar se je 'pojajvil An rej na Golniku, zlasti pa. ko je zidal hišo. Andreju dobesedno vedno za petami, čemur je mnogo kriva tudi njena mati, ki je vedc-ta. da Andrej zahaja še vedno ponoči k njeni hčeri. čeprav je poročen. Andreja so Golmajerjevi vedno z veseljem sprejemali in takoj ob vsakokratnem ivejgove«m prihodu redno po-?ilji3ili k sosedu po vino. doma pa pričeli peči in evret-i Indj-a jedila. To jo Golmajer Ivanka, rojena Ma-lijeva. večkrat pripovedovala j evoji materi in .bratom ter je več-' krat prosila tudi obdolženko (fol-majeir Marijo, naj vendar
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU US WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA' PO-
TC VANJE ...........................................
Naročite tja pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
21G WEST 18th STREET NEW YORK CITY
la 'praviti o nekem brezobrestnem posojilu Pripovedovala je, kako jo mož pritiska, da bi najela brezobrestno posojilo, katero ima 011 prav za prav ž.» obljubljeno v ta namen, da
15. novemora:
J're.s. Kousevett v Havr«
St. Louis v Hamburg
.M a jestic v Cherbourg
17.	novembra:
Sli.tenOam v Ruulogn« 1'aria v Havre
18.	novembra:
Aucustua v Genoa
22. rcvembra:
1 >t-uis«.-hland v Hamburg V/aaliington v ILavre
12. dccembra: St. Louis v
Hamburg
13 decembra:
I'r-.i. ltuosevelt v I Vi v r»
14.	decembra:
I'aris v Mavre
15.	decembra:
It« retij::iri;i v <"1ier!>«iurg
Kuropa v Ilreinen
O-iilc di Si ifoia v Genua
20. decembra:
Washington v Havre Hamburg v Hamburg
l':1. thi tmbra;
Olvinpie v Cherbourg
K7. decembra:
N«-w V«'»rk v Ilamburg l<renifti v Bremen
Hardiny v llavr9
3!. decembra:
IViiiilarid v Havre
, ..ctin i.. I.« bi svojo novo hišo na j novembra: ' , ., .	^	, j- .>., Euro|ia v Bremen
Golniku dovršil 2e spomladi. Br! pasti mnpn.ia- niora biti hiša go
Andreua pri" miru^ker je "poročen, jt,>va I>reJ k,'T bi se tak<) t,1(li A (tolniajer jeva jo je vedno zavr-' PreJe obrestovati. Amalija je
ni!®, rekoč, da se mora maščevati 11>i!a 'I>a k tenm' ^ bl <lah :i,MH) (,n Priči Dimnik Josipini je znano,	Din nmsevno iz t rgovine ter (
da se Andrej tudi po pogrebu svo-i a ta 11 111 hl5<> jega očeta Petra, ki je umrl po! bl b5!o tr,^ba l1Haitl	Ta
novem letu. ni mogel premagova-1 sila Andrejeva zaradi brewbreM-ti in je tudi po očetovem pogreb«. \ m-a	se je Ivanu Hrovatu
tliva dni dobro je<lel in pil in spal }Z(1Ha ,z v^a P«^1"« .sumljiva.
Vfendum v Iioulugne Conle d i Savoia v Uenot lie de France v Havr*
29. novembra:
New York v Hamburg l^ea. Hardirie v llavrn lioroiJKJirln v riu-rlhinrg
iz
pri CfO'niajerjevih. po preteku teii,H SCKla-i 11111 J<1 dveh dni pa doma natvezil, da je | bil v »Kranju.
Tako se da tudi iz teh obremenilnih d-ejstev. ki .stoje trdno in ji!i ivi mogoče izjx>dbiti. dokazati po-vsem jasno, naravno in logično, da je iniela na odstranitvi Amali-
ji eel o grozil, da jo bo uMrelii. j je MaLi eminent™ interes prav ta-Pravil ji je tudi. <la njeg^iva žena k,, Tll(ij GoWnajer Marija, kakor ui S}xvsoHna za zakon, pa je zato ! MtfVi Andrej.
ne more imeti rad in ima raj«e j Starši pokojne Amalije Marija njo. Oprav sta si br'« tri leta in- in Anžlovar ter njen svak Hrovat t.imna prijatelja in je bila 011a Ivan so izpovedali. <la o kaki l>.»-
prepričana. <la jo vzame, se to v njeno veliko presenečenje venda* ni zgodilo, navzlic temu, da sta se dogovorila vzeti >v decembru 1JW1 v Lju-bljani v najem gostilno Čeh. 11a to pa poročiti se. Že v kratkem potem se je Andrej januarja 1032 popolnoma nepričakovano poro-čii v Št. Vidu pri Stični, kar ji je šele 14 dni pred poroko razodel, češ, da je neka njegova punca z njim noseča, ter da jo bo moral zato vzeti. Obdolženko je ta vest tako presunila. da je silno joka-Ta, ker se je dobro (zavedala, da 'hi And n1 j a izgubila, za vedno, preverjena ji* bila jia tudi. da ji je storil veliko sramoto, ker jo je pustil. Kmalu po .svoji j>oroki ji ie pa Andrej pričel tožiti o svoji nesreči in jo prosil, naj mu bo še nadalje zvesta. Ker se je branila. ;e Andrej potegnil revolver 111 ji pretil, <la jo bo ustrelil, če se mu ne uda. Gol mar jejo va ga je roti-'a. naj jo piusti vsaj pri življenju, in ko se je nekoliko pomiril, mu je vzela revolver, ga skrila v o-maro, nato se je pa še bolj omehčala iti se mu spet uda«!«. Ko je nri^el Andrej 11. marca iz Ijub-'jaiuskega preiskovalnega zapora. >;e je res spet zglasil pri njej, <;eš la .se ,bo ločii od žene Lil da ne prrc
več k njej v Št. Vid. (lolmajerje-jeva je An'dreju svetovala, naj se 7. žeino lepo pobota ter se vrne k njej. a Andrej je ostal trdovratno pri svojem načrtu, da se. hoče •očiti. prej pa spravi rniojo ženo še ob ves njen denar. Ko je Amalija zvedela. da je Andi-ej na Go!ni; ku. je »]>rišla iw>nj in g-a.' spravila domov k Sv. Roku. Obdolženka trdi, da je popoLnoma izmišljeno, da bi bila dala Antonu 200 Din za potne stroške v ta namen, da bi umoril Amalijo, (ter trdi, da je ! cnsko jesen Andreju posodila 2Č»00 I)in. za katere jo je prosil.
da ne more dvigniti dena-rja 't\ hraniil nice. Kontno je Golma-ier>va ie pn-iznala. da ji je A11-| lrej kakih 10 krat pisal, toda v l< !i pismih ni bilo nikidar niti naj-
lezni Amalijo pred poroko niso vedeli ničesar. Sele ]>o poroki je Andrej pričel trdili, da njegova žena ni za zakon, ker j? bolna. In re.s se je Amalija kmalu po poroki začela pogcusto izpirati in je pri tem vedno jokala. BiLa je celo pri zdravniku, ki pa ji menda ni hotel povedati, a zahteval je. naj pride k preiskavi tudi Andrej. Svak Ivan Hrovat je preverjen. <la je bila njegova svakinja pred poroko zdrava, kakor je bila zdrava tudi njena sestra, njegova sedanja žena. ki mu je rodila 11 o-trok Zato sumi Hrovat Andreja. d.H je moral biti 011 spo-lno bolan in bi bila krivda torej na njegovi strani. To je sedaj potrjeno tudi po zdravniku dr. Franu Viran-tu. ki jo }K»vedal -kot priča, da je bil Artdrej Ma?q leta 1930 iii tudi 1931 večkrat iv njegovi ordinaciji, ker ga je zdravil zaradi reeidiv-nega luesa II. stopnje. Nadaljnje zdravljenje in dolgi potek tega zdravljenja je bil odvisen od zastarelosti njegocega obolenja, ki je «po 1 vse j verjetnosti datiralo že
od' jeseni 1920. Poznejše krvne preiskave 1930 m 1031 so pokazale sicer znatno izboljšanje, vendar pa zdravnik ni mogel ugotoviti, če je morda Andrej končno po-!>olnonia ozdravel, ker obdolženec po 20. aprilu 1931 ni prijel več v ordinacijo. Iz tega dokazanega destva. nla je bil namreč Andrej spolno .bolan rn so da po medicinski ivedi izvajati siguren sklep, la je Andrej okuži1! tudi svojo ženo in je torej zares na njegovi strani krivda, da je Amalija dobila tako zvani beli tok. Obdolženec nima rt-orej niti najmanjše pravice blatiti svoje žene še s tem. da ni bila sposobna za zakonsko življenje, ker bi bMa ta trditev absurdna, če bi 'bila sicer ta tako ple-niienita žena res t>rj>e1a na tej lx>-lezni.
Andrejev .svak Ivan Hrovat je pa »Je izjKivedal zelo važno okornost. da mu je Amalija ra velikonočni ponedeljek nenadoma priče-
jasno. da je Anin prej do denarja. da bi kolikor mogočo naglo dozidal lifco na (iolniku.
(Dalje prihodnjič.)
2. decembra:
\ oir-iulain v Uuuhifne Vulcaniu v Trst j Clirini>lain v Havre
6 decembra:
j l'reiiii-n v Hrt-m»-n
.Albert Halliri v llamburs Manhattan v I lav«
9. decembra: i Ilex v (Jt-nua
Majestic v Cherbourg
Z A B 0 Z I C
1'otujte v Slovenijo preko Havre z našimi osebno vodenimi izleti na modernem ekspresnem parniku —
"ILE DE FRANCE"
2.",. NOVKMRRA—16. DECEMBRI
a 1 i
NA KRASNEM NOVEM PARNIKU
"CHAMPLAIN"
i. DECEMBRA
Čiste, moderne kabine. Dobra služba. NIZKE CEN El ZA VSE DELE SLOVE N'J E
Za pojasnila in karto vprašajte pri nnfiih iiaslnimikili
SveneK«
19 STATE ST.. NEW YORK. N. V.
VELIK BOŽIČNI IZLET V STARO [
DOMOVINO
pod osebnim vodstvom izvežbanih Cunardovih potniških spremljevalcev na največjem in priljubljenem Cunardovem ekspresnem parniku
BERENGARIA 29* NOVEMBRA >ir- a- Marcus- ^^^^
(1'KEKO CHKRBOI KOA)	DECEMBRA Mr. M. Ekerovich. spremljevalec
Prilika, da potujete s številnimi svojimi rojaki in uživate brezskrbno vožnjo. Prtljaga je post-
na iz New Yorka naravnost tja. kamor ste namenjeni. Manj nočni hitri v. a ki iz Pariza do vaše domov ne.
kot G dni na oceanu. Posebni
A. MARKI'S
Slovita Cunardo^a kuhinja, uljmlnost in dos!i prostora v kabinah biviesa Turističnega razreda za potnike Trrtjfga razreda. Kupite karte za tja in nazaj in prištedite denar.
PROSTORE SI TAKOJ ZA-IAMČITK VI»RAŠAJTE SVOJEtiA LOKALNEtJA ACiENTA Al.I
CUNARD LINE
26 BROADWAY NEW YORK
M. KKKRtiVK'II
v JUGOSLAVIJO
Modama udobnost in neprekosl jiv» postrežba v vseh razredih... Tedenska odplut> Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre i«-
lezniike zveze iz Hamburga
^ ZM ERNE C ElNE |l
Pojasnila vam da vaat^ lokalni agent atl
HAMBURG-AMERICAN LINE
3» BROADWAY, NEW YORK _
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.
ILE DE FRANCE---	--25.	NOVEMBRA
BERENGAHIA----	--29.	NOVEMBRA
EUROPA------	15.	DECEMBRA
BERENGAIUA----	--15.	DECEMBRA
ILE DE FRANCE---	--1G.	DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVE L BUREAU 216 West 18th Street	New York, K. Y. &