poštnina plačana v gotovini. Leto LXV1 Št 192 LJubljana, ponedeljek 26. avgusta 193$ Cena Din L- popoldne, izvzema nedelje In praznOce. — inaeratl do 80 pettt & Din 2-, do 100 vrst a Din 2JS0. od 100 do 800 vrat a Din S,-, već ji inaeratl peUt Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, xa inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CV OPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva mškcm «tev. S Telefon: S122. 8123, 8124. 8125 m 8126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 36. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon1 St 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon st 65, podružnica oprave: Kocenova onca 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Racun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10 351. Spremembe u oladi Zaradi ostavke treh ministrov nastala kriza je bila začasno rešena z malo rekonstrukcijo vlade — Po konferenci Male antante je pričakovati še druge spremembe Beograd, 26. avgusta- r. Takoj po ustanovitvi in prijavi nove stranke pod imenom »Radikalska zajednica« se je v političnih krogih zatrjevalo, da bo prišlo do sprememb v vladi, ker se vsi ministri ne strinjajo z ustanovitvijo nove stranke fn ne žele sodelovati v vladi, Id bi imela-strankarski značaj. V vladi sami so se pričela živahna pogajanja, ki pa niso dovedla do zaželjenega cilja. Trije ministri in sicer minister za socialno politiko dr. Preka, minister pravde dr. Aner in minister za some in rude I en jat Stefanovič so podali ostavko, ki je bila sprejeta. V svojih enako se glasečih demisijsldh pismih podrobno navajajo razloge, ki so jih napotili k te- | mu koraku in naglasa jo, da je bila usta- novitev nove stranke ob sodelovanja vlade nepotrebna. Sledila so nova pogajanja. Vlada je predvsem želela dobiti v vlado nove zastopnike Hrvatov, da ne bi imela vlada docela enostranski značaj. Rešitev vladne krize je bila nujna že zaradi konference Male antante, ki se prične ta teden na Bledu. Kakor znano, je bila konferenca Male antante že enkrat zaradi nadea Jevtičeve vlade odgođena, nadalfno odlaganje pa bi bilo sedaj zaradi mednarodnega položaja in perečih vprašanj, ki so ra dnevnem redu. nemogoče. Zato je bila kriza vlade, ki je globljega značaja, rešena z začasno rekonstrukcijo vlade. Na novo je vstopil v vlado narodni poslanec perušičkega sreza dr. Mile Miškulin, po poklicu notar v Zagrebu, kije bil pri majskih volitvah prvič izvoljen za narodnega poslanca. Vodstvo ministrstva za socialno politiko je začasno poverjeno ministru m telesno vzgojo Mirku Komnen oviču, ministrstvo za šume in rude pa je prevzel generalni sekretar Rad Tkalske zajednice D juro Jan kovic, ki je bil dosedaj v vladi kot minister brez portfelja. Novi ministri so včeraj prevzeli posle svojih re-sorov. Že iz okolnosti, da resor ministrstva za socialno politiko ni definitivno zaseden, sklepajo v političnih krogah, da je rešitev vladne krize samo začasna ter domneva 30, da bo takoj po konferenci Male antante prišlo do povf* wwn«mb v vladi. Odkrita izjava MttssoBniJa^ Na sankcije bo Italia odgovorila z orožjem Kakor Hitro bi v ženevi narodov in z orožjem branila dobi Italija sankcije proti Italiji, bo Italija izstopila iz Društva interese — Ponoven apel na uvidevnost Anglije — če AbesJnijo, ne bo zahtevala drugih kolonij London, 26. avgusta, z- >Daily MaiW objavlja razgovor svojega posebnega poročevalca z itairjanakim ministrskim predsednikom Mussolinijem o abesm-skem problemu. Massofkn je med drugim izjavil: Italija bo šla v vzhodni Afriki đo kraja in se ne bo postila ođ nikoga* ovirati. Sankcije bi pomenite vojno! fife bodo v Ženevi sklenil sankcije proti Italiji, bo Italija takoj izstopila iz Dro-štva narodov. Ne sme biti nobenega dvoma o tem, da bi Italija na v«™ poizkus s sankcijami« pa najsi pride to s katere koli strani, takoj odgovorila m orožjem. Če bo Društvo narodov res tako nespametno, da bo kolonialno misijo Italije ^preminilo ▼ evropsko vojno, potem bo moralo tuđi samo nositi odgovornost za posledice. Na zasedanju sveta Društva uaroow 4. septembra bo Itahja zastopana. Italijanska delegacija bo stafisče i taOjaoske vlade podkrepila s flievikiiini dokumenti in dokazi. Postali bomo v Senovo cd zaboj knjtg, med njimi tudi knjigo soproge bivšega angleškega zunanjega ministra Simona, M ostro žigosa snr šenjstvo v AbesmtjL Ce bo »ve* Dro-stva narodov v*e te dokaze pvooSi po- tem se bo motal odločiti, ali hoče meriti Italijo z istim merilom, kakor Abe-afanjo. Anglija naj sledi zgledu Zedinjenih držav in naj ne ovira Italije pri izvajanju njene civilizacijske misije. Baš pacifisti so največji sovražniki miru. Oni bi radi iz kolonialne ekspedicije, ki nima drugega namena, kakor napraviti red, napravili novo svetovno vojno. Mi gotovo ne bomo storili ničesar, da se ta konflikt razširi iz Afrike na Evropo. Tudi druge države se morajo temu skrbno izogibati. Predno govore o sankcijah, naj pomislijo na posledice. Italija je od Lokama do Strese premnog^krat dokazala, da hoče sodelovati pri ohranitvi evropskega miru. Nihče ji ne more očitati, da hoče vreči bakljo v evropski sod smodnika. Hočem samo še spomniti na to, da je Italija doslej vedno držala z Anglijo in to ne samo v svetovni vojni, marveč tudi takrat, ko so bile vse druge države proti r jej. Končno je Mussolini odgovoril na vprašanje, ali je še možen sporazum in ali bd Italija bila pripravljena spremeniti svoje stališče, *akole: Samo, če Abesinija popusti in sprejme naše zahteve. Napoči] je čas, ko mora rešiti vprašanje kolonij. Če bo Abesinija pridobljena za Italijo, potem Italija glede kolonij ne bo stavila več nikakih zahtev. Anglija se pripravlja Nov razpored angleške sredozemske mornarice — Koncentracija vojnik ladij na bližnjem vzhodu Pariz, 36. avgusta, r. V pofitični javnosti so povzročili precejšnjo pozornost obsežni ukrepi angleške admiralitete na vzhodu Sredozemskega morja. Vesti, da so bile poslane štiri velike bojne ladje in več manjših v Fort Said in Aleksan-drijo, v Londonu niso demantirali. Ad-mirafiteta se je omejila zgolj na uradno ugotovitev, da Anglija ne namerava izvršiti novo razvrstitev svojih pomorskih sil na Sredozemskem morju. Domnevajo, da omenjeni angleški ukrepi v vzhodnem delu Sredozemskega morja m na Rdečem morju ne bodo ostali brez vpliva na Francijo in Italijo. Vsekakor je dejstvo, da tudi francoska admirali-teta proučuje položaj na Sredozemskem morju. London, 26. avgusta. AA. »Observer« kaže zadoščenje, da je britanska vlada vzela na znanje apele k zmernosti, kakršne je tolikokrat objavil ravno »Obser-ver«. Da velika Britanija ne zavzema neizprosnega stališča v italijansko-abe-sinskem sporu, ima tehten razlog. Ta razlog je v tem, pa naj se zdi ta resnica še tako neprijetna, da angleško brodov-je ni več gospodar na Sredozemskem morjn. Strateške razmere so napravile celo revolucijo v našo škodo. Naš položaj na Sredozemskem morju je s pomorskega stališča popolnoma zgrajen na prijateljstvu z Italijo. Tudi »Sundav Times« priznava, da ni moči iti do skrajnosti, pri tem pa zagovarja miroljubno akcijo britanske vlade. List pravi, da Velika Britanija ne more iti v osamljeno akcijo brez podpore in popolnega sodelovanja Francije. Eckhart proti Gombosu Budimpešta, 26. avgusta, p. Spor med predsednikom vlade Gombosom in voditeljem neodvisne stranke malih poljedelcev Tvborjem Eckhartom zavzema čimdalje večji razmah. Na poslednji seji vodstva stranke malih poljedelcev je imel Tybor Eckhart govor v katerem je zelo ostro napadel Gom- bosovo politiko ter napovedal, da bo njegova stranka v kratkem pričela odločno borbo proti sedanji vladi V madžarskih političnih krogih so mnenja, da bi mogla oja-I čena Eckhartova opozicija dovesti do krize j vlade ter povzročiti velike izpremembe v madžarski politiki. čuvali bomo Jugoslavijo! Huda avtomobilska nesreča pri Dunaju Dunaj, 26 avgusta, z. Pri Piestigu blizu »etila včeraj huda avtomobilska nesreča Nabito poln avtobus izletnikov je na prehodu čez železniško progo zadel v vlak, ki je v tistem trenotku privozil v smeri iz Dunaja Udarec je bil tako silen, da je veliki avtobus popolnoma zdrobilo. Šest ljudi je ostalo na mestu mrtvih, 96 potnikov pa je bilo ranjenih, med njimi 28 tako hudo, da bodo le nvalokateremu mogli rešiti življenje. Ranjence so prepeljali v dunajsko bolnico, kjer so jih takoj operirali. Danes je odšla na kraj nesreče sodna komisija, da ugotovi, kdo je kriv. Kmečki dolgovi na Poljskem Varšava, 1 I avgusta. AA. Poljsko poljedelstvo je dobilo lana popoln moratorij za leto dni. Rok tega moratorija poteče 1. oktobra t. 1. Zaradi silno slabih cen poljskih pridelkov je redko kateri pljedelec mogel v tem času opomoči se, tem manj, ker zaradi moratorija niso mogli dobiti niti najpotrebnejših kreditov. Zato upajo, da jkn bo vlada moratorij podaljšala. Direktna zveza med Romunijo in Rusijo Bukarešta, \ . avgusta. AA. Direktna zveza med Rumunijo in Rusijo čez most pri Ti-gini na Dnjestru bo vzpostavljena 1. septembra. Mesto pod vodo Tokio " ». avgusta. AA. Nad mestom O mori jem (severna Japonska) se je utrgal oblak in je povodenj mesto zelo prizadela. Poškodovanih je bilo okoli 10.000 hiš. Doslej so našli devet trupel, 35 ljudi pa pogrešajo. VeČina prebivalstva je zbežala is Kaj bo s kmečkimi dolgovi 1. septembra poteče začasni moratorij — Vlada se Se ni odložila glede nadaljne ureditve tega problema — Zato je verjetno začasno podaljšanje sedanje uredbe BEOGRAD, 26. avgusta, r. Kakor zna. nof poteče 1. septembra rok za odgodi te v plačil kmečkih d0,9°v, ki jo je tik pred majskimi volitvami proglasila Jevtićeva vlada. Do tega roka bi morala vlada iz. dati novo zasilno uredbo na podlagi poo_ btastil finančnega zakona o nadaljni ure. ditvi tega važnega vprašanja, ki predstav, tja jedro gospodarskih in finančnih pro_ blemov Jugoslavije. Ker pa je bila vlada odnosno ministri zaposleni z ustanovitvijo nove stranke in z raznimi političnimi vprašanji, vlada dosedaj še ni 0 kmečkih dolgovih ničesar sklenila in se trenutno še vedno ne ve, kaj bo po 1 septembru. Včeraj je jmel finančno.ekonomski odbor tri ure trajajočo sejo, na kateri je raz. ravfjal o tem vprašanju. Do kakih skle. pov pa ni prišlo. Odbor sedaj še vedno proučuje razne predloge, ki so bili dostav. Ijeni vladi vrst gospodarskih organiza. cij in pa elaborate, ki so bili pripravljeni že pod prejšnjim} vladami. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo najbrže sedanje stanje, to je moratorij, podaljšano še za mesec ali dva. da bi mogla Vftadi med tem pripraviti novo rešitev problema kmečkih dolgov. Kaknrr «e doznavia. tvorita o«now raz_ rav v vladi v glavnem dva preziroma državni denar? ki bi eo vrnil v dobi 20 do 30 let po do. toku vsakoletnih odplačil na račun k;m<»č_ kiih dolgov_ Na ta način bi biLt> omotRočo-no da zopet norm al izigra poslovanje do_ narnili zavodov čogar zastoj >e> glavni vzrok eedatije^a KosipodarskORa mrtvila. Končno je morala vlada mpoćteva/ti tu_ d i še stališče kunecTkih dolžnikov, ki so te d>ni po posebni deputaciji izročili vlada svoje za h tove. Oni stoje na »tadl^ftu. d* se morajo kmečki dol-sovi znr±e/ti «oraa_ mer no s padcema e**n kmečkih prirtelkov, to je za okroglo 50 odstotkov, ostarook pa naj se konvertira v dolgoročno od dtriave zajamčemo -ezobrestno prrojIJo. I^rf^too odplačilo naj bi zma£alo največ S oxk»t. Diplomatski posvet na Blatnem jezeru Sestanek avstrijskega in madžarskega zunanjega stra — Strak pred popuščanjem ftalii^ na korist antante Budimpešta, 26. avgusta, r. V tukajšnjih krogih so prepričani, da je sestanek avstrijskega in madžarskega zunanjega ministra ob Blatnem jezeru v zvezi s pripravami za diplomatska pogajanja o zaključit vi podunavskega pakta, ki naj bi se pričelo v Ženevi med zasedanjem sveta Društva narodov. Pri tem opozarjajo, da si italijanska vlada z zadnjem času prizadeva pospešiti za kiju či-tev podunavskega pakta z oči vidno željo, da bi se se pred izbruhom vojne z Abesmijo zavarovala svoje interese v južno-vzhodni Evropi. Obenem tudi opo- zarjajo, da bo imel nadaJjni razvoj sinske zadeve velik vpliv na položaj Ralje v Evropi, predvsem pa v njenem jušno-vzhodnem dem, zaradi česar se zA povsem verjetna možnost, da bo 11 a. Rja pristala na dalekosežno koncesijo v prid Male antante. To dejstvo je zbodSlo veliko bojazen v avstrijskih In madžarskih krogih. Boje se, da bo konec Kaitjanske-ga protekcijonizma tn da bosta tudi Avstrija in Madžarska morah" apremeuftf svojo ooHtiko napram efaJtovm Mste antante* Mooseveltov apel na ameriško mladino Velik govor predsednika Zedinjenih drŽav v radiju — Mladina mora hoditi po novih potih VVashington, 26. avgusta. AA. Predsednik USA Franklin iloosevelt je imel snoči v radiu govor, v katerem se je predsvem obrnil do ameriške mladine glede na kongres demokratske mladine, ki se vrši v Milwaukeeju. Ta govor je napravil silno globok vtis v vsej državi. Državni poglavar je posebno poudaril razloge, ki so pripravili ameriško državno upravo do tega, da se spričo težavnih razmer odpove nekaterim osnovnim načelom, ki so globoko zasidrana v pojmovanju narodov Združenih držav. Med drugimi je dejal: Priznati moramo, da mnogo tradicionalnih načel, na katerih je temeljilo ameriško javno življenje, ne ustreza več dejanskemu položaju. Med drugmi velja to zlasti za načelo popolne svobode gospodarskega udejstvovanja in popolnega nevmesanja državne . skupnosti v gospodarsko življenje, načelo, ki smo I ga izražali z besedami: »Enake možnosti za delo in uspeh vsakega državljana.« Pod pritiskom hude stiske^ smo morah priznati, da sistem izključnega gospodarskega individualizma ne more bfti na vsej črti kos viharju gospodarske krize, vsaj ne oree podpore in ser delovanja zakonitih aBstopniteov državne skupnosti. V nadaljnem poteku svojega govora je predsednik dejal, da prejšnji rod ni znal o pravem času računati z nekaterimi razmerami in okoliščinami, ki jih je nujnost prirodnih zakonov morala roditi v gospodarskem razvoja Amerike in na vsem svetu. Morah smo odločno pristopiti k izmenjav* starega in preživelega pojmovanja, je nadel javal predsednik, če smo hotefi rešiti ameriško gcBpodarsko življenje kaosa, para-fiose m poloma. Svoje delo moramo pri-ragotfiti ne preživelim doktrinam, temveč pravemu dejanskemu stanju neizprosne sedanjosti. Odgovorjajoč na kiTtike svoje gospodarske pahtike je g. Roosevofc poudaril, da se ti kritiki ravnajo po konservativnih gospodarskih teorijah. Nato je de-jai: ReafetaonarJ so se prestraSfli tq zahtevajo, da se ne ganemo z mesta glede temeljnih gospodarskih načel. Toda vprašam vos: AH tisti, kdor žeH zmerom stati na istem mestu, ne tst-H jačuje s tem steheroe možnosti na-1 predfatSt Skrivnostne ladje v Švedskih vodah Stockholm. 26. avgusta AA. Snočnji listi priobčujejo poročila o operacijah nekih tnjBi bojnih ladij, o katerih mislijo, da so Mljetske; operacije so se vršile v bližini Švedske obale. Neki vlačilec, ki so ga pomorske oblasti poslale gledat, kaj je, je odkrfl tZ rušileev, ki so se nato nagk> oddaijHl m ginili. Toda vse kaže, da je prezgodaj trditi, da so se ruSilci mudili v Švedskih vodah Zdi se, da je verjetnejša domneva, ete 1 ph nash rastrgane rlMSke mreža. Vlada je izdala komunike, da bo zunanji minister I skupaj z ministrom za mornarico izvedel preiskavo m da bo stockrtohnska vlada na podlagi dognanj streofta vse potrebno. t, mi m du je nenadoma umrla Marija Zagožen, stara 58 let, doma iz Savinjske doline. 7«adeta jo je možganska kap. V Emilhurstu je umrla Amalija Fiser, rojena Slejko, doma iz vasi Gojace na Primorskem. — V Savgenu je umrla Frančiška Sifler, doma iz Gorenje vasi nad škof jo Loko. — V Clevelandu so zasačili pri vlomu v neko trgovino tri mlade roparje. Eden je ušel, drugi je bil obstreljen( tretjega so pa ujeli. Povedal je, da se piše Edvard Črno-logar in da je star 19 let. „VERAtt modni salon — Nebotičnik VI« nadstr., telefon 24-63 zopet redno ordinira Nov gasilski dom Oraosnelj 24. avgusta Prostovoljna gasifckia četa v štrekljev_ cu pri Semiču, ki so jo ustanovili letos 2. januarja, je že takoj v začetku poka. zala veliko potrebo obstoja in prav talko tudi veiiko Ijmbeani do dela. Njene vrste eo pu is Laj a le većino moonejse, a vieoiko razvita zavest o vzvišenih nalogah ga. silstva je omogočala vedno lepši razvoj. Izredno lep u-speh po tako kratkem ob. stoju X1 pokazala prejšnjo nedeljo^ ko je na svečan način blagoslovila svoj d**™, »grajeai ob banovinski cesti Črnomelj — Juigorje. 2e sam stolp pove, da je to dom ljuibezni m požrtvovalnega dela za bližnjega v nesreči, ki si ga je marljiva fitrekljeveka oeta s težkim trudom postavila, Novi dom je edini v severnem delu semiško občine m je bil že dolga leta ze. k> potreben. V nedeljo eo v prvih popoldanskih urah domači gasilci prii-akovali pred gostilno Judnič svoje goste^ ki so Prišli v velikem številu Povorka nad 100 gasilcev ste je napotila proti novemu domu, kjer je do. čakala kumioo, kuoia in dlunovščino. Klima in kumioo znanega črraomelj&kega ve- letouvea «. Petra Korana in proso Kataoo, «aa poadaartti &m aaao onle&aaa daUici, ki ata aa avoj adrav MH tedi nato j*> strefcljinaaji čete mi čete v tarakrjeveu. Po senati o pomenu biasaai m siva ja hfi dom bi je predaadnik dete aa lep odmv. Mladb oato |e Koneno po. 23dxavii taaB župni aaavaaaaa «. Iaa^a» da. tina Is Cmomlja, ki ja aaaHn a> am njo nekaj topHfc ponvaanftk ta li.....Hiailiili ba. sed. Bo Ipamuv—a govor« je bife lepa svečanost aafcljBoau*. T tillui anaiMaa. ga doma aa Je laailai poaam veflam paam. eka veseHca Mhali Aarskijmfci amatMaM četi Mfemo mnogo uspehov, predvsem pa, da bi čez leto dni blagoslovila tudi motorno brš. gatao, ki ji je nrjno potrebna. Dan n Ljubijana, 26. Kakor je ob nedeljah le navada, ao rali tudi včeraj v bolnico prepeljati. wi žrtev nesreč. Najtežje se je ponesrexSI 37 letni p Laka ter Jože Bon čar, stanujoč v Rožni doafcri. Včeraj popoldne aa je peljai s kolesom na izlet v Logatec, a nazaj grede ga je doletela huda nesreča. Ko ee je peljal po strmih vrhniških ridah, mu je odpovedala zavora in je treščil s ceste v skale. Prebil si je lobanjo in se potolkel tuda po vsem telesu. Obležal je nezavesten. Na pomoč so morali poklicati reševalce ia Ljubljane, ki so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je zdo resno, Posestnikov sin Anton Nučač, rojen leta 1907 v Predoljah pri Grosupljem, je v soboto popoldne razstreljeval kamenje. Ker mu patrona nri hotela takoj eksplodirati* je šel bliže, a v tem hipu je nastala detonacija. Dobil je hude poškodbe po obraza in po obeh rokah. Tesar Jakob Trček, zaposlen v tdbmčra. tovarni v Ljubljani, je bil včeraj popoldne na Brezovici. Tam ga je nekdo med prepirom tako močno treščil ob tU, da mu je zlomil levo nogo. — Občinski ubožec Tomaž Leben, star 60 let in doma iz Polhovo-ga gradca, je včeraj tako nesrečno padel po stopnicah, da je dobil nevarne notranje poškodbe. Manjša nezgoda je doletela Id letnega dijaka Josipa Vehovoa čx "Resna, ki je padel čez ograjo in si z4oms3 deanico. — V HruŠici pri Begunjah je nepreviden kolesar podrl 621 etno Ivano Korunovo, Seno užrtkarja, ki je padla in ai kijačnioo. Iz Ptuja _ Prodajale« sadja in aroatfja ofaaBjpfr mo, da se morajo na zahtevo eramh uaitoua nitkov izkazati s uradnim potrcfiJom pnfeeof-ne občine, če 00 laetajM pancjgeadai «at saldo nosniEka in če so upravičeni prodajali avoje> prMeSke. Prodajalcem sadja in groaufra nt dovoljeno najemati tujfih Tjod5, da bi za nje prodajali sadje. Nagnifco sadje je strogofne-povedano prodajati, Se ne doaoreio sadje pa le samo z ocanačbo, da je namenjeno aa *kw havanje. — Tat Fina. Go^itaičsrja m posestcila Segnia Ivana na Rogoraniški cesti je nedavno obiskat tet ter odnesel iz pradsobe vaE oblek in nekaj gotovine, lat se je moral čea noč skriti v goetilndSkih lokalm in jo je 9^m~ tra% ko so gosOhao odprli, poPCJaat, — MSSmeo se mešali v vino. Včeraj kedan je biilo vež fantov v vinotočn posestrnos Kirajzer Apolon i >e v Safcu6afcu, kjer ao popivali K sosedni bišd je prišel toda Gomil-šek Jožef, kovač in,posesan* iz JuriDnc^ter popil svoj četrt vina v družbi drugih funtov. Kmalu pa so pristopili k njim ten*je iz vf-notoča Kla jžer ter začela trti osa ti v v**> misnico. Ker se je družba tema uprla, ja nastal med njimi prepir, ki je dovede! do pretepa. Fantje k vrnotoča Ktojžer ao se oborožiiH e koti, vdlaml, krampi in drugim orodjem ter navatti na mimo drufto, kipa je pred divjaka pobegnila. Nesreča je hotela, da seje na begu GomSsek spodNaVnđ in padel In ie eo nanj navaiHi fantje tor sja pretepli do nezavesti m ga puatffi vao noč ležati na cesti. Gomti&ek je prasci k sebi sele prof! jutru in s* je te s tdkmb prir vlekel domov, kjer Je aaradi tenkih notra- debelostt 8LATIN§KE TABLETE Sestavi jene iz mineralnih son to ekstraktov. BOL IAHOVEC, LJUBLJANA 300 aabL — Dtn eft.-, 200 tabl__I>m 74-* nj* poškodb moral lafeti v posterji. Kar pa as mu stanje 1* ni hotelo aboijsati, ja morat v ptujafco botniao. tU Jiajefi i ao ovadeni sodišču. — Vlom. Te dni je btto 'vtomijeno v skte-dasČe stavb^nfflca Denga Viljema v Ptuju, viomitei so odnesli aa 500. r>ai blaga. ■ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te\ 21-24 Danes ob 4„ 71/*- in 9*/«. ar!. Viktor de Ko bi bil kralj... Dopolnilo: Korake žiraU Zopet požar Maribor, 36. avgusta Snoči okrog 19. je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarjn Petra Trinka v Razvanju veUk požar. Na pomoč so prthcteH poleg dornetčih gasilcev še gasilci iz Hoč, Bohove, Maribora. Po-brezja in Radvanja, a kljub njihovim ve-likiim naporom je ogenj poslopje popolnoma upepelil. Trm ko ima 50.000 Din škode, je pa krita z zavarovalnino. Mož je namreč v zadnjem času dobil več grozilnih pisem, da bo pri njem gorelo. Zato ae je zavaroval. Verjetno je. da je bil ogenj podtaknjen. Zanimivo je. da je to že tretji požar v kratkem času v Razvanju. b Novega — Kaj je z mestno Mrotlšoo? Iz ob£h> stva amo prejen vprašanje, kaj je z mestno sirotišnico, ki je bila tako rekoč xa» sigurana že pred letom dni, pa je ta stvar aopet zaspala. Vprašanje se je pojavilo v zvezi z nedavnim pisanjem naših listov o sirotišnici, ki jo nameravajo zgraditi hva. tedne gojenke smihelskega samostana in Jo podariti k 50 letnici obstoja samostanu De notre Dame. Menda je bil kapital že saslguran za to prepotrebno zgrradi». — Na kolodvora že mesec dni ni trafike, kar čutijo potniki, ki si ne morejo kupiti cagaret, tobaka ter Časopisov. Trafika Je boa dovolj rentabilna, da bi prodajalec vsekakor pričel na avoj račun. Potnikom pa bi bflo a tem gotovo ustreženo. Tudi glede na nad tujski promet, bi ae raoreJo poskrbeti, da se trafika zopet otvori. _ Koristno posnemanje. Naša znana prodajama in izposojevalnica koles Pffat, si je uredila že pred leti svojo izpesoje-vainico, kjer dobi lahko vsak koto proti malenkostni odškodnini na posodo. Zadnje leto pa so se v mestu otvorile mnoge izpo. aojevatnctoe, tako da tujec, katerega za. nima nada lepa oftonca, vedno pride na svoj račun. Ker je promet a tam tako velik, bi se morda otvorila kje se kaka izpo-sojevadnica ali pa bi al dosedanji lastniki nabaviil več koles za izposojanje. Nadi podjetni meščani so ai menda vzeti za zgled Gorenjsko, kjer dobi vsakdo pri vsaki nisi prostor za spravljanje kotes. Pri nas je seveda obratno. — Požar v Gaberjo. Da je petek nesrečen dan, pravi že narodni pregovor, bridko pa je to izkusil v petek v Gaberju posestnik Medle Janez, ki ja odšel zgodaj zjutraj na žago v Otoeee. žena in otroci pa so se odpravili na njfcvo in pustni domačijo brez nadzorstva Nekako ob 9. uri dopoldne je Sa mimo njegovega posestva skupina meščanov, ki 30 aH na Gorjance, Ker so opazffi, da se iz njegovega poda sumljivo kadi, so stopiti bliže, v tem pa je že tebrubnil požar, ki je objet v nefcaj trenutkih pod, poln slame, sosedno supo a antoo in svinjaka. Pomoč je tafta seveda prekasna, vendar a% je meSCanorn poare- M*RU SKALAM ROMAN SidaSiimma »Mora . . .c »In ni druge poti?« »Ni je.« »Bojim se, da ne bo prava.* »Poiščite rajše sebi boljšo« »Brez vas?c Žal.« Gong je oznanil pričetek predstave n Sida se je poslovila ter stopila v ložo, rjer so že sedeli Danica, Martine in Miran Borlak. Orkester je zaigral ouvertu-ro. zastor se je dvignil, predstava se je pričela. Sida je pozabila na Dobnika in še na sebe samo. Živela je z dejanjem operete, apelirajoče na sentimentalna čustvovanja. Vpijala je vase lahke, sladke melodije: Tvoje je to srce. kjer tebe ni, nI zame raj, saj tudi cvetka zvene še, če ne žari ji solnea s'ja! . . . Pela je primadona Pavla Udovičeva In Sidi se je zdek), da poje njej. samo nje!. »Tvoje je to srce < . .« se je vprašala. (n tisti hip se ji je zazdelo, da so od kod uprte vanjo prodirajoče uči. Pretreslo jo je neprijetno. Nemirno 9e je ozrla po gledališča. Lnč z odra je osvet-jevala obraz gledalcev. »Kje so te oči?€ Tedaj jih je opazila v loži na nasprotni strani in vztrepetala je kakor v vročici. Tam je sedel dr. Danilo Frangež v dražbi Branka Kasiaka, Jasne te »vino-zdravnika Soršaka. »Tvoje je to srce . . . Tvoje, Danilo?« jo ie spreletelo. »Je zares še vedno tvoje? Te še vedno ljubim? Kljub vsemu? Se nikoli ne bom osvobodila te blazne ljubezni? — Ne, ne .. i saj ni mosoce. Ne sme biti! Kako nesramno si mi lagal, Minil ljubezen in me ogoljufal.« Sida je napela vse moči, da bi se do dna duše prepričala, da ji je ranilo tuj in je ne veže z njim prav nobena vez več, a vsi njeni napori niso mogl! doseči hotenesa. Pogled ji je neprenehoma skr* vaj uhajal k nasprotni loži, k Danilu Pa tudi on je imel oči uprte v njo, namesto j na oder, »Zakaj me gleda, jo je vznemirilo. • »Se mi rorra? Me izziva? Mar misli, da Ime bo mučU s spomini? Saj ja Jasna z irjbn. Z nJim aH s So r štakom? Morda psi s njim. Sedaj vem is boU, da je bHo vse laž. lasno je pustil, da bi prkkM Silanovino; sedaj, ko se ma je rznaizrala iz rok, se je pa vrnil k njei Sa bo z n#o rjoročil?« To vprašanje jo je znova vznetmrik). Ni se sicer zavedala, da se je nekje v najbolj skriti globini njene daše vatUH črv ljubosumnosti, pa je vendarle čntUa eprijetno bolečino, ki je rx)trebovala vsa) začasnega zdravila. »Morda pa ni z njim, ampak s 5or*a-kom? Seveda, s Soršakom je. Saj ga Jasna ni mogla kar tako postiti ki »Eks!« je dejal debeluh in ae obesiti Danilu na vrat.« Toda podzavestna Uiibosamrjost sa nI dala tako naglo pomiriti. »Ali pa? Jasna je račHmarka. Danilo h vseeno boljša partija kakor SoršsJc. Poročila bi se rada. Na učHeHsko mesto čaka zaman. In če ga dobi? Bo morala kam v Prekmurje. Kaj naj počne tam? Ujame kakega učitelja, občinskega aH celo financarja. Brrr .. .« Od nekod se je pa struna: »Očitam K, da bi se rada porofih, In jaz? Ni moja zaroka % Ervinom se gr-ša špekulacija? Jasna si žeti le skromne domačnosti, jaz pa se prodajam ta prekomerni Mesk bogastva. Biti moram objektivna.« cik>, da so pravočasno odprli vrata prašičem in pa živini v hlevu. Na pomoć so prihiteli domaČi gasilci, ki pa so mogli požar samo omejiti. — Na državni mesčajraki šoli v Novem mestu bodo popravni izpiti v soboto 31. t. m. Začetek ob 8. uri lopotdne. Vpisovanje v vse razrede je 2. m 3. septembra vselej od 8. do 12. ure. Vpisovanje BTin-oev ho v upravite-lpijsmrni — lanskih učencev v lanskih učilnicah. Preskrbite ai pravočasno potrdila o aastinl obveznosti radi odmere šolnine. Razpored popravnih JspiUjv Je natat na uradni aeski v veži Soiskepa poslopja. — Vpisovanje na »lrž. realni frhunariji v Novem mestu. V nedeljo 1. septembra bo vpisovanje učencev s tujih gimnazij od 10. do 12. ure, v četrtek 5. septembra ob 8. uri pa s? bodo vpisovali učenci v L razred. Vsak učenec mora predložiti a 50.— r>in kolkovano prijavo, plačati 20.— Din v fond za zdravstveno zaščito uceneev in 30.— Din za šolsko 'zveetje in tisacovi-ne. V svrho odmere šolnine je potrebno potr dalo o visini direktnih davkov, katere plačujejo starši in učenec. Kdor pride s tujega zavoda, naj prinese tudi krstni bst. <8el Koledar. Danes: Ponedeljek, 26. avgusta kaWHa-ni Ceferin, Perunika. Današnje prireditve Kino Matica ; Ko bi bil kralja Kino Ideal : V srcu t-* nosim. Kino Šiška : Meke majske noči. Dežurne k&arne Dr Kmet, TVrševa oesta 41^ TmkorzJ ded. Mestni trg 4., Dstar, Sefcenbnrpova T. Iz Kamnika —k Ecce Kamnik. V sredo »e ~yt m/Š občni zbor prvega slovenskega pevskega društva »Lkre*. Zbor je bil sklican ob 20-, a je bilo navzočih samo 17 oseb. Zato ae |b po pravilih vršil 2 uri kasneje ponovni občni zbor. katerega se je pa udeležBo aasao 9 članov. (Naj pripomnimo, da ima >L.h»< poleg podpornih obtnov čez -10 aictavoih članov pevcev), rh^istveni odbor ftte^e 6 čfcanov in Ae od teb ao ae občnega zboei t* le lož ih samo štirje odborndikri. Nomifia nista bila nita tajnik rriti blagajnik. Jaarto da je bil občni zbor radi tega nemogiač, vendar so mesto odstopiv&ega predsednika g. Franca rwjcfiga, Jd je radi tak Jh raamjer odložal svoje mesto, izvottfi zečasno aa predse>a žvvuno danca v Kamniku. Z Jesenic — Dl SSSSS BSSJSSSSSa *TTn na 1. Popravni tzputl ae bodo vrSiri 30. m ai. avg. od 8 do K ure. Redno vpisovanje bo L, J. in 3. septembra od 8. ure darje. Vpisati ae marajo vsi, tudi oni, ki so se Se začasno vpisafi v mesecu junija. Vse podrobnosti za vpis in ostalo je v 3oi. >lzv» stjuc m na rangiasnl deski v ftofL SOKOL Vse to je pa zape^aJo v tabiriot; iz katerega ni mogla zlepa najti ishoda« Prizorov operete, ki so sledil, skoraj niti videla ni več. Vse dogajanje na odra se f Je zdek) kot nekaj selo daljnega, kar je ne tiče in ne zanima. Orkester je grmel v prazno, petje se je teguMj&Jo v vrvenja njenih čustev in misli. Danilove oči so pa bde zabodene v njo kakor ostra puščice. Zaman se je ozirala drsgaiu, zaman je pričenjala in razvozlavala slo drugih misa. Verzi: Tvoje le to srce, kjer tebe ni, ni zame raj • • • so Jo vedno znova vračali k razrrtrfrja-njn o sebi, Danila, Jasni, Ervinu, Sila-rjovini in vsem, kar se je nerjehorna pte-tk) Okoli nje v klobčič, ki se ni dal raa-vosljati. V takem kaosa se je končala pozno v noč tudi predstava. Ploskanje občinstva jo je Sete sunilo v realnost. Vstala je in zagledala za seboi slikarja, ld ji je držal plašč, da jI ga kavalirsko obleče. »Dobra opereta In dobro uprizorjena*, i je dejala Danica. r • j »Opereta pač«, je menil Martine. »Da mine čas«, je razsodil Borlak in pričel na vse pretege dvoriti F^*l [ »Tvoje je to srce .±+ J — Sokolske plavalne tekmo na 'hnp. So-kolska župa Ljubljana je priredila za svoj*' članstvo plavalni tn&aj \»*\ vodstvom la\m* sa načemika br. Lojzeta Vrbovca in ga včeraj zaključila s plavalnimi tekmami na lD riji. Tekem se je udeležilo 26 eianov 14» btjanskega Sokola, Sokola H Jezice ii: Kamnika, 4 Slanice Ljubljanskega Sokola, 12 naraščajuikov Sokola I., Ljubljanskega Sokola in Ribnice ter 7 naraščajnic Ljubljanskega Sokola ki Sokola 11. Tekme, ki ao imela ▼ prvi vrsti propaganden značaj, so bile prav zanimive in ao pokazale, da ae ta jasj sport tudi v aošotetvu vedno borj u v. * javim Rezultati bodo naknadno objavljeni Usmrtitev s si te Talilna poročajo, da »e je v vojaSk. fcaajnilnioi na smrt obsojena Baul ^Urbl mast sam uatorti ki aloar triko, (Va >• PMDil čaao strupa. To je prvi primer, nnefl na tzbiro zaetnipifti se aii pa kon. čari na većeiih. Ta način uamrtKve je n£ uovorjen s preektenitovo naredbo, MBS0 leto« 1. januarja. CaSo strupa so ze prej pomiKJili nekemu na smrt obso^Bnecnu 3So_ činco, ki jo je pa odklenil. Ker se nI hotei usmrtiti saan, ao «a odvedli na mo-risee in obesili t' |Vbigemastcrv primar ujsmrtttve je prv4 v eetonaki zgodovini smrtne kazni. Jezdec in konj Henrik XV. ae je nekega dne igral s svojim sinčkom, po vseh >urin je plesal po sobi, razposajeni .e vstopil v sobo rrfaasrriik tuje države in pre. aenetfl krarja v rjeroctoetn pototajo. Kkstj se je smeje oarl nanj to »rpralES, — Gospod poslanik, afi imate tudi ■*! otroike ? — Da, Vefcčanatvo! — Potem tstoam pa lahso SPSD np - St ev, 102 *SLOVBN8K1 N AROD« Po»d«4jak, 26. Strnu 3 DNEVNE VESTI — Gorenjska vojvodi Konjskemu. Včeraj dopoldne je izročila posebna delegacija blejske občine v Bohinju vojvodi Kent-skemu in vojvodin ji Marini v vili Nj. Vas, kneza-n am estnika Pavla kot dar krasno izdelene narodne nose za visoka gosta, Deputacijo v narodnih nošah je vodil blejski župna g. Tone Vovk. Vojvoda Kentski se je prisrčno zahvalil za vehko pozornost, ki mu jo izkazuje Gorenjska, in izjavil, da se bo vedno rad vračal v prelepe gorenjske kraje. — Začetek šol. leta 1935,36 na narodnih šotah. Naknadno vpisovanje učencev/enk na vseh ljubljanskm narodnih šolah se vrši v ponedeljek, dne 2. sept. t. 1. od S— 12. V torek, dne' 3. *ept se vrši šolska 12. h. V torek, dne 3. sapt. se vrši šolska maša, v sredo 4. sept. se prione redni pouk.' — Velik poaet naiih planinskih kač. Nekatere naše planinske koče, zlasti v Triglavskem pogorju, imajo letos zelo ži_ vahen promet, čeprav je bilo iz Nemci, je in Avstrije letos malo turistov na ne> eih gorah. Kredarica je {snela letos *e nad 400 gostov več kakor lani, a sefflona še ni zaključena. Vreme |e bilo letos ze. ho ugodno. V TiiiSlavHkem pogorju bo tre. ba popraviti katere potrt in tudi mar. kaeije so ponekod ie zelo pomanjkljive. Oe greš ponoči iz Vrat na Triglav, bi moral imeti močan reflektor^ de bi mo_ gel sproti iskat; markacije pred seboj. Od štafmjpiljike vrh Triglava je ostal samo še košček gumija, a blažirvioa je suiia? da turisti na vse kriplje pritiskajo etam_ p Ujko brez ročaja na razglednice, pa se skoraj ne pozna. Treba bo mak> 1*^1 j pa_ aiti% »La se taki n^doetatki pravočasno odstranijo, ker dlaibo vplivajo na tujce —lj Christofov zavod znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte brezplačni prospekt. Toplo priporočamo._ — Licitacija za gradnjo prvega dela že. feznice št. Janž—Sevnica razpisana, družbene Novine«: št 11>6 z dne 24. t. m. priobčujejo razpis licitacije 7M gradnjo pr_ vessa odeeka nove ieleamišike pro^e št. Janž—Svnioe od km 0+000 do 8 km + 792 sp-oinji ustroj In z.sradbe. Liciiin, Pogoji lk-itaicijo in ton ioni elaborat esa izvršitev del, se dobe v odRdec>ga križa« pO SO par. Ta taksa se plača pri predaji pošiljke sprejemni pošti poleg redne pristojbine. Ravno tako se plača ta taksa tudi za kupljene potniške karte v avtomobilskem poštnem prometu. Za Tstaffle poštne po-šiMke. kakor rudi za pošiljke, ki so po zakonu poštnine proste, se ta talksa ne plača. Za pošiljBce v fnoaemstvo placTto takse ni obvezno. — Direkcija poste in telegrafa v Ljubljani. r —lj V Rajhenburg in Zagreb — dva dneva — za 55 Din s posebnim vlakom. Pojasnita pošlje upnava »Po božjem svera«, Ljubljana, Sentipeterska vojašnica 3. — Olajšave udeležencem Ljubljanskega velese jma v pomorskem prometu. Za obisk jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki bo od 5. do 16. septembra so dovoljne ste-deče olajšave: Jadranska plovidba d. d. Sušak, je dovolila udeležencem vozno olajšavo na ta način, da ae vozijo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost veya za dopot ovan je od 31. av. guarta do 16. septembra, za povratek od 5. do 21. septembra. Dubrovačka plovidba a. d. Dubrovnik, je priznala iste ugodnosti v času od 20. avgusta do 20. septembra. Zotaka plovidba a, d. Cetfcnje, je dovolila 50 v« popust na vsah svojih parnikrn od 20. avgusta do 20. septembra. — Kolo jsg. sester poziva vse tvoje Članice, da se v čim večjem številu udeleže narodnega tabora v Mežiški dolini, ki se vrši dne 1 septembra. Zavedajmo se svoje narodne dolžnosti. Cena vožnje iz Ljubljane do Prevalj preko Celja je 57 Din; is Maribora 72 Din. Vračamo se v nedeljo zvečer. — Jahta dunajske univerze v Dalmaciji. V Dalmacijo je priplula v soboto zjutraj jahta dJBnaJJBai umverae »Univerz i t as«, na kateri se vozi 26 studentov. Jahta je pridela iz GSrčije. — 50% popust na železnicah je dovoljen vsem posetnikom jesenskega velesejma. v Ljubljani, ki se vrši od 5. do 16. septembra. Za polovično vomtao zahtevajte na postajni blagajni železniško izkaznico, Ki stane Dbi 5.—. — Vreme, VresmenSka napoved pravi, da bo atpremljivo, bolj oblačno. Včeraj fe bilo v naši državi vedro, le pri nas po planinah je bilo nekaj dežja. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skopi ju 32, Kumboru 31, v Zagrebu 29, v L ♦ubijani 28.4, na Rabu 28, v Splitu 26, v Rogaški Slatini 25, v Mariboru 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljublani 703, temperatura je znašala 18.4. — Smrt pod tramvajem. V soboto zvečer se je pripetila v Zagrabu težka prometna nesreča. Tramvaj je do smrti povozil 40-Ietne^ra kmeta Petra Bol teka. Mož je stopal s težko košaro na nrbtu po tramvajskem titru in ni slišal za seboj tramvaja, ki ga je podrl in razmesaril> tako da je takoj po prevozu v l>oimco umri. — Nehote ga je ubil. šofer Stjepan Berta je miril v soboto zvečer v Zagrebu mesarskega pomočnika Josipa B'skupa, ki se je prepiral z ženskami. Šofer Berta je pobral poleno, da bi zastrašil Biskupa, le-ta je pa mislil, da ga hoče udariti in mu je vrgel opeko v glavo. Berta se je one-sveščen zgrudil in kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. -Zvočni kino Ideal —— Samo Se danes ob 4. 7 In 9*4 uri film ljubezni 99 V srcu te nosim" Vstopnina: Din 4.50. 6.60 in 10.__ UM Iz Ljubljane —lj Rumunski novhvarji v Ljubljani. Na sestanek Male antante tiska na Ble_ tki. narrvmjeni rumunski novinarji se pri. peljejo jutri ob 9.30 v Ljubljano. Vodi jih direktor rumumskega Presblroja Jon Dra_ SU. Ljubljanski novinarji jim pripravlja, jo prisrčen sprejem. Popoldne 6e odpe_ ljejo z avtobusom na Bled. Pozdravljamo diraige ratm-unske goste v Sloveniji kar na^prisrčnejše in želimo, da bi odnesH od nas čim ljepše vtise. Bas novinarji lahko mnogo store za gospodarsko in kul. turno zbližanje obeh narodov, posebno pa za poživitev bujekega prometa. Naša dr_ iava je bila doslej v tem pogledu Rumu. nom tako rekoč še zaprta, enako tudi Ru. munija nam, čeprav smo sosedje. Tu bo treba prijeti za in uspehi ne bodo —lj Spomenik kralju Aleksandru v Ljubljani. Priprave za postavitev spomenika blagopokojnemu kralj Aleksandru I. v Ljubljani so že toliko napredovale, da bo temeljni kamen blagoslovljen najbrž 9. oktobra, ob obletnici marsejskega atentata. — Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-manmov drevored, ki vodi od spodnjega dela htvaega, otroškega jemalcih panrUJanah proti Uoion, bo t času od 3l avgusta do 2L septembra t. l vatod prireditev —*J Mornarski abor v IJatUJal. V svesti al da moramo našemu morja m pomorstvu posvetiti največ ju hrlajo to pažnjo, priraja ljubljanska morm sekcija JS ob priliki vsedržacvnagm gresa Jadranske straže, I. z dot vaafa sih mornarjev in oficirjev nase vojna to trgovske mornarice. Namen zbora ja pra-docati naši javnosti pravo sedanja stat>>» našega pomorstva, kot povdartti, da se vsa naša gospodarska m politična vprašanja morejo rešiti le v okvirju popokie jadranske orijentacije, kajti la tako nam Je zagotovljena moč, samostojnost in enotnost, ki so tri glavne lastnosti vsako države. Največjo paznjo bo zbor posvetil najbolj perečemu vprašanju našega po-monstva-socijalni zaščiti naših pomorščakov. Kot govorniki so prijavljeni pomor, ski kapetani in btvsi marnaridfcl častniki. Zibcr Ja dostopen tudi javnosti. Zbor bo v nedeljo 8. septembra o*> 15. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, nakar že danes opozarjamo vso našo javnost, ki se zanima za pomorska vprašanja. —lj Mali graben bodo tudi regulirati. V začetku prihodnjega meseca bo začela terenska sekcija, ki nadzira regulacijo Ljubljanice ter Izdeluje načrte, regulirati v svoji režiji Mali graben navzgor od mostu na Opekarski cesti. Tehnična dela, načrti in merjenja, so že gotova. Mah graben je reguliran od ustja do mostu na Opekarski cesti. Brezine so obložene s protjem (>faeine<), ob mestu pa obzidane s kamenjem. Mali graben je potreben regulacije, ker je struga zelo vijugasta, neenako Široka in na mnogih krajih preplitva. Ob deževju voda zelo narave ter trga bregove, da je tu in tam struga široka za rečno širino. Voda dela veliko škodo in prepočasi odteka. Po regulaciji seveda ne bo več neštetih prijetnih kotičkov za kopalce, tolmunov, peščin in za-tisij, toda potok ne bo reguliran takoj. Zdaj bodo regulirali le an odsek, prihodnja leta pa se druge. Zaposlenik bo precej delavcev, najbrž okrog 100. —lj Mestna ljudska kopel bo radi snaženja 26., 27. in 28. avgusta 1935. zaprta. _lj Drt. II. dekliška meščanska šola v Ljubljani: Popravni izpiti se vrše 30. in 31. avgusta ob 8. url Vpisovanje je 2. ki 3. septembra od 8—12 In od 3_6 ure. Pri vpisovanju je predložiti zadnje šol. izpričevalo in davčno potrdilo. Vse glede vpisovanja velja tudi za učenke, ki so se že v juniju provizorično vpisale v I. razred. Te prinesejo s seboj krstni list. Ostale podrobnosti so v letnem poročilu in na oglasni deski v šoli. _lj »Sprejem gojenk v fiioiotno šolo za otroške vzgojiteljic in negovalke vključno do 31. avgusta. Sprejme se se nekaj gojenk, starih 18 do 28 iet in sicer takih, ki imajo samo ljudsko šolo, ne pa cele meščanske šole. Glej ^Službeni liste st. 61 od 31. julija t. 1. Poizve se v Zavodu za zdr. zaščito mater in dece (Dečji dom Kraljice Marije) v dopoldanskih urah«. —lj Ilirska ulica med Fiignerjevo ulico in Vidovdansko ter Sv. Petra cesto ie dolgo čaka na primerno, pa tudi že skrajno potrebno ureditev. Ulica je urejena samo v predelu od vhoda iz Fiignerjeve ulice, dočim vodi dalje proti izhodišču na Vidovdansko cesto čez njive le vijugasta steza. Mestna občina ima tamkaj opravka s številnimi lastniki posameznih parcel, vendar je pričakovati, da bodo vsa sporna vprašanja kmalu zadovoljivo rešena, nakar se bo pričelo s urejevanjem široke ulice. Izgleda, da bodo na tamkajšnjih stavbiščih tudi v doglednem času zrasle iz tal nove hiše in vile. —lj Cojiovo cesto, ki prihaja v poštev kot predel glavne ceste, vodeče skozi Ljubljano, bodo tlakovali. Podaljšek te glavne ceste pa je Aškerčeva cesta, ki jo takoj spočetka zožuje majhna starinska hišica, katera spada k bloku Jelačinovih hiš. To hišico bodo morali podreti, potem šele ie bo odprl lep pogled od južnega dela mesta proti jugovzhodu. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prašen Želodec čašo Franz Josefove Registrirano od ministrstva za aoc polttfko m nar. zdravje B. br. 16.485 od 25, V. 1935. —lj Adami t v kopališča. Mirno kopališče Kolezija je doživelo včeraj popoldne majhno senzacijo. Okrog 16. je prikolovratil v kopališče precej natrkan vinski bratec in vzel kabino. Tam sa je slekel, v svoji ginjenosti je pa pozabil natakniti hlačice in je prišel v kopališče tak, kakor ga je ustvarila mati narava v veliko pohujšanje številne mladine. Oofal je delj časa prav zadovoljno po vodi. kar pa je bila kopališka uprava prepričana, da ima opravka z blaznežem, je pozvala na pomoč reševalce Možakarja, ki je bil zunaj in znotraj »moker so naložili na reševalni avtomobil in ga prepeljali na najbližjo stražnico, kjer je lahko svojega mačka prespal. Za svoje adamltsko poslanstvo bo pa seveda še imel sitnosti. —lj Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2.-U. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe Zavod razpolag« z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! —lj Skušnja is vpriioritev »Kralja Oedi-pusac začetkom septembra na letnem gledal išču bo v torek dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer na odru drame. Vodstvo prosi vse one, ki so se priglasili za štatiranje. da pridejo sigurno na skušnjo ob 7. uri zvečer. Prosi pa se nove priglašence, ker je potrebno veliko statistov. V?i imajo skušnjo v torek 27. t m ob 7. uri zvečer. ^ —lj Velika tatvina ufinja. Trgovec Stane Seunig, ki ima svoj loka! na Starem trgu, je prijavil, da mu je bilo v zadnjem času ukradenih okr0g 45 kož najfinejšega usnja, večinoma Ševro komadov, v skupni vrednosti okrog 5.000 Din. Vse kaže, da je moral imeti tat na razpolago ponarejene ključe, saj ni na vratih zapustii nobenih sledov vloma. —lj Pri vlomu zasačen. Včeraj opoldne je na Kongresnem trgu sumljivo stikal po hišah in naposled poskusil svojo srečo tudi v fctanovauju Ivane Hrenove brezposelni 30 letni delavec Salko Disdarovlč. Ko pa je hotel šiloma odpreti stanovanje, ga je Hrenova zalotila in pozvala na pomoč hišnika, ki je vlomilca prijel in izročil straž-mku- Salko je že star znanec policije. Iz Maribora — Pred bratovo h>šo se je obesil. Na tukajšnje državno tozileit«vo j« prišla v soboto žadoetaa ve»t. Pri arv. Trojici v Slovenskih goricah ae je pred hišo svojega brata obesil na drevo 26-1 etni posestnikov san Matija Baca. V pismu, ki ga je naslovil ne svoje sorodnike, prosi oproscearja, da je storil to dejanje, ker ga je k temu primorale veftka beda, v (kateri je žrvel. Njegov brat je izjavil, da je Matija iavršil samomor, ker je ne-kotoko slaboumen. — Mlad tat. Orožnikom v Studencih pri Mariboru ee je končno vendarle posrečilo prijeti že dolgo zasledovanega tatu, ki je posestnikom v LimibuSu, Pekrah kn Hra«tju napravil zelo mnogo Škode. Je to komaj KHetni viničarjev ein Franc K. te Hraertja pri Liimbušu. Priznal j«, da je osmim po-sesrtniikom pokradel mnogo poljeikih pridelkov in več perutnine. StudenJki orožniMci ao mladega tatice izročili mariborskemu državnemu tožikAvu. — Drsen iepar na trgu. Na mariborsikam tngu ao ae zopet pojavili žepar)i. Ko je v soboto hotela zasebni ion Famiflca Krivec iz Nove vaai plačali kupljena piščeta, je prestrašena opazila, da je oforadena. Spoznala je, da je poertala žrtev predrznega žeparja, ki ji }e neopaženo izmaknil iz žepa predpasnika denarnico z večjo vsoto denarja. Za žeparjem manjka vsaka sled. — Opekline. Pri kuhanju je zarirtbtta 39-letma Marija SUimrifova hude opekline. Morela je iskati zdravniško ponroč. — Ukradeno kolo. Neznanec je ukradel tokal&ketinu mojjsbru Jožefu Zupanu iz Jenkove ud Lee na Teznem še skoraj novo kolo, ki ga je imel >v zailalenjeni drvanniei.. UJkra-deno kolo je znamke ^Puchc in je regiatri-ratno z evidenčno številko 97.112. — Prometna nesreča. Na JoraiiaČu Aleksandrove cedite in Kopališke ulice JB trčil avftomobil dir. Rudolfa Leskovarje v neki drug avtomobil. Pri tom sta utnpeli o4k' vozili precejšnje poSkodbe, dr. Loskovar pa je zadobil lažje poSkodbe po rok ali. — Huda nesreča M ja prii>eUia ilanee okrog pol 9. na isrišon AK z*.-lo-znicarja. Tam namreč delavci Pomožne akcij** grade trilbuno. s katare je padel i41«uii zi. <5 in so «a morali rusevalci pre.pelja.t«i v lx>l_ nico, — Nočni napad. Oknu jMdnoči ao MU mariborski reševalci poklicani na Tria. eko cesto, kjer so na&li BOBi d^^avsiko pe_ kamo ranjeinega 371etiie«a invalida ML haela Bučan a. Mož je dob i J veo sunkov z nožem in je jedva (DVOfiL Povedal je, da g)a je nekdo napadel brv/ vzroka in za večkrat sumil % no&om. Bučama so prv_ peljali v bolnico. — Policija jo »noči aretirala H3k>tii*.^i Ferde Dežmana, ki je v Gi-spoakl ulici aroUral nekega gospoda. Izh lajal se jo za policijskega agenta ln je neznancu pregledoval lepe. To Je vzbudilo pozor, nost stražnika, kri je Dvimaiia povabil *> seboj. mr— Konjske dirke v Mariboru. Mariborsko kasačko društvo priredi na praznik 8. septembra velike jesenske konjake dirke na tezenakem dirkališču. KJjub temu, da už:iva to društvo, ki je tolikega gospodarskega pomena, pri oblasteh tako mak) razumevanja in podpore, se ni ustrašilo velikih izdatkov tn bo v očigled vsemi ne-prilikam priredilo te velezani-mive dirke. Prireditev je razdeljena na pet točk, in sicer: 1. Kari Pachnerjeva nagrada za triletne konje. DopuSeeni so pri tej dirki vsi inozemski konji in se bodo n:i startu pojavili najodličnejši dirkači. 2. Sagrada mesta Maribora, p i kateri bodo dirkali samo na5i dirkači. Ta dirka je za 3 do 12 letne konje. Zlasti bo pri tej dirki zanimivo preizkušanje zmožnosti konjev novincev s prvorazrednim rodovnikom. 3. Turnikka nagradš za 4-12 letne domače konje. 4. Dr. Alfred Rossmanithova spominska dirka. Ta dirka je dvoprežna in je v zadnjih letih najljubša dirka mariborskega ot^činstva. 5. Galopske dirke. Tu se bo prvič pojavila naša mlada garda jahačev. Jesenske dirke, za katere vlada veliko zanimanje ne samo v Mariboru m-arveČ tudi v %ir£i okolici, obetajo mnogo lepih momentov. mr— Falzifikati na pošti. Mariborsko državno tožilstvo je prejelo v petek poročilo, da so se pri ptujski poit; pojavili 50-dinar-ski falzifikati. Oblasti sedaj poizvedujejo, kdo je ponarejeno kovance spravil v promet. Falzifikati so zelo dobri in se le mak) razlikujejo od pravih kovancev. Le zvoflc je malo drugačen. Twli napis »n. ' Jugoslavijo« je sla c viden. mr— Usodna pomota: Maaitfo <• i — strup. V petek hi bila 420 letna delavka Katarina Krajnčevičeva pomoto pri zdravilih skoraj poplačala z življenjem. Zaradi glavobola je Krajnčeva hotel« zavžiri dozo aspirina, pa jkv_ mohMa ee more videti v pogonu. Cena povoljna. Djurf* I Stankovič, parna pilana Dobrljin. 253S Kaznažalca (koleaaria) za raznašan;e lista po Zgor-nii ŠiSki in Dravi j ah spre m* »*kni nnrava ^Slovenskega Naroda0. V poŠte v pridejo le on , ki stanujejo v Zgornji Šiški ali v Dravliah. Narodna tiskarna LJUBLJANA Sveže čajno surovo maslo razpošilja od 4^ kg naprej o usodni ceni F.' Senčar Lju-0rS8 uauic* I Makulatura! pauir proda nOMMi HSloven»hega Naroda**. LJubljana, ftjtafl]eva ollca ftev. s Sladkim svojim deklicam kuoita sa iolo naš olaUek S KI CA Veselili sa bosta, kar sa bodo zelo dooro o o dali važ:m i ubijen sam. TIVAR OBLEKE za vse otroke« Za vedno nas je zapustil nas najljubši zlati očka, stari očka, tast, stric, gospod Ivan Počivalnik dne 25. t. m. po dolgi močni bolezni, v 9>*> lotu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega očka bo v torek dne 27. t. m. ob 3, uri popoldne izpred doma žalosti, Cankarjevo nabrežje št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Ljnbtjam, dne 25. avgusta 1935. ■ l«W)VENSKI NAROD«. Ponedeljek, 26. avgusta 2SSB Preko Katschberga proti domovini Velika revija LjnftOana, a&. avgusta. V Sakaburgu aas je poađrevOo mračno Jotro sadnjega, dvanajstega dne nafte ne. pozatme poti Jb Iduhljane v Bruselj na svetovno raostavn. Btogato ottoBan* z lepimi vtisi eroo sedli aagodag ajatnaj v av«o-bue in po precej dolgočasni doHani je Slo hitno proti Radstarfnu. B#o je bas na Tetovo in povsod se je zbirajo ljudstvo v narodnili nosali k procesijam. Pravi^jof da amo Skyvenci verm, tada ee đaftee ne tako kakor je tpaćstmo na Satzoar. čkem in Tirolefkem. Tako velike revijo narodnih nos, imi/form, starih pnek, 6e_ lad kl kotajii, kakor amo jo vadett po veej doHni od Salabanga tja do ne premore nobena tSkgetr v Ervropi se J^bOjb ne đrAe traifiei j tako kakor t kMMI posebno na Tirolskem in Saik*urekem. Samozavestno in ponosno eo korakali vaSkl sjBanađ s deradanai na slaven m kolajnami na porih po cesti, kakor da Je ves svet njfcov. na njimi eo se pa skromno stL. OkaiO llJPUve žene, a todl ufim eo terete odi od ponosa da knežjo tako fcoren^aške mote. Vtetersni, gasiM, neoni cnvaJL vmes pa vaMonaanafll ^afbenflrl, da je kolafn — Samozavesten kanale Drave ves dan snažiti, da so se K4h=-l lesketale kaikor v dobrin starili Saših. Spredaj je korakala meščanska godba m boben je pel, da je nas kar pretresalo Take parade so ostale drugod samo se na gle. daJitšKih odrih, tu v tej dolini so pa Se ftre, tu še žrvi romantiko te pozdravijo ta as ni ti tel, ob se nekocko pomndtić pri nJSh, sad niso tati viadoo slani. Bfceesi aa Radstadtom smo se aataaal vapentjati na prvi vlajl ajaaali prelaz na povratku, Untertanenn, 1004 m. Gesta se vaje strmo in motor' zapoje ostreje^ a prava pesem je de tam nekje v daljavi, kjer se dviga visoko proti nebu zloglasni Katisohben?, najstranejpa gorska cesta Ev. rope. Mnogo hujši je ta prelac; od Bren. nerja ih Arlberga^ čeprav je nekoliko niž. jL Cesta po dolini je lopa, široka m glad. ka, asfaltirana sveda ne, kar tuda ni po_ trehno, oso promet po nji ni tako živahen, da bi se bilo treba bati prano Bolj redki so avtotnonilisti, ki jo mahnejo cee MatetMaa^K ta cesta je aeapattaasa ve&L sportndkom, de« predakneajo na MJiJA M t:I) "SALZIJL KšKO IN KOROŠKO VRH KATSCHBERGA UTiifotrci se več da je alška ae pestrejša. Ženske pa vse v narodnih nošah, a med njimi belo oblečene deklice. Vse, kar kewe šn &ar*\ je bik> na nogah, vse praznično. V iBadstadtu tano se ustavili in ni nam btik» žal. Tu smo šele videti pravo LjrnL ako parado^ prooesijoj kakršnih pri nas že davno ds več, ker jih je že> pregnal diuh časa Pred krčmo na trgu je stal topič, ob njem pa pravi pravcati kanonir z dolgima brki in v stari avstrijski kanonirski anjforrni z vsemi priveski, pa tud«i z veem dostojanstvom in samozavestjo^ da bi ga človek poeibavil v mutzej itn ohranil poznim rodovom v občudovanje. Da ste ga vi_ deli. kako zviška je motril vse okrog sebe, kako si je zavihal dolge črne brke, prodno je udaril s kladivom po svojem topiiču, da je počil etrel v večjo slavo božjo. Nase dame eo ob prvem strelu kar zavriskale in poskočile v avtobusu, tako 60 se ifreis trasi le. Mož je z vso kanon%r_ efeo vjeeitnositjo in točnostjo skrbel za pov-sadigo svečanega raspoloženja med procesija m na obrazu mni je bfto napisano, da hi aa vse na svet« ne odstopil te vzvi_ sene naloge druigemu. Iz oči sa m« bral, da živd še vedno v zavesti, da je bil ka_ nonir m da bo v tej zavesti umrl. Če mu usoda ni već mila, da bi sedel na pravem kanonu se zadovoijujfe s paradnom topič«mT samo rda v klikov i tJfii uniformah je korakala v procesij1! in morali smo se premagovati, da nismo pooili v smeh oh pagledfu na * te svečano vzravnane postave rodoljubnih veteranov, na njihove perjanice, stare sablje ki pnške, pa na koteijne, ki so jih morate skrbne aeakse vozila Neesma potnemai mar. je postalo toplo, ko smo se otiaaJi KatHfThhetngu. ze tja grede onstran Đren-nerja, ko smo sklenili prihraniti si sit. nostt na prehodu oez Uahjansko mejo in vrniti se po drugI poti, ga je začelo skrbeti, kako bo z našim avtobusom, ki ta- , kih zmag se ni imel aa seboj. Z osebnim j avtom te še gre, tudi če moraš po tako strmi cesti, kakor je ta, težjje je pa z avtobusom, še ne preizkušenim ki podnom potnikov. Če se prav spominjam, znaša vzpon ceste proti Katschbergu 28 in to se vleče na razdalji blizu 6 km kar naravnost, brez vsakih serpentin. Kaj Čuda torej, da sta pripravljena že blizu vznožja in približno v sredini dva pomožna tovorna avtomobila, tako zvana Katschbergschlepperja, ki pomagata avtomobilom do vrha. Če sami ne zmorejo bude strmine. Ta motorna priprema pride večkrat do veljave, nam pa ni bila potrebna. Kar nekam čudno so nas gledali, ko smo jo ubrali pogumno proti vrhu, zanašajoč se samo na svoj motor. Dober kilometer pod vrhom smo izstopili in šli do vrha pes, sicer bi bili morda obtičali na cesti, da bi nam bil moral prihiteli na pomoč vlačilec. Previdnost je mati modrosti. Na vrhu je bik> več avtomobilistov s športnimi vozovi in presenečeno so nas pogledali, ko smo jo primah al i do njih. Se bolj so se čudili, ko smo jim povedali, kako dolgo pot že imamo za seboj in keko gladko smo jo prevozili. Katschberg je visok 1641 m. Tu je meia med Salzbursko in Koroško Za avtomobili-ste je v Avstriji slabo poskrbljeno, voziti morajo ali so vsaj do zadnjega še morafi tu po desni, tam po levi strani. Baš na vrhu Katschberga stoji tabla, na eni strani je napisano, da moraš voziti desno, na drugi pa levo. In kakor drugod po Avstriji, so tudi tu še vedno spomini na stare cesarske čase. Mejnik stoji na vrhu in na njem stop napis: >Kaiserthum Oesterreirh<. *z leta 1816 je ta spomenik in niso ga še podrli, dasi je staro cesarstvo že davno podrto... Na drugem mejniku je na eni strani napis VHer-zogtum Salzburg«, ne drugi pa »Herzogtum Karnten«. Vse je torej še po starem, nič se ni spremenilo, zdi se ti. da žive celo ljudje še vedno pod žezlom starega Franca Jožefa. Ce bi zanesla pot sem Angleža, ki je proglasil Masaryka za prezidenta Jugoslavije* bi se kaj lahko zmotil za 17 let in zapisal, da je prestopil cesarsko avstrijsko mejo. Avstrijci so kakor generali armade, ki je že davno ni, pa še vedno zvesto nosijo njeno uniformo. Čas jih je prerasel in tako pre-rašceni bodo umrli. Vrh Katschberga smo se malo oddahnili in tudi naš motor je bil potreben oddiha, saj je moral pošteno delati, da jo je srečno pri mahal do vrha. Eni so zavili v planinsko restavracijo na čaj, d^ngi smo polegli po travi, solnce je prijetno grelo in da se nam ni mudilo naprej, bi bili kar do večera uživali osvežujoči planinski zrak. Katseh-beig pa še daleč ni tako lep, kakor Arlberg, kamor je dostop z avtomobilom mnogo lažji. Kraljestvo gorskih orjakov je tam neprimerno mogočnejše, tn so gorski grebeni še pohlevni z zelenimi kučmami, a tam okrog Arlberga stoje sivi, kakor zasanjani iz dav- nine v davnino. Tostran Katschberga je cesta že nekoliko slanam. Prvič na vsej poti so se zopet dvigali za nami oblaki prahu, našega nadležnega znanca iz domovine, ki smo se ga pred odhodom tako bali. pa je bil naš strah prazen. Po gorski soteski se spušča cesta polagoma v nižino, dolina je kakor so nate gorenjske doline ob vznožju gora, tudi bistra voda Šumi in žubori po nji, kakor pri nas. Že v dolini, kjer stoji nekaj hiš ob cesti, smo opazili lisico, ki se je bila bas pripravila na dober obed; že je bila iztegnila ostre kremplje po prestrašeni kokoški, a ko je zagledala nas. je pustila plen tn skočila na trato za hišo, odkoder nas je radovedno gledala. Xi?nio ustavili, lisica pa tudi ni zbežala v goad roaakali je, da smo odpeljali naprej, potem se je pa vrnila, pograbila svoj plen in izginila z njim v gazdu. Teko predrznih in obenem * udomačenih« lisic pri nas ne poznamo, kar ao jim lovci preveč za petami, tam pa uživajo večjo svobodo in zato se tudi manj boje lte-di. Pri Spitalu je nas pozdravila nate Dravm, zadišalo je po naši zemlji. Vedno bolj smo se bližali domovini in čeprav smo vedeli, da nas bo sprejela s prahom, smo se veselili trenutka, ko prestopimo njeno mejo. Naša zadnja postaja je bila ob čarobnem Vrbskem jezera v Vrbi, kjer smo imeli naročeno kosilo. X X. Kako sodijo v Abesinij zločince T&fi |e še vedno v veljavi stara načelo: Ote Ce se lzprchajaš med množico na trgu v Ackke A bebi, se ti bo Čudno zdelo, ko boš videl tu pa tam hoditi dva skupaj vklenjena človeka. To je dolžnik, priklenjen k upniku, ali s tožitedjem zvezani obtoženec. V Abeainiji ne sme biti nihče zaprt, doKer se ne dokaze njegova krivda. Zato je tam obča j, da priklenejo tožite!ja k toženca, da ne pobegne. Ce toži mož ženo zaradi tega ali onega zSočšna, al odvedejo za mesto na -norisce. Spotoma poskušajo njegovi sorodniki oak »pil I ga z denarjem. Ce utnorjenoava —»w*j»» te odkloni, ji straža izroči m orlica v tev. Eden ga drži, vdovec poglavar ga pa »bode aft natrett, je pač on umora svojo žrtev. Ce ja žrtvi vdova, kaznuje morilca v o j njen sorodnik, gtsk— straža ki wpt rtu. Ce je « «« ■ i aurom i krvi z električno asa, Japonec Kale je de-ral izolacijo snaga samega iivčne-;enca itd. Udeleženci kongresa so si tudi mnoge znanstvene zavode v zlasti glavni medicinski raz ii zavod, kjer ima tudi Pavlov svoj ttorij, ter kliniko, kjer je London vsak demonstriral svojo metodo. Poleg tega so si ogledali zanimivosti, kakor bivši carski grad, a v palači carice Katarine so jim priredOl svečan banket. la. t. m. ao se pa vsi udeleženci kongresa odpeljali s posebnimi vlaki, obstoječimi k sanrih mednarodnih spalnih vagonov v Moskvo. Ta je bil zaključek največjega mednarodnega kongresa fiziologov, kjer se je prvič govorilo v slovanskem jeziku, saj je Realan ez presidio rusko Prihodnji bo lata 1998 v Sviti. Zvečer 16. t. m. asi urici esenci kongresa povabljeni aa recepcijo v Kremel. Pokaaali so jim tudi bnflamfiaisi Leninovo traplo. Končno so as asi odpejjaH v skupinah po Rusiji, da si Polet Levanevrfcega &eif glavne uprave Severne pomorske poti prot. Soban**, je odgovor* na vpra. aaaja, kdaj ho Levanevaki znova poeku. aH prelete** aenrerni tečaj, da po izjavi iavdenoev njesoso letalo nima nobenih napak v konstrukciji, pač pa v črpalki za cCJa. Komfcstki strokovnjakov Jb izjavil«, da je storil Le^aaievski prav, ko se je črpalki so kmaJu te l^aamisakl Ja aagamrti te toda vreme az po teftaj* asa Ja pa aasTajl čas sa po. bat osa ataaaia aačaj> PeanejB se vneme v pokarala ksmjeh močno apremenrt, nebo aakr||ajD ISaSMSi oMaki mx nevarnost ja, da aa nagrad na kritih letala debela plast lena, vedno ve&s. Poteg tega aa pa blifta noč, U (onemogoči letanje nad kraji. Zato Js komkrja odgodila polet Levanevekega na prihodnje leto. Sohankdt Js e%*tai)»č k^krv«, đa smatra sovjBtako totaJstao poant čez Arkttdo aa važno ananstveno m praktično nalogo, ki Jo hoče aa aaak način remi, ketijućuje pa vsak krv aa rekordi m senzacijami. Prihodnje lato aa bo snnrjetsko letafert.vo as Iz CeQa SPOMENIK CESARJA sorodnico, da se da z njo skupaj dokler nd izrečena obsodba. Ce je pa tožeča stranka ali upnik ženska, druga ženska pa moški, ju vktenejo kar skupaj. Stranki ostaneta skupaj noč in dan m navadno prebivata v domu svojega znanca, ki Je prijatelj obeh. Ma javnih prostorih se vidijo pogosto skupaj vklenjeni ljudje. Okrog njih je vedno mnogo vika in krika. Za razsodnika lahko vzameta kogarkoli izmed mimoidočih. Navadno gre za tatvine ali lažje telesne poškodbe. Tožitelji in toženci utemeljujejo svoje obdolžitve odnosno zagovore s tem, da dajejo v dokaz njihove resničnosti kakor v zastavo različne stvari, sadje, žito, kože, med itd. Tisti, kateremu je dal ljudski sodnik prav, ne dobi samo svoje pravde, temveč tudi živimo -*~p blasro. s katerim je obtoženec jprv«x;l -»-> »•'•^ifna^t svoje trditve. Vaanejai spori pa »riđojo seveda pred sodaeče, ki ima svoj zakonik, zasnovan še na Mojzesovem zakonu. Predsednik sodišča je Afa Nebus (kraljeva usta), pri-sednlki pa duhovniki. Smrtno kazen more izreci samo vladar in ^ato pošiljajo vse morilce pred sodišče v Addis A bebo. V Abesiniji velja še staro načelo: O«to za oko, zob za zob. de nedavno so morilca izročaJi sorodnikom njegove žrtve, da so ga usmrtili na enak način, kakor je on usmrtil svojo žrtev, V kolikor ni potrebe, da bi obesili zločinca v javno svarilo, se dela tako Se zdaj, toda pod nadzorstvom, MBMBUak V — m Jat — se ftiusU. odgovor, trupao UBUirčenega aođafcav de pa okreva., ae smatra. da Je in ga ne Mednarodni kongres fiziologov Mednarodni kongres fiziologov, ki je bal otvorjen 9. t. m. v Moskvi, je nadaljeval sanje dek> v Leningradu. Glavne referate sta imela ruski akademik in šef velikega zaveda za proučevanje možganov Orbelli ter slavni angleški fiziolog Barcroft Prvi je predaval o bolečini, drugi pa o fizioloških reakcijah. Poleg tega je bik> na dnevnem redu 380 originalnih predmetov iz fiziologije. Fiziolog Teorelli je prvi podal kemično strukturo fermenta, Abderbalden je modificiral svojo reakcijo tako, da trdi. da sa dajo v moči dokazati možganske beljakovine iz določenega mesta. Hermann je dokazoval, da lahko spravljamo pod gotovimi pogoji insolin z masiranjem v kozo. Laouer je dokazoval, da obstojata dva različna moška hormona, čepržfv je bil doslej znan samo eden. Češkoslovaškemu učenjaka profesorju Laufbergerju se je posrečilo odkriti doslej neznano snov v sluznici in jetrih, ki jo je nazvel ferrolin in ki obsega 32°/» železa. Zanimiva je bila tudi dolga vrsta demon- i stracij. Tako so kazali Wintereteiunov film —c Celjski trg Jb hal v soboto v ^losnem dobro založen s kmecljaktrni pridelki in sad jem. Letos manjka samo zgodnjega sad>a, češpatj m oreskev. Cene so sedaj naslednje, kg voksskega mesa I. vrste 8—10 Din, W. vsste 6 — 8 Din, kravje meso A Din, teletina 8 — 12 Dan, mrinfma vi - 14 Din* na- ■fcr 6 _ &S0 Din. krompir 1 Din, 2 Din, karfijote 10 Din, kumare 1 Din 1 Dno, aelfs 2 Din. selena paprika 2 _ aOD Dan, paradižniki 2 — 3 Din, >a-hofta 2 _ 4 Dan, hruške 4 — 8 Dm, slive In žeipUa 4 — 6 Din, mozemske bre-aVae 12 — M Din, fl*er smetane 1© — 12 Din, iiiililli m koso* komad tfi — 22 Din. 6 — 20 Dm, veliki piSčanr.i rasa ta mali parani 26 Din. OTC Din. krožnik ffSoka 1 — |JD Dan, taohft Sprnače 1 Dim. _« 8K AJftstik : SK TTiasbilk 8.1 (S : 1) T nedela) rapokme je bos pri »Skami kletk v prisotnosti 500 gledalcev odigrana kva-■BfcsdJalCR nogometna tekma med SK Atle tlke m Hrastnikom. Atletiki so zmagali preprJasaakK>. fain*im so rjrekašaJi geste v amusnkl in komfcfctaeijah ter so bih skoro asa čas v premoči. Gosti* so igrali zelo po-artvovaino in do konca igae niso klonili, tehniki in kembinarijah ter so bili skoro Častni goi. ki ga je f*odnik priznal gostom, ni bil regutorsn, ker je sla žoga od strani skozi mreno v gol. Pe 2 gola za Atletike ao zabili čok, Hdnigmann in Krempuš, po 1 pa Koželj m Wohlgemem. Razmerje kotov 10 : 3 za Adetike. Tekmo je sodil g. Veble objektivno, a preveč lekerno. SK Ottmp je na seojem igrišču popoldne premagal mošrvo I>ASK Trbovelj v razmerju 4:1 (Ž:l>. kombinirana mladina I. SSR Maribora pa je dopoldne na Olaziji premagala mladino SK Celja s 5:4 (3:41. —c Pešpot is Celja na Ponikvo m iz I>rameij na lepri izletniški hrib Sv. Uršulo so letos markšeaii na pobudo učitelja g. Henrika Kodelte v Drami jak. —a Sresld odbor društva Rdečega križa v Celja prosi vse občinske odbore m po-verjenistvs RIL, ki mu še niso postala proračunov za leto W35 tn odobritev, da to takoj store. - —c Nočna lekarniška shriFba. sHižbo do vštetega petka 30. t. m. lekarni >-Pri Orlu* na Glavnem trga. Uon Fenchtwanger: 18 V Zid S&ss Roman In režal se je, kakor opica, docJsn ee je vsa Neančija držala za trebuh od smeha. Vojvoda se ni upal odpustiti najpopularnejšega moža vse Wiirtem-berške, toda sprejemal ga ni več. A zdaj je bil v Nesslachu, hujskad je voj-vodo proti njeje s kmečko neslanimi dovtipi. Ne, ne! Čakati? Neumnost! Zadušila bi se, če bi morala vee to Še nadalje trpe;i. Niti tolik j ni imela potrpežljivosti, da bi se peljala s kočajo. povelja v sami jezi: kkendat, tajnik, služkinje in lakaji naj se pripeljejo za njo Sama je vzela samo enega stagn ki oddirjala na konju v Neselach. Mudilo ee ji je teko, dn niti jesti ni ntegnasa. Dirjaaa je kakor sam vrag. Vojvvjdo je našla sreda Hiaberaovin vitezov, ko se je bas na vsa usta bahal, kako imenitno zna držati vajeti in krotiti iskre konje. Eberhart Lndvik je kar zijal od presenečenja med onemelimi gospodi, prijazno in globoko klanja-jocimi, skrivaj pa poemehnjočimi ee. Kri mu je zalila obraz, sopel je skozi mesnati nos, odvede! grofico v grad ter naročH kopel in Matnsko. Vražja ženska! Kasta Je prWrre*a Ta Chrrstl je pa res od v raga! Grofica se ni niti preoblekla, vsa upehana in zaprašena ga je takoj prisilila k razgovoru. Kar naravnost k ciiju in brez strahu. Brž ga je treba stisniti v klešče, ugnati ga v kozji rog. Zagrabiti je treba to, kar je neodločnega in negotovega, kar se zvija, izmotava in omahuje, to je treba zopet dobiti krepko v roke. Zgrabiti je treba to zdaj, ko je presenečeno, ko se nihče ne vmešava v to, ko nihče ne šepece predrzno, sovražno in premeteno na.-svetov. Mirujte, nazrvami živci, miruj, silno utripajoče srce! Govorila je neprisiljeno, pila \ majhnih duških limonado, se smejala njegovi skromnosti. Hubertovi vitezi in mala plesalka, bogme, velikih zahtev ni knei pri izberi ovoje družbe. Sledili so mirni očitki. Oeiandra bi ne smel sprejemati. Ona ga dobro razume, hotel se je pozabavati s neslanimi šalami tega starega tepca, toda to se bo napajano rselagalo. Eberhart Ludvik, poki oklevanja in dvomov, ni vedel, kam bi se skril pred njenimi žarecimi očmi. Zvijal se je in potil v svojem težkem suknjicii, sopel je. Ta Christl! Ka ko je pridirjala sem! Pojavila se je kakor strela iz jasnega, posvetila je v njegovo neodločnost. Potem ga je pa kar naravnost vprašala, kaj je z vojvo dinjo, ali ee res misli pobotati z njo. Vse to eo gotovo prasne ceneče. Mar ne? Zamrmral je, da ima prav, seveda so to prazne čenče. Zvečer sta skupaj jedla in pila v popolni slogi sama, brez Hubertovih vitezov. Grofica je polnila dvorano s svojo nebrzdano, bučno razigranostjo, in z njo je povsem opredla osvobojenega Eberharta Ludvika. Vrag vzemi vse! Kako je pridirjala! O, ti vražja ženska! Grofica je imela srečno noč, spala je trdno, mirno in dolgo Ko se je prebudila, vojvode ni bilo več. Na vse zgodaj jo je popihal. Grofica je poklicala grajskega oskrbnika in ko je na njeno vprašanje, kje je vojvoda, samo sko-nrignil z rameni, mu je prisolila krepko zaušnico, potem se je pa takoj pognala na iskrem konju za vojvodo. Grad v Ludwigsburgu je bil prazen. Vojvode ni bilo nikjer. Odpotoval je bil v Berlin, da bi vrnil kralju poset. Svoje običajno spremstvo je bil počakal za mejo. Besna, razjarjena do skrajnosti s konjskim bičem v roki je begala po krasnih dvoranah med lakaji, tišcečimi se v strahu k steni. V zadnjem kabinetu za pisalno mizo nezvestega vojvode, med doprsnima kipoma cesarja Augusta in Marka Avrelija. pred sliko italijanskega mojstra, ki je predstavljal njo samo kot vojvodi njo, je stal mož v lasulji visokega uradnika, neizmerno prijazen, globoko sklonjen, sladko nasmejan. Bil je Schtttz. Andrej Henrik iSchutz, njen stvor, njen Scnfltz, ki ga je bila ona povišala v plemiški stan in imenovala za tajnega svetnika. Diplomat, na moč eleganten v uniformi po najnovejši modi z dragimi kamni na čevljih, ki so se bfli pojavili v Parizu šele pred tremi tedni, je zopet in zopet sklanjal svoj mogočni orlovski nos v globokih poklonih ter zagotavljal grofici v gladki salonski francoščini, da je moralo božanstvo samo vdihniti Sere-nissimu slutnjo o prihodu Njene Etose-lence, da pa Sereniesimus žal ni mogel čakati in je osrečil njega, svojega naj-udanejšega slugo, z nalogo, da bi z Njeno Ekselenco sedel za mizo in jo med obedom obvestil o v?em, kar bo hotela vedeti. Grofici je kri zalila obraz, nahrulila ga je, naj ne zbija šal, naj ji pove kratko in jasno, kaj se je zgodilo ali pa — in zamahnila je z bičem. Toda tajni svetnik je ostal prijazen in miren, zatrjeval je, da je zelo nesrečen, da ne more ustreči svoji visoki pokroviteljci, kajti vežejo ga stroga povelja. Slednjič ji je med obedom med globokimi pokloni sporočil, kaj mu je bil naroČil vojvoda. Grofica naj zapusti pre-stolico in se umakne na svoja posestva. Ta vest jo je zadela tako, da je počila v krčevit smeh. Saljivec je, Schitz — je vzkliknila. — To vam je saljivec, — je ponovila in še se glasneje zasmejala. Stari diplomat je sedel tiho, opazujoč z bistrimi, jasnimi očmi žensko, ki se je bila vapeia tako visoko in ki je zdaj padala. V duhu jo je občudoval, da zveni njen smeh tako resnično in prav nič skozi zadrževane solze, občudoval jo je, da tako dohre igra Grofica je ostala. Niti na mjsel ]i ni prišlo, da hi zapustila Lndwigsburg. Divja jeza je kipela v nji, grdo je ravnala s služinčadjo, razbijala posodo. Schutz je zdaj skomignil z rameni in odgovarjal, da mu je tako ukazano, da je njegova dolžnost sporočiti sam » to, kar je odredil vojvoda. S kladiv Imi boje dami je izražal svoje veselje nad Km, da bo še nadalje deležen sreče in rasti njeni navzoči osti. Opozoril zo ze pe, da sama sHi v nevarnost, da jo utegne doleteti najvišji gnev in tekža nemilost. Jedla sta skupaj. Stari z vsemi mazili namazani in tri gani, ki mu noben režim ni mogel blizu, je gojil iskrene si m pati je do grofice, do njenega smelega poleta, strokovno je občudoval mapietone trgovske manipulacije, ki so i njimi njeni židje spravljali naropane zaklade čez mejo. Ta koščeni, prekaljeni kavalir bi nikoli ne bil verjel, da bo kdaj s tako iskrenostjo in udanostjo dvoril debeli, pri let dami. Za maso sta vodila duhovit, z drznimi namigavanjt prepleten pogovor m Schtttz je napeto čakal, kako daleč pojde ta odpor proti strogemu ukazu Eberharta \jbA-vfka. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^^^^^^^^^■aaaaaai