•---NT T	>

■ ~ •	nsrrr<^^^ " "


Issued three tirne« a week every Toes-day, Thursday and Saturday.
Subscription for linked States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50.
LIST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Mogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER IT. iotq. AT POST OFFTCE AT CHICAGO.ILL.,
UNDER THE ACT OF MARCH ?rd 187Q.
"J^fysloga tlacij
ŠTEV. (No.) 125.
CTICAGO, ILL., TOREK, 24. OK TOBRA—TUESDAY, OCTOBER 24. 1922.
LETO (VoL) yni
KOLEKTA ZA RUSE PO VSEH CERKVAH AMERIKE V NEDELJO.
DANNUNZIO
DROBNE NOVICE.
FRANČIŠKAN?
Svetu stolica je poslala pred nekoliko meseci posebno delegacijo redovnikov v Rusijo, ki naj pomagajo nesrečnemu ljudstvu v njegovih strašnih urah smrtnega hoja za lakoto in raznimi boleznimi.
Te dni je priobčil \ atikanski list Osservatore Romano prvo poročilo teh mož iz Rusije.
Lasje se ježe vsakemu, ki čita ta poročila in solze ljiu silijo v oči nad toliko bedo nesrečnega slovanskega naroda. Poročilo pravi:
"< )troci poginjajo kar v sto in sto tisočih vsega hudega. Cela južna Rusija je samo eno veliko strašno pokopališče. Ob reki Volgi, zlasti kjer se njen tok zakrivi, se vidijo tisoče in tisoče mrtvih trupel, katere je voda prinesla iz sredine dr-v'\v. < > 1 > cestah se vidi tisoče in
>če. ki v strašnih bolečinah pogi-rvajo za lakoto in boleznijo. C »slabeli so lakote na potu in ob potu obležali, pa ni nik »gar, ki bi jim pomagal. ker so vsi drugi prebivalci popolnoma na tem. da bodo v kratkem poginili na isti strašni način. Razne pokrajinske vlade (?) katerih prav za prav nikjer ni. pokopu-••ejo te mrliče v skupne grobove. Nekatere kar nosijo v kako hišo. kjer vse skupaj zažgo. Bolnišnice, kolikor jih je še. so vse prenapolnjene. Ni zdravil, ni jedil, ni obvez, ni ni-česnr.
Kolikokrat se sreča nore matere, ki držiio in stiskajo k sebi male kričeče otročiče v obupnem objemu. Mila prošnja stradajočih otročičev ie matere tako ganila, na so znorele. Veliko mater v obupu, ko ne more več poslušati stradajočega dette-ta. skoči v vodo v napol norem stanju.
I11 vse to se godi po onih delih Ru-^ke države, kjer ie bilo nekdaj doma bogastvo in obilje, kjer je bila žit-nica Evrope."
Misijonarji so poslali v Rim tudi fotografije ljudstev in teh nesrečnih žrtev in sveti Oče Pij XL. je joka1, ko je čital ta poročila in gledat slike tolike bede in tolikega gona.
To so ona rdeča nebesa, katera oznanjuje tudi list "Prosveta" in njeni trabantje.
Le zakaj slovenski rdečkarji ne zbe'o še toliko kolekte. da bi poslali vse te apostole boljševizma in ra-dikalizma tja v te kraje, da bodo občutili na sebi ta nebesa? Lahko je pisati in slepariti ubogo ljudstvo, ko imaio vsega dovolj. Naj gredo tja in na i poskusijo najprej sami. Tn če se bo njim dopadlo. naj pridejo. bomo pa še mi šli za njimi. Dokler pa čitamo tako strašna poročila in sicer sedaj avtentična, ka'ti nihče ne more dvomiti nad resničnostjo teh poročil, pa pravimo samo: ubogo slovensko delavstvo, kako strašno si zaslepljeno !
T.e verjemi tem sleparijam! Le pa-
Chicago, 111. — Vlak ie zadel
ANGLEŠKA POLITIČNA KRIZA
IZ JUGOSLAVIJE.
--! avtomobil, kjer so se peljale 4 ose-
Tako so zatrobili svetu razni čas- be in razbil avtomobil in vse pobil, niki. Tudi slovenski so pogreli L<> Vlak ie vrgel avtomobil <>00 čev-raco. I )a tako senzacijonelna je bila ljev daleč.
ta novica, da je chicaški dnevnik. Independence, Mo. — Tukaj je Hearstov ilerold and Examiner, nastal ogenj v zverinjaku za leve in /..-■dnjo nedeljo posvetil temu "me- druge divje zveri. Zveri so strašno nihu" celo stran s sliko njegovo i ti tulile predno jih je «>genj zadušil, nekaterih igralk, ki >0 igrale važno Škode je nad $150.000.00. vlogo v njegovem življenju. Kolo-' Chicago, 111. — Xapat i na razne hocijo. katero je ta list prinesel, mo- osebe na nKcah mesta se množe od ra vsakdo občudovati. l)a more v jo. [lne do (lnc cvut })h belem dnevu stoletju kak tako velik list prinesti so m;nuij teden oropali S uradni-tolike neumnosti, je skoraj nevrjet- kov ki S() nesli drobiž iz bank kom-l no. Po pisavi tega lista je "benedik- panijam za delavske plače, jtinski" samostan in opatija pri Mi-j Atene, Grško. — Bulgarija. (irska lanu "frančiškanski" samostan. in Turčija hite z mrzlično hitrostjo' j Frančiškanski samostani imajo opa- dokazovati vsaka po svoje, da ima te. (!) imajo velikansko organiza- pravico <lo Tracije. katero so Za-cijo mož lajikov, nikdar mesa ne je- Vezniki dali Turčiji. — Tukaj je j(lo, se postijo 50 ( !) dni vsako leto. strašna sleparija, kajti naj bi jo da-jln druge take neumnosti, ki pričajo^ aJi (;r;ki a!i Bolgariji, ko bi je ie .» strašni in sramotni nevednosti u-| ne (iaij Turčiji! Če bi bila vsa tur-fdnikov tega list**.	, ška, bi bila dolžnost zaveznikov, da
Uer.irca na vsej teh neumnih po-, hi Turka držali ven iz Evrope. ročilih je pa samo ta. da je I) Annun-zio. najbrže v pijanosti padel
Lloyd George je moral iti. Bonar Law je njegov naslednik. Vrgla ga je njegova lastna stranka, oziroma njegovi osebni neprijatelji.
Vendar lisjak Lloyd se ne bo dal tako hitro ugnati v kozji rog. Nastopil je z vso silo pred ljudstvom, da bo javno mnenje pridobil za se in prišel nazaj na krmilo. V mestu Leeds je imel prvi svoj govor, kjer! je med drugim povedal tudi te le zanimive stvari:
Mi imamo prijateljstvo in dobro voljo najbogatejše države no svetu — Amerike.
Mi smo si nazaj osvojili denarni trg. (To je, mi smo gospodarji denarja sveta).
Mi smo gospodarji industrije sveta./
Ko bi kdo drugi to trdil, bi gotovo Lloyd George zanikal, da to ni res.
Orožnika je ustrelil v Mengšu neki neznani zlikovec, ko je bil aretiran. Nič hudega sluteč ga je orožnik Malgaj spremljal na varno, kar potegne revolver in ga ustreli v glavo, potem pa skoči na kolo in jo odkuri. Orožnik je smrtnonevarno ranjen. Potepuh se je baje en čas skrival v okolici Domžal, nato na odpeljal neznano kam.
-o~
Rokovnjač Simon Jaklič, ki je bil že 23-krat kaznovan je bil pred ljubljanskim sodiščem obsojen na eno leto ječe, radi tatvine v Ritnjem na Gorenjskem in radi grožnje, da bo požgal tamkajšnemu posestniku Tenko.
morda skočil skozi okno in
Budapest. — Mažarska je obvesti-la vse velesile, da ne more plačati se vojnega dolga. Seveda ne. Nima več škodoval in bil dolgo bolan. Najbrže sužnjev Slovanov, ki bi ji skupaj ga je Bog kaznoval, ali bolje, začel Z£raralj potreben drobiž. Bodo pa že Ikaznievati za krivice storjene na Re-j 2opet zavezniki vsi ginjeni sklicali ki. Ko je nekoliko ozdravel, šel je kje kako konferenco in nametali Ma-nekoliko okrog. Tudi ni več pri žarom zlata v njih naročje. To pa j zdravem razumu. Obiskal je tudi toliku raje. ker so Mažari bratje neko Benediktinsko opatijo pri Mi-; Turkov
lanu. kjer se je baje izrazil, da je Rockford, 111. — Tukaj zboruje u-član tretjega reda. Toda kako bo židf njja mašinistov iz Streatorja. Pri tej član tretjega reda, naj razume, kdor, priliki se je izrekla za lahka vina in niore. Kako zmešan je, kaže dejstvo j za pjVo.
da je dal opatu svojo sliko s podpi- Berlin. — joo bivših nemških som: -'Dragim bratom v Kristusu., mornariških častnikov je odšlo v Pe-sedaj in vekomaj Amen!"	j trograd. da bodo obnovili rusko m »-;
In svet vse te "kolobocije" vrj-i-j monarhijo, kajti boljševiki so posta-. ,ue-	j li militarist!*.*— "Prosveta.'' čuješH
S\et na res hoče biti dandanes sa-, Harrisburg, Pa. — Komar je vpr-! mo "farban" in kdor ga "farba", taj čil hrvata Antona Markoviča iz ga pa ima. Potem ni čuda če "Pro-- Philadelphije, ko je delal za neko svetarji" napredujejo.	I kompanijo v nekem močvirju. Vsled
-o--i tega pika je dobil zastrupljen je kr-
VAŠ DENAR BO V STAREM vi. Sedaj toži Markovič kompanijo KRAJU NAJPREJE, AKO GA za odškodnino. — Komarja naj raje POŠLJETE SKOZI BANČNI tc ži.
ODDELEK EDINOSTI!	| Clarksburg, W. Va. — Carl John-j
son je bil 17 let motorman na poce^t-j
SEDEM IN POL LET ZAPORA ZA TRI PISMA.
New York. — Zakoni Združenih Držav so jako strogi proti onim. ki zlorabljajo pošto v nečedne namene. Strogi zapor preti vsem onim. ki potom pisem ali oglasov v časopisih ali na kateri drugi način, kjer je pošta prizadeta, skušajo oslepa-riti svojega bližnjega ali se drugače pregrešijo proti kazenskemu zakonu.
Nedavno je federalno sodišče v Baltim o rti obsodilo nekega črnca,' z imenom Raymond Frazier. na se-! dem in pol letno ječo. ker je pisal tri posebno nespodobna pisma, polna spolnih umazanosti. na tri belokož-ne ženske. Prišteli so mu rive in po! leti za vsako pismo.
Poštna oblast, ki vodi jako strogo kampanjo proti pošiljanju nen-ravnih stvari potom pošte, je mnenja. da tako stroke kazni bodo opla-šile slične zlorabitelje pošte.
Obsojen pretepač. Franc Uštar s Hriba daleč na okrog znan postopač in pretepač sokolskega kova, je bil obsojen na osem mesecev ječe. ker je v Zgornjih Ribčah z nožem suni! v prsa Antona L'stra.
-o-
Umrl je v Vižmarjih pri Ljubljani kamniški učitelj, Mr. Avg. Ste-fančič. Ker je celih 36 let poučeval v Kamniku je bil občeznana osebnost. Kot izbornega tenorista ga je pa poznala cela Kranjska.
Umrl je v Želimjah pri Igu goz darski svetnik. Mr. Jos. Schauta, velik dobrotnik želimeljske cerkve in njen vedno goreč obiskovalec. Kot gozdarski izvedenec je bil cel j-izven Slovenije znan in cenjen str-> kovnjak.
-o-
ŠIRITE LIST EDINOST!
Umrla je v Mariboru šolska sestra S. Metodija Kalinšek v 58. letu svoje starosti. Pokojnica je bila dolgo časa prednica redovne postojanke v Aleksandriji. kjer je bila od vseh slojev visoko čislana. X. v ni. p.
-o-
Umrla je v Kamniku Mrs. Marija Fischer, vdova po znanem pokojnem hotelirju in bivšem kamniškem županu.
i ni ze'eznici. Sedaj se je tega naveh-
Ali
si že naročil Koledar "Ave jn postaj je "duhovnik" Metodi-' Maria?" Ako ne stori to takoj! r.tovske cerkve, h kateri je spadal.!
ko lumparijo. pa boste čital i v "Pro-! POZOR! JAVNI SHOD! POZOR!, svetr strašnc stvari, kakšni so "du-j
Prihodnji četrtek, dne 26. oktobra hovniki." ob 8. uri zvečer se vrši v cerkveni	■
dvorani sv. Štefana na 22. in Lincoln ulici javni shod vseh Slovencev in Slovenk v Chicago. Gre se za blagobit naselbine in še mnogo drugega. Vsak in vsaka naj gotovo pride na ta shod!
Pripravljalni odbor.


NM&r vbsv .v.
IZŠEL JE
slušaj njih laži! Le daj si zavijati resnico! Saj je rusko delavstvo tudi storilo to napako. Danes pa . . .?
O. vi milijoni žrtev tega strašnega evangelija, vi umirajoči tam po ruskih planinah, po ruskih vodah —j vi govorite!
KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1923.
Te dni smo pričeli razpošiljati Koledar za leto 1923 Krasna knjiga je. Vsebuje 25č strani. Cena samo 50c. Za v stari krai 75c. Rojaki sezite po tej krasni knjigi. Naročnino pošljite na:
"AVE MARIA" 1849 West 22nd Street.
CHICAGO, ILLLINOIS.
DENAPuNE POSILJATYE.
Vsem Došiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar ▼ Jugoslavijo v kron*.h in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini. kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolariih.
Včerajine cene »o bile:
Italijanskim liram:
50 lir ...................$
ioo lir .................. 5-3°
500 lir ................... 25.00
1000 lir ................... 50.00
Jugoslovanskim kronam:
500 — kron ..........S 2.80
1.000 — kron ..........$ 5.30
5.000 — kron ..........$25.50
10.000 — kron ..........$50.50
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25^00 računamo 40c. Od $25.00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $75 «> do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po 1 c in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street	Chicago, HL

...	|,||. . |H
■ - <

EDINOST
EDINOST
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Edinost Publishing Comoany.
1849 W. aand Street,	Chicago, I1L
Telephone: Canal 0098.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Three Times a Week by EDINOST PUBLISHING CO., 1849 West aand Street. Chicago, Illinois.
Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Velike dolžnosti časa.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.1
Joliet, 111. — Letošnja jesen je go-j tovo najzanimivejša vinska sezona J — Vse vozi grozdje. mel;e. preša in; polni s žlahtno kapljico vinske sode. To delo se nadaljuje sedaj noč in dan. da se tako pripravi vse potrebno za vinska grla za prihodnjo zimo. Vse to nam pa tudi obeta, da bomo še marsikaterikrat veseli. Poleg vsega bomo pa še tudi lahko zapeli:
"Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami d»>bro piti znmno. Skup se snidemo, vilice pijemo in veselo zapojemo!"
V demokratskih časih smo. Živimo v deželi, ki je v najvišji meri demokratska, kakor nobena druga dežela na svetu. Imamo "vlado ljud- i stva," kakor se je izrazil naš veliki državnik. Vso vlado v naši državi ima v rokah ljudstvo samo, to se pravi čast 14 sou veren stva" — t«) je najvišje vlade v deželi ima ljudstvo samo.
Dolga tisočletja >0 imeli narodi vlado enega moža ali ene družine p j fiicm možu za ljudstvo. Vladar, monarh, cesar ali kralj ali knez ali ka-! orkoli se je že pač imenoval, je imel v svoji osebi združeno vso oblast v deželi. Bili so časi, ko je bil celo popoln in neomejen vladar nad živ-
i i en jem in imetjem vseh svojih podložnih. Od njegove dobre in slabe L:i se preSelila pred kakimi tremi le-volje je bilo vse zavisno. Pozneje so pa omejevali kraljem in oblastni- ;ti v Milwaukee, poročata, da sta se
kom njih oblast in	moč vedno boli in bolj. Slednjič je prišla na vrsto | ,lT.
.......	* f>tnaj preselila \ novo hi so naspro-
* vlada ljudstva.	L- c. , , , ...
J	[ti Slovenske cerkve v .Milwaukee.
Dokler je bila državna oblast združena v eni osebi, tedaj je bil. 1 j Družina Cesarjeva je med folietski-združena v tej osebi tudi vsa odgovornost z a vlado. Ako se je ta vladar jmi rojaki jako dobro znana in vsled-
—	Mj\ Fred Ambrož sin Mr. in Mrs. Ambrož na 104 I*. Cora Str., se je mudil doma na počitnicah J Zadnji torek se je podal zopet nazaj v Milwaukee. Wis., kjer je za-p< »sljen.
—	Mr. in Mrs. Gregor Cesar, ki
1 tega nas veseli, da čujemo o napred-! Iku naših nekdanjih lolietčanov
—	Mr. Anton Košmrl iz Chici-Ig ». je prišel predzanjo nedeljo na »obisk k svojim prijateljem v loliet.
—	Predzanjo soboto dne [4. ok-
zavedal svojih dolžnosti kot tak in imel pamet iti srce na pravem me stu. tedaj je narod imel lepe in srečne čase. Ak-> ie dobil slabe vladarjo bilo je slabo. On je bil sam odgovoren za dobre in slabe razmere.
Sedaj vlada pri nas ljudstvo in ljudstvo je nositelj najvišje oblast? nuverenitete. Kdo je pa tukaj odgovoren za vlad • in njene napake? Francosko ljudstvo na pr. je imelo pred sto leti vladarje, ki niso im 1. na srcu blagra ljudstva temveč svojega. Vladni i so slabo. Kaj je na-|tobra sta Mr. Mathew Ramutta Jr. r. d storil? Dvignil se je proti.njim in jih tiral na morišče. In to se je p'" znane družine Math. Ramutta .v zgodovini že velikrat ponovilo. Navadno so morali vladarji plačati!11'1 131-2 No. Center Str. in Miss Ali-svoje napake pri vladi s svojo smrtjo.-Zadnji, ki se mu je to zgodilo ce Noonan iz Elwood. 111 si oblju-je bil ruski car.	Ibila dosmrtno zvestobo v cerkvi sv.
Kdo more reči. da je naša vlada na demokratski podlagi naibol jša ? j Ravmonda. Poročne obrede in na-Vsi vemo, da ni!	»govor je opravil Rev. Father Scan-
Republikanska sedanja večina vlada samo v korist bogatim držav-lIan- Poročenca sta sv podala na me-ljanom. ki so v veliki manjšini. Koristi 104 milijonov ljudi ie vendar idene dni v Michigan. Ko se vrneta več kakor so koristi dveh ali treh tisočev. In vendar, zakaj s<- ie skk« medenega potovanja -e bosta na-nila postava proti našeljništvu ? Zato ker je v korist nekoliko tisočem. istanila na 505 Marble Str. Novemu Zakaj se je sklenil krivični tarif, ali dac za uvoz blaga v našo «feže- iparu obilo sreče in božjega blago-1 »? Zat<» ker ie to v korist nekoliki trustotn. da m«.rejo tako svob-«fiyr slova!
določevati cene živilom in izdelkom.	•	A r * T . ... . ,
xr .......	..........I — Mr. John 1 ezak na 1607 P.ro-
Kakšne škandale nnamo v ( h.cag, pr, mestni upravi.	adwav i„ Miss Mnrv Tfusiph i. Oak-
JC ',a odS°v"ren tak" Pl:,h" i" "apnčnii vla<l„? Ali je • .J-! f;lrka. lil., se p„r„Č-iIa v neki ce-k govoren sa.no nas predsedn.k Harding? Gotovo ne. ker on je sam., orod-'vi v Chicago sta se n-.o-H-, te dn"!
,e. V.ur°kah ,r™Je Stranjk'e- ki >* l«>s<:'vila na to mesto, da vlada |>o' f„|ietll na	N viclu.l-on ^tr '
njenih načelih m navodilih. , lT"	" * .
» 1 - - .... . , Obilo sreče v	novem stanu! i Ah župan I hompson r Nikakor ne! On je samo član stranke, ki ga je
nominirala in izvolila za to službo, da vodi mesto Chicago tako kakor
hoče stranka in kakor strankine koristi zahtevajo. Ako bi predsednik
Harding hotel delati drugače, kakor mu stranka narekuje, ali župan
Thompson ali kateri koli uradnik, bi ga stranka postavila na zatožno
klop in ga "impičala" kakor pravijo, to je odstranila iz službe in -i po- \ — Društvo sv. < ienovetc štev. stavila na njegovo mesto moža, ki bo bolj voljno orodje v oblasti stranke. 108. K. S. K. j. bo priredilo tako-To zahteva že disciplina stranke.	Izvani 'card party" cine 31. oktobra
Kdo je torej odgovoren v naši državi za vse to?	v Slovenija dvorani. Igrali bodo tu-
Seveda oni. ki vlada, ali ne?	Idi "Runco" in "Euchre." To društvo
Kdo pa vlada pri nas?	j sv. Genovefe se je udeležilo tudi
Jasno je. stranke, ki so jih postavile na njih vplivna mesta. Stran-!slavnosti blagoslovijenja vogelnega
— Na obisku iz Chicago so se mudili tukaj predzadnjo nedeljo Mr. iti Mrs. J. M. Gerdesich pri svojih j sorodnikih in znancih.
ke so pa mase ljudstva. Stranka pa zmaga ona, ki ima največ pristaše* ki ima večino, večina pa zmaga in potem vlada. Kdo je torej na \
zadnje v demokratski državi glavni krivec, ako pri vladi ne gre vse prav ?
I-jtidstvo samo! Volilci! To je jasno kot beli dan.
Da imamo tako stroge in neusmiljene in državi škodljive zakone glede naseljeništva. kdo je tega kriv? Ti. dragi slovenski državljan, ki si pred tremi leti volil strankine kandidate, ki so kot zakonodajo tki tu postavo sklenili.
kamna nove šole eaij«».
sv. Štefana v Chi
Adolph J. Sabath
SE PRIPOROČA VSEM JUGOSLOVANSKIM VOLIL-CEM IN VOLIVKAM V 21. DISTRIKTU V CHICAGO ZA ZOPF.TNO IZVOLITEV V KONGRES ZJEDINJE-
III11 DRŽAV.
lil!
Jii i
SLOVENSKIM VOLILCEM IN VOLILKAM!
\ uriM/no dolžnost si štejemo, da imamo zopet pri-bko priporočiti >1 »venskim volilccm in volilkam našega velezr- s'u ;<t*ucga koti grešnika Adolph 1. Sabatha. Kon-gresntk Sabath j t* rojen na Češkem, torej Slovan. On je kandidat na demokratskem tiketu za kongresnika v 21. distriktu. Kot Slovan je storil v kongresu že marsikaj k< ristnega za tu \ \meriki živeče Slovane, pa tudi za one. ki žive onkraj širnega morja ni pozabil. On je na;-več pripomogel, da je Jugoslavija, dobila od Amerike prvo posojilo, pa tudi drugače. kot Slovan je šel Slovanom vedno na roke. Tega slovenski volilci in volilke nesmemo pozabiti ! Sleherni Slovenec in Slovenka, ki ima pravico voliti naj gre na volišče in odda svoj glas za demokratskega kongresnika Slovana. ADOLPH A J. SABATH. Volilni dan 7. novembra iojj. naj zopet pokaže, da SI ovani v C hicago, hočemo še nadalje imeti v državni zbornici zastopnika naše krvi !
UREDNIŠTVO EDIN OSTI.
Da danes nimamo boljših časov v Ameriki, kakor smo jih imeli, kdo je kriv?
Ti volivec, ki si pred tremi leti vrjel. ko so ti agitatorji obetali polno plačilno kovertico vsako soboto, dobro plačo in obilo dda. Se še opominjate, kako so kričali po vsih mestnih vogalih agitatorji: Volite nas, pa boste imeli veliko dela in dobro plačo. Komaj so zmaga It. se je pa takoj vse delo ustavilo in bogatin je so naskočili delavske mase in začeli boj proti združenemu delavstvu.
Kaj iz tega sledi? •
Iz tega sledi, da je stroga dolžnost vsakega človeka v tej deželi, t uči i vsakega Slovenca, da postane državljan Združenih držav l
Druga dolžnost pa je. da se vsakdo zanima za javna naša vprašanja m jih skuša razumeti in spoznati resnico. Da se resnico spozna, treba" čuta dva zvona. Tako tudi pri politiki. —
Ko pridejo volitve pride tretja dolžnost, da vsak državljan skuša poizvedeti, kakšni so ti možje, ki se ponujajo kot kandidatje. So to pošteni možje? Je njih preteklost res taka, da daje volivcem zagotovilo, da bodo tudi v prihodnje vestno vršili svoje dolžnosti, nesebično skrbefi za javni blagor?
In slednjič četrta dolžnost: ko pride dan volitve, da gre vsak državljan na volišče in tam odda glas stranki in možem, katere je spvwrrra!, da so pošteni, da mislijo pošteno, da bodo pravično vladali narodi in nesebično upravljali svoje izročene jim službe.
— Tukajšni farmarji so v velikih, skrbeh, ker ne morejo dobiti dovolj pomoči pri krhanju koruze. Sedaj so jg« zvišali plačo na 5 centov od 'btišla".
Koruza je to leto izvanredno dobro —* Nesmem pozabiti tudi na na- religije pri miru Naši pa še te-a obrodila. Tudi naši slovenski far- še društvo sv. Alojzija, štev. 42. K. neznajo. da bi pustili človeku marji so gotovo izvrstno naredili to S. K. J., katero se vedno množi z (svobodno gibati crlede religij Ha •leto. Dal Rog jim mnogo vspehaf novimi člani. Društvo je na jako kdaj ie pa še tat? ki ponoči krade
V kratkem zopet kaj več.
Poročevalec.
Kako dolgo bi neki Matuzala živel, ko bi si dal odstraniti svoj ""tonsils" in "slepo črevo"? Škoda.
da ni bilo tedaj že doktorjev! Matuzala bi mogoče še danes živel.
Steelton, Pa. — I)ne 8. oktobra zvečer smo imeli v naši cerkvi sv. Petra shod društev Najsvetejšega f-mena. Na tem shodu je "imel govor sloveči govornik Rev. F. X. Feeser iz Harrisburga. Na shodu je bilo zastopanih pet društev Steeltonskih cerkva. Naša cerkev je bila veliko premajhna za-udeležence, katerih je prišlo velika množina. V cerkev ^o šli člani v procesiji, veliko ljudi ie stalo okoli cerkve, ker niso mogli notri. Na ta dan se je pokazalo v Steeltonu. da tu še ni pokvarjen svet, ampak zvest svoji veri in svo-mu Bogu. Da Steelton je lahko ponosen, da nima v svoji sredi brezvercev in kranjskih socialistov.
— Poročila sta se v naši cerkvi
na jako dobri stopnji v primeri z drugimi kraji. Tu ni mesta za agitatorje slovenskih boljševikov. Naj bi kdo sem prišel poizkusiti agitira-ti za socializem, ta bi moral dobro namazati svoje pete. da ga ne bi katere druge pete došle. Steeltonski Slovenci so toliko inteligentni, da se ne dajo tako neumno slepiti, kakor se dajo Slovenci po enih krajih.
Slovenski socialisti so res udarjeni s cepcom po njihovih možganih. Mr. Marko Slobocmik z gdč. Agnes Ko bi imeli vsaj toliko pameti, da Želko iz Readinga. Priče sta bila bi pustili vero in cerkev pri miru. Mr, Anton Petrašič in Miss Bar- toda ravno to zadnje jim je največji bara Kofalt. Novoporočencema želi- trn v peti. Ameriški socialisti ima-tree* obilo sreče- v rsovem stanu! jo .vsaj toliko inteligence, da puste
dobri podlagi in vsak Slovenec, mož ljubil luč poleg sebe. ki naj bi ga iz-ali fant, bi moral biti član tega ko- dala. Ravno tako socialisti sovraži-ristnega društva v Steeltonu. Kdor jo katoliško vero. ker ona govori m hoče pristopiti, se naj kar priglasi podučuje, da je goljufija in laž greh. pri tajniku Mr. Antonu Malešiču na Socialisti pa goljufajo in lažejo, za-402 So. 2nd Street. Rojaki vkup v to ni čuda. da sovražijo resnico ka-katoliška društva! "	toliško vero.
— Naša naselbina je, kakor sem Slovenci po Ameriki držite se prač to že omenil glede verskega stališča i°d teh agitatorjev, ki vas zalezu
jejo. da iztrgajo iz vaših src sv. vero. Ne dopustite, da bi okužili vaša srca z nevero in slabimi lastnostmi. Socialisti se naj z goljufijo in lažio sami šemijo. katoličane pa naj pu~ ste pri miru.
Steeltonski poročevalec.
-o-
St. Louis, Mo. — Spoštovani g. urednik: — Pošiljam vam priloženo sliko našega vseučilišča St. Louis University. Letos imamo tri tisoč dijakov, sto in dvajset bogoslovcev in sto in dva duhovnikov profesorjev.
Priporočam se vam za Koledar Ave Maria. 2eleč vam obilo vspeha

EDINOST
V NEDELJO POPOLDNE.
Slovenska šola sv. Štefana blagoslovljena.
21 pobink. — Prilika o kralje, ob-rač. Mat. 18.	,
Nedelja — Narcis, Donat.
Pondeljek — Sarapion, škof.
Torek — Volbenk, škaf.
Sreda — \ si svetniki.
Četrtek — Vrne duše.
Petek — Viktorin, škof ptujski, muč.
Sobota — Karol Boromej, škof.
-o-
MOLITEV.--POTREBA
MOLITVE.
Kazun zakramentov imamo še druga jako mogočna sredstva, da izprosimo milosti od Roga. in eno teh sredstev je molitev.
Sv. Alfonz imenuje, ko govori o molitvi, molitev glavno sredstvo zveličanja; sv. Avguštin pa pravi, da je molitev ključ do nebes.
Kaj razumemo torej pod molitvijo?
Molitev je pogovor z Bogom, s katerim mu izkazujemo svoje češče-nje in ga prosimo za milosti.
i. *— Molitev je pogovor z Bo-gom : ali si moremo misliti še kaj bolj vzvišenega? 2. — Z molitvijo skazujemo Bogu svoje češčenje. ga hvalimo, častimo, se zahvaljujemo, kažemo mu svojo ljubezen in otroško udatiost. 3. — Z molitvijo ga prosimo raznih milosti, odpuščanja naših grehov, potrebne milosti, da pošteno živimo, sploh vsega blagoslova. ki ga potrebujemo za dušo in telo.
Molitev povišuje božje popolnosti, njegovo moč. njegovo modrost, njegovo (iobrotljivost in ljubezen ; spoju ie nas z Bogom, povzdiguje in posvečuje naše misli; utrjuje nas v boju s skušnjavami, vzpodbuja nas. da delamo dobro. Tolaži nas v na-
ših bridkostih in težavah, izprosi nam od Boga vsaktero milost, in milost, da ostanemo stanovitni do konca.
Molitev je kristjanu potrebna, molitev je kristjanova dolžnost. \ sakdo, kdor je prišel do spoznanja, kdor rabi razum, je dolžan moliti. Molitev nam je Bog ukazal. Molitev je nam pa tudi potrebna, ker brez molitve ne bo nikdo mogel spolnjevati božjih zapovedi, ker nima potrebnih milosti, te milosti pa nikakor drugače ne bomo dobili, kakor edino le po molitvi. Bog je voljan, da nam podeli svoje milosti, t«, je resnica, toda dal jih bo samo, če ga bomo mi. njegove stvari, ponižno za nje prosili. To je vzrok, da nam Jezus ni sam ukazal, ampak nam tudi zgled dal za molitev, zato je tudi rekel, da moramo vedno moliti (Luk. 18. t.).
Zato pa, dragi moji, spolnujm.ij z veto to Gospodovo zapoved, molimo brez prenehanja, molimo zjutraj.1 zvečer, pred jedjo in po jedi. pred vsakim važnejšim opravilom. Večkrat povzdignimo med dnevom svoje misli in svoje srce k Bogu, darujmo mu svoja dela. svoje križe, svoje veselje!
APOLOGETIKA.
32. Nespremenljivost Božjih sklepov.
Ugovor: — Pri stvarjenju sveta ie Bog svoje sklepe spremenil: prej ni hotel sveta: pri stvarjenju ga je pa hotel.
Odgovor: — Bog je od večnosti sem hotel, da naj bo svet v sedanji obliki. Božja volja je ostala od vekomaj nespremenjena. Sprememba ie edino le na strani stvarstva.
Chicago. 111. 22. okt. — Danes popoldne je bila brez vsakih posebnih slovesnosti blagoslovljena naša nova slovenska šola Sv. Štefana v Chicago. kolikor jo je do sedaj izgo t ovij ene. Izgotovljen je pa sedaj samo basement in prvo nastropje s petimi šolskimi sobami, toliko kolikor io bomo potrebovali za sedaj.
Ob treh popoldne so se zbrali fa-rani in šolski otroci v cerkvi, kjer je bila večerna pobožnost, sv. rožni venec in blagoslov. Takoj na to se je razvrstila procesija v šolo, kjer je bil najprej blagoslov krasnega kipa presvetega Srca Jezusovega v veži, ki blagoslavlja otročiče. Nato so bili blagoslovljeni vsi posamezni razredi. Jako ganljivo jt bilo, ko je vsak razred nesel seboj v razred sveti križ. Deklice v belih oblekcah so ga nesle pred razredom. Y vsaki sobi je potem bil blagoslovljen ta križ. katerega je potem g. župnik obesil na steno razredu.
Blagoslov je izvršil domači gospod župnik ol> azistenci Rev. Dr Hugo Brena, O. F. M. in Rev. Leo Novički, O. F. M.
l'o blagoslovu se je zbrala cela župnija v basemetu. kjer je imel <r. župnik nekoliko besedi nagovora na navzoče. Povedal je itzroke, zakaj nismo slovesno blagoslovili šole. da si je to najznamenitejši dan v zgodovini župnije. Uzrok je bil ta. ker stavba še ni vsi gotova in bo še en slovesen blagoslov, ko bo vse gotovo. Drug uzrok je ta, ker se ni vedelo. kdaj bo stavba v resnici končana. £e danes ni vse gotovo in *e bodo otroci preselili v šolo komaj morda tekom tedna. Sedanje delav-
ske razmere so naravnost neznosne. Tretji uzrok je bil pa ta, ker so nekateri jako zamerili, da se stavba že letos ni popolnoma izgotovila. Zakaj se pa ni izgotovila je pa uzrok ta, ker so -Chicaški Slovenci še preveč pod vplivom verskih nasprotnikov in se dajo še preveč vpljivati od njih. Od 4000 Slovencev jih je komaj 2000, ki hodijo v cerkev, to je nekako 700 družin. Te družine so pa storile vse, kar so mogle, vendar njih žrtve niso bile dovolj, da bi se mogla cela stavba končati. Kolikor so zmogli. toliko so sezidali. Nadškofija tudi ni hotela dovoliti večjega posojila, ker se boji. da bi župnija prevelikega bremena ne zmagala. Zato je bolj pametno, da gremo počasi pa gotovo.
Potem je g. govornik opominjal o-troke. naj ne pozabijo nikdar žrtev, katere so prinesli njih stariši, da so jim sezidali to krasno poslopje. Naj se uče pridno in naj skušajo, da bodo z lepim vedenjem in s pridnim u-jčenjem delali veselje svojim stari-' šem.
Po blagoslovu se je razvila živah-i na zabava in konec fera. O čemur! prihodnjič.
Največji križ z nekaterimi ljudmi je ta. da ne vedo tega, da ne vedo nič.
* * *
\ eliko svetlih nad je zamenjanih
j v življenju, za grenke izkušnje.
* * *
C) tistemu, ki bi celo umrl, da bil samega sebe reformiral, se ne da govoriti. da pri njemu ni dobre vo'-i Ije doma.
Ali si že naročil "KOLEDAR AVE MARIA" svojcem v domovini? — AKO NE, STORI TAKOJ!
SLUŽBO DOBI poštena Slovenka za hišno delo, dobra plača in lahko delo. Katero veseli naj se zglasi v našem uradu.	(
PRODA SE HIŠA
iz proste roke takoj na lahka odplačila. Proda se iz vzroka, ker lastnik odpotuje v staro domovino. Hiša je v dobrem stanju in se jo dobi za nizko ceno če se jo takoj kupi. Za vsa pojasnila se obrnite na lastnika na: 1636 East 29th Street, LORAIN, OHIO.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naročnikom v »vseh naselbinah v državah Illinois, Kansas, Coloredo, Wyoming in Montana naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. LEO MLADICH
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria," "Edinost" in "Glasnik Presvetega Srca Jezusovega", kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse kar je v zvezi z našimi listi in našo tiskarno. Vse naše dobrqtnike in naše naročnike in marljive zastopnike prosimo, da mu gredo pri razširjevanju katoliškega tiska na roko in mu pomagajo, da se bo zanesel v vsako slovensko hišo katoliški list.
Vsem, ki mu bodo pomagali pri razširjevanju katoliškega tiska, smo že v naprej prisrčno hvaležni.
Upravništvo in Uredništvo "Edinosti," "Ave Maria" in "Glasnika P. S. J."
in Božieira blagoslova.
Y
v Kristusu
M. Papič S. J . Opomba ured.: — Hvala lepa za sliko, ker je v resnici zanimiva. Ko-1 eflar smo Vam odposlali. Le ve£-krrtt se oglasite !
Chicago, III. — Pretekli četrt/k zvečer >c je zbralo precej mož dr-
vljanov, volivcev našega volivne-ga okrajn na volivni shod, katerega i( sklical demokratični klub tega < -kraja. Prvi govornik je bil Hon. Albert Sabath. naš kongresnik dolga leta. rodom Ceh. V nad eno'liro trajajočem govoru je pojasnjeval in dokazoval, da ie demokratska stranka stranka ljudstva in delavstva, republikanska pa stranka bogatinov. Povedni je. zakaj je ta stranka zaprla vrata priseljencem, da ie tako pomagala bogatinom, da morejo umetno dražiti svoje izdelke. Povedal je. zakaj smo imeli letos toliko stavk, posebno je omenil premogarski strajk, ko predsednik Harding ni porabil svojega vpljiva kot predsednik. da bi bil prisilil lastnike premogovnikov. da bi se z delavci pogajali in prišli do pravičnega zaključka delavskih zahtev. Stranka je zahtevala od njega politiko, da je bil >trajk. da so tako mogli lastniki b3-Sfati podražiti premog za kolikor zo hoteli. Povedal in pojasnil je, kolika krivica je bila in je za narod sedanji tarifni zakon za blago, ki nima drugega namena, kakor dovoliti bogatinom. da smejo delati izdelkom m živilom cene. kakoršne hočejo. Ko bi ne bil tako visok tarif za u-voz raznih izdelkov, bi bili primo-rani znižati cene, ker bi evropsko Mago prišlo na naše trge. Toda povzdignili so tarif tako visoko, da se mora za kupljene stvari v Evropi plačati toliko daca pri uvozu, kakor ce bi bile v Ameriki narejene. Povedal je še veliko zanimivega, kako se flela v deželi sedaj, kdo je povzročil razmere, v katerih živimo. Predstavi ie tudi razne kandidate demokratske stranke, ki so skoraj vsi slovanske narodnosti, Čehi. Poljaki ttd. Slovenca seveda ni nobenega, Ker nimamo mož, ki bi se zanimali politiko.
Za njim je govoril naš domači g. I župnik, ki je povedal, da je sic2r njegova politika samo ena — cerkvena. Vendar mora priznati, da je vse res. kar ie kongresnik Sabath povedal. Kar ie njegova dolžnost, je samo to, da opozarja svoje fara-! ne državljane, naj pazijo, koga volijo. V politiki so velikokrat tudi vprašanja, ki se tičejo vere. Tako je sedaj v več državah na programu raznih strank, boj proti katoliškim šolam. obdaČenje cerkvenega premoženja. Zato bi bil jako potreben pri toliki naselbini, kakoršna je naša klub. in sicer državljanski klub. kjt-r bi se mi izobraževali politično, kje bi se pogovorili o raznih tekočih dnevnih vprašanjih naše javnosti 1 kamor bi povabili razne politike, da nam pojasnijo dnevna vprašanja.
Za njim je govoril predsednik demokratskega lokalnega kluba Mr.i Včelik, ki je povedal, kaj je vse kongresnik Sabath naredil za Slovane.
Mr. Anton Gregorič starši je povedal, da pozna kongresnika Saba-j tha že dolgo vrsto let. Imel je v slučaju tožbe društva z njim opraviti. 1 ker je bil takrat sodnik in je tožba bila pred njim. Tudi on je priporočal ustanovitev kluba, toda želel je, da bi bil to demokratski klub.
Mr. Jos. Gregorič je pojasnil stališče glede vojaškega "bonusa" in i priporočil navzočim, naj glasujejo zanj.
Mr. John Jerič je priporočal navzočim naj gotovo volijo za kongresnika Sabatha. ki zasluži, da stoje Slovenci za njim kot en mož. Tudi! on je priporočal ustanovitev kluba.
Ker so vsi navzoči soglašali z u-j stanovitvijo, izvolil se je začasni odbor, ki naj skliče prihodnji četrtek j 26. oktobra zvečer nov shod in sicer ustanovni shod'kluba in naj med tem časom pripravi vse potrebno za ustanovitev. V odbor so bili izvo-ljehi Mr. Anton Gregorič st., Mr. John Jerič, Mr. Andrew Glavač, in Mr. Jos. Gregorič.
Vsi navzoči so čutili samo eno, da so nam taki politični shodi ja.co potrebni in da te strani našega narodnega življenja ne smemo zanemariti.
Poročevalec.
S
SMMHIIIIIlIliaUn
NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA
lulc ZT ie V Clevelandu' kajti v dobHh dv*h letih svoiefra obstanka izka-
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
povprečno po milijon dolarjev
Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila na leto.
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
ie poglavitni vzrok, da ie postala naša Pbvenska banka v tako kratkem času naivecu denarni zavod nove domovine. In kar ie davno: ustanovili so io naši lmdie z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava ie zopet v rokah naših
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem pcsebni izvedenci in pa bančni direktorii ki sesto.11 iz enaindvajsetih članov direktoriia in šestih svetovalcev Med njimi naidete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
JEDN0TE. ZVEZE IN POSAMEZNIKI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki ie država sama. County, šole, Knuznice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po
posti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete
hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar kadar ira rabite.
\
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem tnru, tako ga dobite vi. V zvezi ie z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraia in garantira vsa-ko posiliatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE «
je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na
THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING CO.
St. Clair & 62nd St.	Cleveland, O.
i
m
m

EDINOST"
ZADNJA PRAVDA.
ROMAN
Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybasek.
III.
"Tako, takt), moja zlata sobica! — Vidiš, dočakala si me! — Rajna naša mati. revica, je šla pred menoj, preselila se je v črno sobo na pokopališču. — No, kaj hočemo! Tudi jaz bom dočakal isto!" S takimi žalostnimi mislimi se je bavil stari Porazil v svoji sobi. Dolgčas mu*je bilo. in kako bi ne bilo! Sobica je bila majhna, skozi okence se ne vidi Klen-či. ampak samo zadaj na pregrajeno dvorišče in na Adamovo novo hišo. Tudi niti ni notri obstanka. Beži iz sobe. in ker je ravno žetev v polnem teku, pomaga, kjer in kakor more. K Adamu pride samo za trenutek, čepiav bi ga tam bolj rabili, kajti Martinu pomagajo Gašperjevi. toda Porazil se boji. In koga naj bi se bal? Porazil — da bi se bal? No. boji se res. Mance se boji. (. e bi le prestopil na Adamovo njivo in mu pomagal pokositi eno ali dve redi. že potemni njeno čelo in njene oči govore: "Glej.-ti stari, kakšen si! Pod našo streho stanuješ, pri naši mizi sediš in ješ, toda delat hodiš drugam." In prav ima Manca ; prav je. da užitkar pomaga gospodarju, ki ga preživlja. Lahko bi se sicer preselil v novo hišo — čez dvorišče k Adamu. Toda tega ne sme storiti, za ves svet ne. že radi sramote ne. Tukaj v tej sobici so umrli njegov oče. ded in pra-ded. tu mora umreti tudi on. Čudno se godi starcu zadnje dni, tako ga zapuščajo moči. Takoj se zasope. roke se mu tresejo, noge spotikajo i-i proti večeru se vleče domov pripognjen. kakor da nese stot železa na rami.
Ljudje se ozirajo za njim in se menijo: "Poglejte starega Porazila' To zidanje, to mu je dalo! Vedno je bil kot hrast iti sedaj bi ga vsaka sapica podrla."
In prav imajo jeziki. Komaj je dokončal svoje zadnje delo. razdelil posestvo in prepustil sinovoma, pa čuti, da mu je vse odpovedalo. Zahotelo se mu ie lenarjenja. On, ki je vsa leta prvi vstajal in vse v hiši budil. se sedaj ne more zjutraj posloviti od pernice in se zvečer velikokrat zakoplje vanjo brez večerje. Tudi podnevi zadremlje, in kar se mu ni nikdar pripetilo, to se sedaj često dogodi. Sveto Pismo je od nekdaj rad bral in lepo berilo je zelo ljubil : v hiše. kjer se je v zimskih večerih bralo, je vedno rad hodil v vas. Veselil se je. da bo knjiga njegova tovari-š'ca. ko bo sam v izgovorjenem kotu. In sedaj se mu primeri taka reč: pri belem dnevu zaspi pri knjigi kakor klada. ( )tepal se je spanca, toda ubranil se ga ni. "Tako se pripravljam za večno spanje." >i je govoril in skoro veselil se ga je, tako mu je spanje prijalo. Mladi so ga tolažili, češ. d,a to nič ni. da bo vse zopet prešlo, da sedaj samo nadomešča, kar ;e bil zamudil, ko je gospodaril in garal od jutra do noči, naj se le naspi in odpočije, da bo potem vnovič cvetel kakor rožica.
"O, seveda," si je mislil stari ''taka stara grča kakor sem jaz. ne vživete več." Toda tarnal ni. ni se pritoževal.. Lazil je po dvorišču, popravljal orodje in pritrjeval cepce in zlasti klepal kose, kajti otava. gosta kakor kožuh, ie klicala kosce, nai že pridejo, ker se dan krajša in sobice slabi in bo jutri ali pojutrnjem rojstvo Matere božje in praznik njenega Imena.
Porazilovi so se najprej odpravili na "očetov travnik" — \ gn/.d. I žitkar otave ni prodal ne zelene ne suhe, marveč jo je sinovoma prepustil. Kakor včasih prej. tako je tudi zdai šel z Martinom in Adamom proti gozdu s koso na rami in z oslo v oselniku za pasom. Na tem gozdnem travniku so Porazilovi vselej začenjali košnjo: zato ker ie bil ta travnik najbolj oddaljen, pa tudi zato, ker se ie tam trava najslabše su-
,i-r-- v--	is»— i—*|fv m *
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
šila. Drevje je namreč kmalu metalo senco, zemlja je bila vlažna, od-solncna in divjačina je delala veliko šokodo. Kosci pa so se tega travnika najbolj veselili. Rosa je ležala celo dopoldne, iz gozda je prihajal prijeten hlad, ptički so prepevali in travica je bila tako krhka, da se je kar sama kosila. "Z leseno koso bi jo človek pokosil, tako je sočna," je hvalil stari.
"Moj P»og, tu je kakor v raju" sta zadovoljno opomnila sinova, ko so obstali na robu travnika. Solnce je bilo ravno vstalo, stopilo je n;. Hradek nad Tjezdom in je pogledalo, kakor bi hotelo s svojim zlatim očesom premeriti pot, ki ga čaka čez dolino na Haltravo, kamor bo zvečer za tonilo. Gozd je odmeval od ptičjega petja in vpitja. Mladi zarod ščinkovcev. drozgov, taščic in črnoglavk je gostokl svojo jutranjo molitev, golobi so grulili. šoje so se krohotale in srake so vpile. Od graščinske seči so se oglašali zvonci gozdarjeve živine, katero so gnali na paš ), i Rahel vetrič je vlekel nad gozdom, da ga spodaj niti čutili niso, a vrhovi , smrek in jelk so se priklanjali poživljajočemu solncu in mu šumeli pritajene, veličastne himne gozda. Kakor črne obrvi nad očmi, tako so stala tu črna; sloka debla krog zelenega travnika, ki ga je letos krasilo že drugo cvetje. Kakor da je nebo nežno dahnilo na travo, se ie medlo lesketala siva rosa na cvetju kot motno srebro in razločno kazala sveže sledove, koder je bila pobegnila čez travnik družinica srn ali zajcev...
"Kes, kakor \ raju," je prikimal stari Porazil. "Toda včasih ni bilo j tako. Luže in črno močvirje je bilo tu poprej: pravili so, da na tem kra-jju stariši, da se ga je vsak ogibal, nis> tako pravili brez vzroka: zemlja se j je tu pogrezovala pod nogami. Ni vrnila, in izpustila, kar je stopilo sem. j Moj ranjki ded. Bog mu daj nebesa, je še pomnil, kako se je tukaj valjala v blatu čreda merjascev, da, celo medveda je tu baje ustrelil gozdar. Zadnjega medveda: njegovo glavo hrani j > v tranovskem gradu."
"In vendar je tu tak travnik," sta se čudila sinova, "da ga ni boljšega daleč naokrog."
"Toda stal je nekaj dela. Pet. zim. dan za dnem sem prebil na njem. Tu spodaj .sem razstreljeval skalo, z vzvodom sem odstranjeval kamene, dokler ni votla dobila odtoka. Ograje tu okrog so iz onega kamenja." Kazal je z roko na ograjo, ki se je raztezala v krogu kakor okop me'! gozdom in travnikom.
NAZNANIL^ IN PRIPOROČI LO.
Naročnikom v Clevelandu, Lora-inu in Barbertonu, Ohio, naznanjamo, da iih bo v kratkem obiskal naš. potovalni zastopnik
r
Dolžnost Slovencev v Chicagi
ie. da dajo >voje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNIC*') "LAl NDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse. kar ie za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete. zavese in sploh v-e, kar se tla čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31 st Street,	CHICAGO. ILL.
Telephone: Yards 5893.
+ + + +
4-*
+
c
4
6217 ST. CLAIR AVE.,
CLEVELAND, OHIO
se priporoča za nakuy MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.



*
Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
^ Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.
Vsem se priporočam.

VSO ODPRAVO
OD SLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke. najboljše vsakovrstne črevlje. klobuke ,spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo naiboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo .da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J J. DVORAK & CO.
1853-1850 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.


Mr. FRANK ZUPANČIČ,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Ave Maria" "Edinost' in "Glasnik P. S. J." Kakor tudi za oglase, tiskovine in sploh vse. kar je v zvezi z našo tiskarno. Vse naše naročnike in naše marljive lokalne zastopnike lepo prosimo, da mu po~ magate število naročnikov tako pomnožiti, da bo v vsaki katoliški hiši katoliški list.
Vsakemu, ki mu bo pomagal, bodisi z besedo ali dejanjem, širiti naše liste, se že vnaprej najlepše zahvaljujemo.
Uredništvo in upravništvo "Edinosti," "Ave Maria" in Glasnika P- S. J."
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vodne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred vsem si zapomnite da jaz izvršujem vsa dela naj-• boljše in za najnižjo ceno. Kadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS,
PLUMBAR 1042 W. 22nd St., near Hoyne Ave Chicago, 111.
Tel. Canal 4108.
J. KOSMACH.
i8u4 W. 22nd St., Chicago. ilL
Roiakurn se priporočam p»j nakupu raznih
BARV, VARN1SEV, 2ELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA.
»*rev*arnera barvanje hi® zunaj ic traj. pokladam stenski papir Ntjboliie delo. nanižje cene lotaki rthrnit? s« vselej na svoje*« •-oiaka'
iT
emece
FOTOGRAFIST
J' 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111
Phone: Canal 2534.
*
EH>r
«! i

ŽELEZNA PRALNA PEČ"
Ta peč je zelo pripravna za perilo. Xa to peč se lahko postavi pralni kotel, v katerem v kratkem času zavre voda 111 se perilo skuha. To peč lahko postavite v klet ali kamor Vam bolj prija. kjer že imate bolj ugoden prostor za pranje. Po. zimi pa to peč lahko porabite za greti Vaše sobe. ker hitrejše Vam segreje hišo, kot katerakoli druga peč. V njej lahko kurite s premogom ali drvami. Poleti jo lahko rabite za kuhanje, namesto, da bi kurili v velikih pečeh., kuhate na tej ki potrebuje le malo kuriva.
Naročite si jo takoj in pišite na zdoljni naslov kar v Vašem domačem slovenskem jeziku in priložite $10.00 Obratno boste prejeli peč, od katere boste plačali sami ekspresne stroške.
BEN J. EICHHOLZER,
TRGOVINA RAZNE ŽELEZNINE IN POHIŠTVA
527 Main Street

Forest City, Pa.
a =■

Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
Tvornlška znamka reg. v pat. nr. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let.
CUejte za trorniško znamko SIDRO.
Naboljša
CIGARETA
Lat*.