hoitnina plaiana v gotovini
LJUBLJANA, 7. MAROA 1934
Leto 47 — Štev. 10
OMOEJVR
popise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnino Itane 18 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 29-92.
Prav fe tako!
Pred nekaj dnevi smo brali v časopisih, je predložen naši narodni skupščini tudi ieben člen finančnega zakona, ki prepove-[uje, da bi imela mož itt žena dobro plačani ržavni službi. Odkrito povemo in tudi vsi mo, da je vsa javnost že dolgo tako odredijo ravnost zahtevala.
V načelu bi taka postava pri rednih raz-erah gotovo ne bila pravična, ker bi omeje-ala najpreprostejšo osebno svobodo človeka, oda danes nimamo rednih gospodarskih raz-er. Tisoče in tisoče mladih doštudiranih Iju-poseda doma, ker ne morejo dobiti nikjer obene službe. Visok gospod že še spravi svo-ga sina ali hčerko do kruha, ker ima zveze a desno in na levo, a kam naj se obrneta met in delavec, na katero kljuko naj ona dva ritisneta? Za njih otroke so danes zaprta ikoro vsa vrata. Komaj čakata kmet in dela-ec, da bi spravila svojega sina ali hčerko h ruhu, da bi lahko skrbeli vsaj zase in tako lajšali položaj staršev. Cela leta skrbi in strokov minejo, preden je dovršeno drago šo-'anje, a ko je tega konec, se dandanes prav. za rav prave skrbi Šele znčtfejo, kajti pojavi še rezupno vprašanje — kam z izšolanim otrokom? , •	..,.'•
Da, tudi za kmeta in delavca je to vprašanje življenjske važnosti, saj tudi ta. dva ne moreta obdržati vseh otrok doma, temveč bi vsaj enega ali- dva j-ada izštudirala. Res je, da študira danes mnogo manj kmetiških otrok ne^o jih je pred vojno, toda od tega ima neizmerno škodo ves narod, saj vemo, da je prišlo pri nas prav vse, kar v slovenski kulturi kaj pomeni, izpod slamnatih' kmetiških stroh, dočim so nam dala mesta silno malo.
Toda kako naj prevzame kmet pri; današnji gospodarski stiski nase drago šolanje, če je skoro gotov, da bo ostal sin po še tako do-
bri dovršit vi vseh šol brez službe. Zakaj? Mnogo je vzrokov prenapolnjenosti v vseh poklicih, večina teh vzrokov je v zvezi s splošno gospodarsko stisko, a nikakor najmanjši in zadnji vzrok ne leži tudi v dejstvu, da so danes vsi uradi in vse službe prenapolnjene z omoženinti ženskami. Poglejmo le med učiteljice! Na stotine uiteljic imamo pri nas, ki so omožene z uradniki vseh vrst in stopenj, z advokati, inženjerji itd., na drugi strani irna-mo pa samo v Sloveniji že skoro tisoč mladih doštudiranih učiteljev in učiteljic, ki brezupno čakajo na službo. Prav tako je pri pošti in v vseh drugih uradih.
Tako vidimo na eni strani na stotine rodbin, kjer imata mož in žena dobro službo in taki zakoni so navadno brez otrok, ali pa kvečjemu z enim, dvema. Na drugi strani je pa na tisoče uradniških, delavskih in kmetiških rodbin s kopico otrok in s katerimi ne vedo kam. Da to nikakor ne gre, mora biti jasno vsakemu, kajti dokler nimam jaz vsaj koščka kruha, tudi ti nimaš pravice jemati »i .dveh kosov..
Pametna in pravična je .tedaj namera, da se temu stanju naredi konec in da se pošlje nazaj v gospodinjski pokiic in v rodbinski krog prav vse omožene uslužbenke, katerih možje imajo vsaj toliko dohodkov, da lahko preživljajo rodbino. Upamo in prepričani smo, da postavodajalec ne bo puščal tu odprtih uobenih vrat, skozi katera bi se lahko izmuznili varovančki in žene raznih mogotcev.
Toda kar velja za javne uslužbence, velja v isti meri tudi za zasebne in postava bi se morala raztezati tudi na te, šele potem bo imela pravi zmisel in učinek. Naj bi se z rfjo prav nič ne odlašalo, kajti sedanje stanje poi' staja že neznosno ter vzbuja zato. tudi upravičeno ogorčenje vse javnosti.
Še beseda o športu
O božičnih praznikih; tako smo brali v 1 dnevnem časopisju, je bil« na izletih iz Ljubljane okrog 40.000 oseb. Velika številka, ki [pomenja dve tretjini ljubljanskega prebivali [siva. Velik, morda pretežen del izletnikov gre j ua račun športa. Pri vsakem' računu se mora i vesten računar vprašati, je li račun aktiven : a-M pasiven; izkazuje li dobiček ali izgubo. Pri i športu velja to celo v dvojnem pogledu: v telesnem in duševnem. — V »Domoljubu« o športu ni mnogo pisanega, ker pač tiče ta iir ' najdba novejše dobe predvsem mestno prebi-j iralstvo. Toda par let sem prodira navdušenje za športno gibanje čedalje bolj tudi med kmet-sko mladino. Zato ne bb odveč., ako se vsaj enkrat na leto pobavimo s tem vprašanjem in z okolnostmi, ki so ž njim v zvezi. —
Nedavno smo brali v »Slovenci!« med dru-
gimi zadevščinami, kako nedostojno se včasih vedejo razni športniki. Ne rečemo, da vsi ali pretežna večina. Toda kolikor jih je — neote-sancev — jih je preveč.
Najsi ima kdo mnenje o športu kakršno hoče, eno je gotovo: vzgojnega ima bore malo v sebi, da ue rečem nič. Morda nekaj telesne vzgoje, ako tako imenujemo gibanje na prostem, kjer se polnijo pljuča s svečim zrakom. V tem pogledu sta dve panogi športa, ki ustrezata telesnim potrebam, da se razgibljejo udje in vzvalovi kri ter osveži srce v gorskih in hribovitih krajih, na zraku brez prahu: smučanje in hribolastvo. Prvemu bodo kmalu napravili konec za to zimo sončni žarki bližajoče Se pomladi. Na to'pa pride druga panoga športa: hribolastvo.-'
Recimo eno ali dve o smučanju. Gojitev
tega športa dobiva že skoro bolezenski značaj. Vse hoče biti na »dilcah«. Saj gredo na »dil-cet celo naši kmetiški očanci, kakor smo brali nedavno. Račun dobička izkazuje pri tem športu pač nekaj zaslužka za dobavitelje smučarskih potrebščin; tudi gostilne pridejo na svoj račun, dobro odreže država, ker »o polni vlaki. Še ljubljanski tramvaj ima nekaj od tega in kolikor toliko tudi avtobusi. Mislim pa, da s tem nisem prezrl nobene dobičkonosne strani tega športa. — Kar velja za tega, velja bistveno tudi za drugega.
Toda oglejmo si še račun izgube pri tem ali pri onem športu. Stroške niti ni, da bi upoštevali: saj se troši in zapravlja tu in tam ne glede na krizo. Le preveč je res, da za šport mora biti denar, naj je za drugo in vse bolj potrebno ali ni. Kaj zato, če se jih toliko ponesreči, polomi noge in roke, potolče po životu, raztrga obleke, si nakoplje prehlajenje, trganje itd. I Za šport današnji športniki tvegajo vse: denar in zdravje. Toda vse te pasivne postavke bi se dale glede na korist, ki jo ima telo pri izvajanju športa, Še odobriti, ko bi «e bilo tako težkih izgub v moralnem, dušnem pogledu.
Ako je res, da je bilo samo o božičnih praznikih 40.000 izletnikov iz Ljubljane, se moramo z vso pravico vpraSati: So li pn tudi vsi zadostili svoji verski dolžnosti? Prav resno smemo dvomiti o tem Pa recimo, da jo ja pustila v nemar samo tretjina — in da je samo en zapovedan praznik zamudilo po eno mašo 10.000 izletnikovi Ne rečemo nič več, samo vprašamo: Ali je po vsem tem naša športna bilanca še aktivna? Ali izkazuje dobiček ali izgubo? Vse druge nedostatke v moralnem pogledu zaenkrat kar preidemo.
Mladina je danes vsa v športu, moška in ženska. Kaj bi se dalo vse napisati, če bi nam dopuščal prostor. Vredno je, da prav na naslov športnikov ponatisnemo, iz »Slovenskega Gospodarja« od 17. januarja t. 1. te-le vrstice, naslovljene na mladino v članku »Več srčne vzgoje«: Videl sem — pravi dopisnik, kako v nekem kraju postajajo fantje v cerkvi pod koroni. Kaj počenjajo? Mar imajo molitvenik v roki ali pa rožni venec? So oba doma pozabili. Nemoteno se razgovarjajo o vsakdanjih rečeh: o gospodarstvu, zabavi, celo o raznih znanjih. Ce pride kakšno dekle mimo, ji ta ali drugi podstavi nogo. Ce ji spodrsne, vs»i' busijo v smeh. Ali je taksno vedenje v cerkvi dostojno vernega kristjana?!
Ni tako samo na štajerskem; tudi na Kranjskem ni drugače. Ne rečemo, da se nanaša to samo na športnike. Pisano je na naslov mladine v obče. Nesporno pa je. da pri neštevilnih športnikih pogrešamo srčne kulture, ko jim gre samo za telesno. F; K-n.
Naročajte in pitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljubu« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopisi
RAZGLED PO SVETU
v	■ ii mu amammmmmmmsmmmmammammammmmmam^Kmmmmmmmm^mmmmmamimmMa^m^
Nekaj hvale vrednega
Berlinska mestna občina je sklenila, da bodo odslej občinski svetniki botri vsakemu tretjemu in četrtemu otroku, ker hočejo s tem pospeševati močne družine, starši pa bodo prejemali iz občinske blagajne po 30 mark mesečno za vsakega takšnega otroka do 14. leta. Po zgledu mestne občine je tudi zdravniška zbornica Nemčije rV.cuik, da bo plačevala od
1. aprila naprej vsakemu svojemu članu po 50 mark na mesec za vsakega otroka od tretjega dalje, do 21. leta. Nezakonski otroci bodo uživali enake ugodnosti. 75.000 zdravnikov, k! pripadajo zdravniški zbornici, bo uživalo takoj s 1. aprilom ugodnosti lega socialnega sklepa. — V tem pogledu se Nemci v resnici hočejo opreti na zdrave temelje.
AVSTRIJA
s Pred sodišče pridejo. Avstrijska vlada je sklenila, da zaprle voditelje sorialno-demo-krntske stranke Karla Seitza. dr. Karla Ren-nerja, Dunr.eherga, Breitnerja in Aliiia izroči sodišču. Preiskava je dol-azala, da «o dva tedna pred nemiri vedeli, da se pripravlja oborožena vstaja. Nadalje so tudi vedeli, da je dunajska delavska banka nekaj mesecev pred vstajo vložila milijonske zneske v Inozemstvu.
s Žrlve zadnjega dunajskega upora. Časopis »Reiehspcšt« .prinaša število žrtev dogodkov od 12. do 15. februarja in pravi, da je izvzemši neznatne netočnosti, v skladu z. dejanskim stanjem. V vsej državi je bilo mrtvih vsega skupaj 297 ljudi, od te?* pride nn vladne čete 104, na delavce pa 193. Med delavci ie našlo smrt 170 moških, 21 žensk in dva otroka. Ranjenih je skupaj 802 ljudi, od tega 309 organov oblasti in 493 delavcev. Med ranjenimi delavci je 402 moških, 79 žensk in 12 otrok.
anglija
s Minister prosvete o veri. Otvarjajoč te dni riovo učiteljišče", je rekel angleški prosvetni minister tudi sledeče: »Po mojem mišljenju bi morala vsaka preparandija (učiteljišče), ako hoče doseči-svoj namen, hiti zgrajena na verskem temelju. Vsak dan sem bolj prepričan, da je vera glavni pogoj za odgojo značaja.«,
POLJSKA
h Sokoli molijo m ruski narod. Poljski katoliški Sokoli so podvzeli v cerkvah pravo molitveno vojno za osvobojenje ruskega naroda izpod brezobzirnega, krutega boljševi-škega jarma. Te molitve je priporočil sam sv. Oče Pij XI. Vodja poljskega katoliškega Sokola grof Adam Zamojsky je obvestil svetega Očeta o tej molitveni vojni, za kar se
BANKA BARUCH
15 (tue Lafegcne, Pariš
Odpretnl|a denar v luooslavlfo
najhitreje io po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančne posle naikulantneje Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji iu Lukseoi-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BUMUA: H« MM-M Unueli*. NUM1M«. fic 11I7-S4 l'un. HUI.A.V, HM: »• !««"*» .*•«. Mml. l,|]g»f!IIHl!RO: !f« 6967 l,«x™iM»lri;
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice. 2'
je v imenu papeža zahvalil kardinal Parceli. Vse to jo grof Zamojskj- sporočil ludi starosti ruskih Sokolov v inozemstvu, g. A. Vi-ničuku.
RUSIJA
s Bo treba s pravo Imrvo mt dan. Pri
zadtiji licitaciji za dobavo 3000 traktorjev (motornih poljskih strojev), v vrednosti II milijoni.v Kč sovjetski liusiji, so. propadle češkoslovaške Ivrdke. čeprav so bile najcenejšo. NaroČilo so dobile ameriške tvrrtke. Sovjetski trgovinski zastopnik v Pragi je dal češkoslovaškim tvrdkam razumeti, da ne odda sovjetska Rusija češkoslovaškim tvrdkam tako dolgo nobenih naročil, dokler Češkoslovaška ne prizna sovjetske Rusije v vsakem pogledu.
drobne novice
Nad 1400 dunajskih socialnih demokratov pride pred sodišče.
Novo špansko vlado je sentavil dosedanji ministrski predsednik Lerroux. Se bo težko vzdržala.
Poljska ima 24 visokih šol, med njimi 13 državnih in 11 zasebnih. Vseh visoko-šolcev je 51.770.
Pogajanja m sklenitev trgovinske godbe se prično med Rusijo in češkoslovatt I republiko.	^
Ostavke je podala španska vlada.
Navadno meščanko hoče poročili i princ Oskar.
Z« doktorski predmet jc proglašen nam® o časnikarstvu na vseučilišču v nemške«! Ileidelbergu.
50.000 avtomobilov vozi vsak dan prefeJ trga v ameriškem New Yorku.
Lastno drfavo si hočejo ustanoviti cigani t in sicer v vzhodni Afriki.
Jugoslovan Krstulovič je dobil prvo u grado na velikih avtomobilskih dirkah i Braziliji.
Za 30 odstotkov so narasle ceno izdel-kom iz ovčje volne v Avstriji.
Uvoz alkoholnih pijač hoče povečati aite. riška vlada.
Kaj je vendar
lak gospodar mislil H
Tako se človek nehote vpraša, ko cili| ilan na dan o novih požarih, obenem i tutli, ila so bila pogorela poslopja daleko! pod vrednost zavarovanja. Še pred nedavnem smo morali poročali o požaru, ki je |K)vzročil 2(10.000 Din škode, zavarovano! pa je bilo vsega za 8000 Din.
Res je, Človek kar ne more verjeti, da| bi čez noč prišel ob drago in ljubo mu po-* sest. Zato tudi gospodar velikokrat ne more verjeti, da bi mogla njegova poslopji! s premičninami vred postati v hipu plen ognjene sile. Iu prav ,:dradi te napade vere, ki njeno pegrešnost vsak dan doka; zujejo novi požari, nima svojih poslopij ali sploh nič zavarovanih ali pa odločno prenizko.
Pri zavarovanju se obrnite na našo domačo Vzajemno zavarovalnico. Ona ima v vsakem kraju vestnega, poštenega in uvidevnega poverjenika, ki Vam bo glede ra-varovanja svetoval le on o, kar more biti za Vas koristno.
Doživljaji mohorskega poverjenika
(Nadaljevanje.)
Pa še kako! Posebno starejši, Štefan, je voik na knjige.«
»Privoščite jim torej to pošteno veselje!,.
.J 4X2 pravim: kadar bo družba šla nazaj z ud-nino, takrat bo spe! kaj kupčije; 15 dinarjev bi ic dal; sedai pa ne in nc. Jaz sem mož, ki drži. kar enkrat reče.«
•'Vam sc zdi cena previsoka. Čc .greste pa v knjigarno kupovat take knjige kot je na pr. Zgodovina slovenskega naroda, boste za eno knjigo dali toliko kot tukaj za vse mohorske knjige. Pa ljudje kupujejo tudi take knjige.,
>Še so norci na svetu, druzega ne moreni redi.«
»Rajši recite: Se so pametni ljudje, ki znajo cenili vrednost knjig. Vidim pa, da 'se le>tos v tej stvari nc bova zedinila; morda sc boste drugo leto premislili.«
'■Čc bo udnina 15 dinarjev, drugače ne.«
»To bova pa midva težko učakala; bova mislim ooa prej v grobu.«
»Pa tudi pravi Ampak povem vam kar naprej, četudi nisem prerok, da bo družba na ta način propadla. Boste videli, ali Trdin ve pravo ali ne,«
»Bomo videli.«
Žona se očitno ni strinjala z ozkosrčniroi nazori svojega moža glede cene knjig kn jc med najinim razgovorom tibo izginila iz sobe. Ko se<n sc poslovil od moža. me je že čakalo pred hilo in
se opravičevala: »Nc zamorite, gospod! Saj ti t» paien naš. ože; kar si pa enkrat vtepe v {Um mu nijirče nc izdaje; je re« dvakrat Trdili, m enkrat.-. '
»Kaj hočemo!. Pdtrpctj moramo eden i dni* gim aH kaJror pravi iv. Pavel; .Drug drugega trt* fnena. nosit«.» Upam. da sc drugače dobro tu-umetc.«'- .
»Hvala Bogu, se, še nc morem preveč prile žiti, Vpi«te nas pa le v Mohorjevo družbo! Ima® kar lukajle denar. Bom sama plačala. Par let sni« bili brez knjig, pa-se mi jc zdelo, kakor da bi P o božički brez potic in o veliki noči brez Za god mi je sestrji,iz Amerike poslala pet larjev; pravi: da boš Smela kaj za priboljšek; K® sc pa že takrat namenila, da bom jaz plačala " družbo, te se bo mož zOipet upiral.«
»Pa ne bo mož z«.to nič nejevoljen?«
»Narobel Veiel bo, posebno šc, ker mu nc J>° treba šteli denarja. Bere rad, le denar za lako reč mu ne gre iz rok.«
Zahvalil sem sc Sc ženi za nje uvidevnost ttr
POZOR I
Tudi listi, kateri še nisto pri me*1' kunovali, se prepričajte rta je najboljši nakup dobreaa blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi vseli drugih potrebščin Pri
„QEŠNIKU" j
Liiucnrjeva ul. Lint>i laaa , Slrilurjcva nI. ^k Največja! tzbera svilnatih rut in šerp. jfS
T"
\
»C poslovil. Domov gredč sem pa opravičeval Trdina s tem, da sem dopolnjeval Prešerna:
Kako bi neki sladke pel Lesničnik! Kako bi neki prave pel Levičiiik!
Kako govoril mehke bi Trdinčnikl ★
Nekaj manj kot eno uro je bila oddal;ena od iupne cenkve samotna hiia v nekem kotu pod hribom; po domače se je relclo »v Pustoti«, Gospodarja nihče ni drugače klicaj kot »Bederuk«, katero ime so tmt prikrojili po sv. Benediktu, njegovem krstnem patromi. Kar zadovoljno je Bedenk •kupuj živel s svojo ženo Mano, dasi Bog zakona ni blagoslovil z naraščajem. Kot pridnega delavca <o moža povsod radi sprejeli v delo in tudi žena je pogosto Sla kam v »taberh« in postrani malo zaslužila; razum hišice drugega nepremičnega posestva nista imela.
Nisem pomnil, da bi bili iz ie hiše kedaj med irohoriani; porodilo se je tedaj v meni upanje, da ta hiša postane kakor neka trdnjavica te družbe, ki ji bo ostala za vedno, ker glavni pogoji za vpis so bili dani. Da poskusim srečo, sem si izbral neko nedeljo, ker med tednom čez dan bi bržkone nikogar ne dobil doma. Po končanih farnih opravkih sem jo udaril proti Pustoti. Ženi je bila zaposlena z gospodinjskimi posli, ko sem vstopil. Na vprašanje, kje je Bedenk, mi je pojasnila, da ga sedaj ni doma, a da ga v kratkem pričakuje.
»Skoda!« sem deial, »rad bi se ž njim pogovoril zaradi Mohorjeve družbe. Morda bi pri vas tudi pristopili?«
»Nič ne vem; kakor bo on odločil. Malo počakajte, mislim, da veliko ne bo treba, pa bo prišel.«
Iz te hiše kakor tudi iz drugih hiš te vaei so ljudje po večini hodili v cerkev v sosednjo župnijo. v Zabukovje, ker so imeli dokaj bližje kot v svojo župno cerkev.
Zato sem" rekel: »Pri nas sem danes priporočil pri oznanilih Mohorjevo družbo; vi tega ni«te sli-šaki; pa saj vem, da so jo v Zabukovju tudi priporočali?«
»Pa »o jo res in tudi prav danes. In kako so jo priporočali! Možje, ianije — so rekli — 6e ne morete drugače spraviti skupaj dveh kopačev, pa naredite tole: v petkih se morate zdržati mesnih Jedi; zdrttle se dvajset peitkov zraven tega še tobaka; pa sai ne bo treba niti. dvajset petkov m
Brat Konrad v on Parzham. Kakxxr nain poročajo, «o bili čudeži, ki »o »o izvršili na njegovo prl-prošnjo, žo potrjeni. Brat Konrad j« bil 43 let v.atar samostana Sv. Ana v Attottingu na zgornjem bavarskem. BU je velik dobrotnik. Silno rad j* pomagal revežem. Umrl je pred 40 leti.
gm
Za spomladansko zdravljenje
čiščenje krtri in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-CAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:
1. zaščitni žig, — 2. ime proizvaialca: Apotek« Mr. Bahovec, Ltuhljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. zavojček za Din 20 — Torej ia spomladansko zdravljenje saino pravi:
»PLANINKA-ČAJ-BAHOVKCc iz Ljubljane.
Kuk- pod Sp. l*r. ml .1. 11. 198 J
j
boste imeli skupaij za družbo; dekleta, kak svilen tnali na leto manj v obleko, pa bo za par kovačev; vsak naj stori svoje, pa boste videli, kakšna grmada nas bol« (Žena je očitno besedo ,armada* zamenjala z .grmado'.) »Ljudem je šlo kar malo na stneh, pa zabukovski gospod radi kakšno tako povedo.«
»Ali je Bedenk tudi to slišal?«
»Tudi, sai sva še skupaj šla v cerkev in na<zaj.«
»Ali je kaj rekel na to?«
»Nič ni rekel.«
Lahen dvom mi je nekoliko zasenčil zadrro trditev žene, o kateri »em vedel, da osma fc.» a zapoved v njej nima kdo ve kako nwion« opore, ker premalo loči med reanioo in neresnico.
»Ž njim bi moral govoriti,« sem nadaljeval, »a se lahko zgodi, da bi dolgo čakal in ga ne pričakal. Pogovorila se ra;ši sama; če ne prihodnjo nedeljo, pa gotovo čez dva tedna pridem do vas, da poiz-vem, za kaj se bosta odločila.«
Ženi jc ugajal moj predlog in tako sem odšel.
Pretekla sta res dva tedna. Po večemicah smo imeli še občinsko sejo, ki se je precej diolgo zavlekla, talko da je bil že pozen mrak, ko sem do&pel v Pusto to.
»Oh, spet ga ni d-omal« j« vzkliknila Mana, ko me je zagledala. »Vse popoldne je čakal; potem je pa rekel, da vas gotovo več ne bo in je odšel v sosednjo vas, da se pogovore radi dela čez teden. To vem, da mu bo žal, da vas ni dobil.«
»No, ta žalost ga menda ne bo strla. Radi družbe sta se pa itak gotovo odločila.«
»Kajpada.«
»Torej, kako bo?«
»Takole ie Bedenk rekel: «K-aj se hočeva vpisovati! Sama sva; otrok ni, da bi brati. .Domoljub' nama kar zadostuje, saj še tistega komaj prebere-va.» Veste, pa je tudi tako: 011 zna malo bratL« (Pri določitvi mere, koliko zna mož brati, je žena rabila krepkeljiM ljudski izra®, ki ga pa iz rahločutnosti ne kaže izdaiiatl SirSi javnosti.) »Jaz pa berem že hitro, pa kaj, ko ob nedeljah Koma) pridem dio branja; je vedno kako delo.«
»Poslušajte! Lansko leto sem pri neki družini, kjer je veliko otrok — ime ohranim zase — tako poskušal kakor letos pri v? Pa so mi rekli: radi bi se vpisali, pa je toliko 'rok; preveč imamo stroškov, ne amoremo udnine Torej tam so bili otroci vzrok, da se ne vpi"" pri vas zopet je vzrok, da »e ne vpišete ker i otrok. Kdo naij potem še ostane ra družbo?«
»Ja, sai pravim, ljudlje smo res čuclni; zato pravijo, da še Bog vsem ne more ustreči..
»Vidva bi tiste dinarje z Iaihkoto odrinil«; če sama ne bi brala knjig, rib lahko dasta kaki revni družini in vama bi bili hvaležni.«
»Letos bo že ostalo pri tem, kakor je Bedenk odločil. Morda bo drugo leto drugačne volje, Pa prihodnje leto pridite zopet vprašat,- sem prav vesela, če pridete.«
»Mana, t-ole reč bomo morali malo drugače urediti. Vidite: dvakrat tole pot napraviti do vas zato, da zvem, da nič ne bo, j« le preveč nerodno, saj eem dan-es težlko prišel, ko me doma ča.ka še precej dela, katero moram danes dovršiti. Naredimo tako: k velikonočnemu spraševanju, ki je vedno krog novega leta, prideta vedno oba; pa nn' oden od valju takrat pove, aH pristopita k družbi ald ne, pa bo zadeva rešena.«
»To Imate pa tudi prav; pa na) bo takol Ali hočete en požtrek slivove«? Imam prav dobrega, sva ga sama lansko jesen skuhala, vam ne bo škodoval.«
»Hvala, hvala! če pridem poleti kam na planine ves vroč, se ga res ne branim en poHre-k; dane« mi pa ni sile; prav za prav vroče mi (e že.«
»Ste bitro hodil' krtine?«
»Se ne preveč; mislim neko drugo vročino; pa puatlmo tol Moram že hiteti; tema me bo preganjala, posebno ia, ker ie oblačno; 1 luno pa tudi nič n« bo.«
»Skoda res,« ie modrovala Pustotarica, »v sr* dio je bila polna luna, takrat bi vam dobro svetila; zamudi pa luna vsak dan eno uro; danes bc šele krog desetih začela svetiti.«
»Pozdravite Bedenka! Drugo leto pa več poguma!«
»Bom pozdravila, hvala! Ostanemo pa še vseeno prijatelji, kaj ne?«
»Gotovo! Še bolj prijatelji pa bomo, če vaju bom našel med udi Mohorjeve družbe. Z Bogom! Hvaljen Jezus!«
»Vekomajj, amen!«
Komaj sem razločeval pot, tako se je že stemnilo; zalo mi je bil tudi korak nekoiliko bolj počasen. Pa mi je tedaj stopila v spomin pesem našega Medveda, v kateri pesnik pripoveduje o sestanku s Slovakom na Sušaku, katerega ie pozdravil s krščanskim pozdravom in mu je 011 prav tako odzdravil. Na vprašanje, kako ae godi Slovakom med Ogri, je mož odvrnil:
»Hvaljen Isua! Gospod častiti, ko bi vam na-šo povest začel, ne bi se mogel tako posloviti kot sem [»zdravil, temveč bi — zaklel.«
V »ličnem položaju 3em bil sam prav U dan, k» sem se poslavljal od Pustotarice. Tolažila pa me je ena misel: na razvalinah lakih neuspehov, kot sem enega doživel danes, napuh ne naide nobene brane, da bi se razraščal. Res je pa tudi, da je bila senčna stran v tem primeru dokaj močnejša od soln-čne.
Naslednji dan sem odposlal zapisnik udov in zadntf ostanek udnine.
★
Povest bi bila s tem končana, da ni prišla
vmes še neka oseba, ki je nehote poskrbela z« bolj romantičen konec te povesti.
Bilo je nemara meseca septembra istega leta, kot »o se godili zgoraj opisani doživljaji, ko je privihrala v župnišče meni nepoznana ženska, kateri hi bil prisodil kakih trideset let, Že njen nekam plašen pogle-d je razodeval, da tukaij nekaj ne bo v redu.
»Oh, kako so ljudje grdi, kako so ljudje grdi!« se je glasila njena uvodna beseda.
(Konec prihodnjič.)
Kaj sem slišal na vlaku o
Mestni hranilnici ljubljanski
Včeraj sem slišal na vlaku živahen razgovor. Seveda o krizi, saj o tem v6 vsak nekaj novega. Kinalu je nanesel razgovor na denarne zavode. Neznani sopotnik je omenil, da se boji za svoj denar.
Drugi sopotnik, ugledni posestnik iz Kresnic, mu je tolmačil, da je njegov strah neopravičen:
Pravkar sem nesei v Mestno hranilnico ljubljansko svoj denar. Pokazali so tni, da so od avgusta 1931, ko so vlagatelji po nepotrebnem navalili na zavod, do letos izplačali 116 milijonov več kakor so prejeli od vlagateljev. Dobro vem, da bodo v nekaj letih vse vloge popolnoma proste; sain ljubljanski župan je tako povedal. Izgubiti pa ničesar ne morem. Hranilnica je za svoje terjatve zavarovana na posestvih in hišah, ima lepe rezerve in v najhujši sili bi jamčilo za vloge še mesto Ljubljana s svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Saj je ljubljanska občina med najbogatejšimi v državi.
Prvi je nato vprašal: Ali je torej varno nositi prihranke v Mestno hranilnico?
Kresničan je odgovoril: Seveda, izgube ne moreš utrpeti, dobivaš pa lepe obresti, in vsak hip izplačan denar, katerega sedaj naložiš. Ko bodo ljudje zopet nosili prihranke v hranilnico, bo mogla dajale nove kredite in s tem bo mnogo brezpo* sem i h dobilo zaslužek.
Ko je Kresničan izstopil, sem si mislil, da bi bilo kmalu krize konec, da so vsi ljudje tako uvidevni kakor on
KAJ JE NOVEGA
Nove žrtve bede
Tihotapljenje, ki je v nekaterih družinah povzročilo že dovolj nesreče, je te dni zahtevalo zopet izdatne žrtve. Terjalo je dvoje mladih življenj, njihove družine pa pognalo v žalost.
V petek zvečer 2. marca oh 20 je ria Jezerskem, in sicer na vrhu planine Komatavre v višini 1600 m prekoračilo mejo šest iiaših tihotapcev. Prišli so navzgor iz Avstrije po snegu, ki je ponekcd visok 2 do 3 m. Zat > so bili opremljeni s krpljami. Nosili so s seboj nahrbtnike vtihotapljenega saharina, vsak približno 10 do 15 Kg. Onkraj meje v Avstriji v Kortah je baje shajališče tihotapcev in zalila saharina, katerega Avstrijci dobavijo tja. Na loga naših pa je. da ga prenašajo ob primernem času in vremenu čez mejo in ga po'em oddajajo v nadrobno razprodajo.
Oni petek je bila temna noč. Luna še ni izšla."ko so tihotapci prekoračili mejo in prešli na našo stran kakih 100 do 200 korakov in prišli na naši strani v bližino patrulje, ki se je nahajala okrog 100 korakov od meje. Ker je bila tema, patrulje tihotapci niso opazili in so boleli brezskrbno preiti nevarno točko Naen-
krat pa jih patrulja pozove: j Stoj k Na te klice pa tihotapci niso obstali, marveč so se ra?<-bežali na vse strani in niti nahrbtnikov ni=o odvrgli proč. Patrulja je streljala. Tako sls bila ob tej priliki ustreljena dva tihotapca, in sicer 24 letni brezposelni čevljar Pogačnik Franc, sin kajžarja iz Podbrezij, in 21 letni Zupan Franc, tudi brezposelni čevljar, vulgo Blej-čev, doma iz vasi Veterna uad Golnikom. Tretji tihotapec, 20 letni čevljar švab Franc, tudi iz Veternega doma, je najprej zbežal, ko pa je videl, da mu to postane lahko usodno, se je vdal in ga je patrulja nepoškodovanega /.gr.i-bila in ga odvedla na orožniško postajo na Jezersko. Ostalim trem tihotapcem pa se je posrečilo zbežati. Zasledovanje teh je bilo otež-kočeno, ker so imeli na nogah krplje in -o hitro hodili po snegu. Nadaljnje zasledovanje vodijo orožniki. Ali je od teh treh tihotapcev kdo ranjen, se ne ve.
Zelo težavno je bilo spravljanje ubitih dveh žrtev v dolino, ker je iz Jezerskega na vrh Komatavre svojih 4 do 5 ur hoda in je na vrhu še veliko snega. — Z nesrečnimi žrtvami !>ode vsi sočuvstvujejo.
OSEBNE VESTI
d Novumašniki leta 1934. V mašuike bodo letos posvečeni sledeči bogoslovci ljubljanske . škofije: iz V. letnika: 1. Ivan Dolšina, rojen v župniji Velike Lašče 21 avgusta 1909; 2. Janez Jenko, rojeu v župniji Mavčiče 5. maja 1910; 3. Jožef Kofalt, rojen v župniji Semič 20. aprila 1!J<)9; 4. Janez Oblak, rojen v Horjulu 7. maja 1910; 5. Anton Orehar, rojen v Predosljih 13. junija 1910; 6. Janez Pregeljc, rojen v Begunjah pri Cerknici 29. avgusta 1909; 7. Jožef Pretnrov, rojen v župniji Cerknica 6. februarja 1906; 8. Alojzij Turk, rojen v župniji Prečna 21. novembra 1909. — Iz IV. letnika: 9. Karel Babnik, rojen v župniji Mekinje 10. no-vembra 1909; 10. Ludovik Cepon, rojen v Horjulu 28. avgusta 1908; 11. Milan Kopušar, rojen v Škof j i i/>ki 30. oktobra 1009, 12. Anton Sto-par, rojen v župniji Boštanj 4. maja 1910; 13; Avguštin Zavbi. rojen v Zgornjem Tuhinju due 10. avgusta 1909.
d 80 letnieo rojstva je praznoval ono iie-teljo g. Ivan Skušek, revizor davčnih uradov > p. v Ljubljani. Na mnoga leta!
d 80 letnieo je obhajala te dni pridna služkinja Julka Žumer, ki že 40 let služi pri ?e-botovih v Mariboru. Bog jo živi!
d 60 let je došivel ugleden vzgojitelj in slovenski pisatelj g. Julij Slapšak, šolski vodja na Prulah v Ljubljani. Gospoda ravnatelja Bog živi še mnogo let!
d 25 letn»?c umetniškega delovanja je praznovala te dni ljubljanska gledališka igralka Marija Vera,
d 50 latuico rojstva obhaja 9. marca g. Mihelič Anton iz Kota pri Ribnici. Ze kot mladega deoka so ga oče posadili za »statve< za izdelavo rešetarskih plošč, ki jih dela že 35 let. Zvestemu čilatelju in stalnemu naročniku »Domoljuba« želimo, naj ga Bog živi že mnogo let!
domače novice
d Letošnje hirinovanje v ljubljanski škofiji se bo vršilo po sledečem redu: L Dekanija Kranj: 1 Cerklje v nedeljo 15. aprila; 2. Št. Urška gora v ponedeljek 16. aprila; 3. Zapoge v torek 17. aprila; 4. Smlednik v sredo 18. aprila; 5. Mavčiče v četrtek 19. aprila; 6. Trboje v petek 20. aprila; 7. Velesovo v soboto 21. aprila; 8. Šenčur v nedeljo 22. aprila; 9. Naklo v ponedeljek 23. aprila; 10. Podbrezje v torek 24. aprila; 11. Duplje v sredo 25. aprila; 12. Križe v četrtek 26. aprila; 13. Lom v petek 27. aprila; 14. Tržič v nedeljo 29. aprila; 15. Goriče v ponedeljek 30. aprila; 16. Tretenik v torek 1. maja 17. Preddvor v sredo 2. maja; 18. Jezersko v četrtek 3. maja; 19, Kokra v petek 4. maja; 20. Predoslje v soboto 5. maja; 21. šmartin v nedeljo 6. maja; 22. Besnica v nedeljo 21. oktobra; 23. Kovor na jesen, dan se bo še določil; 24. Kranj na jesen, dan se bo se določi i; 25. Sv Jošt, dan pe bo še določil. — Ostale dekanfje prihodnjič.
VINA
Za lesku delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vlnarns v Ljubljani
d Zgodovinske besede. Slovenski narod sc ima za svojo visoko kulturno stopnjo zalivali« predvsem duhovščini. Brez slovenske duhovščine bi morda danes slovenskega naroda sploh ne bilo več — vsekako pa bi brez nje ne bil slovenski narod na lej kulturni stopnji, na kakršni je. (Dr. Ivan TavčaT.)
d Nabava državnih zastav. Po zakonu o praznikih morajo v mestih in trgih razobešati ob državnih praznikih državne zastave vsi lastniki zgradb. V ostalih krajih pa se morajo takih prilikah razobesiti zastave ua vseh zgradbah javnopravnega značaja, kamor spadajo tudi cerkve in župnišča. Ako ni za zastave na
Umetne oil
izdelujemo po naravi /.u ua;e ua-cijente. F. &<f. MUHcr S6hnt,
Wiesbaden, v Ljubljani Spiošna bolnica, očesni odde ek, od 12 do 14. marca 19.14.
razpolago cerkvenega denarja, morajo za njih nabavo poskrbeti občine. Tako je odredila ban. ska uprava.
d Petje lista in evangelija v slovenskem jeziku. Z odredbo sv. Očeta in odlokom škofijskega ordinariata je dovoljeno petje lista in evangelija pri slovesnih sv. mašah v slovenskem jeziku in sicer od letošnje velike noči naprej.
d Ceno železniškim »osnim listkom bod« povišali za novih deset odstotkov.
d Ljubljanska plinarna je lani prvič proizvedla nad dva milijona kubičnih metrov plina. Koksa proizvaja plinarna letno že 2800 ton in bo v kratkem začela pridobivati bencol. Posebno hvalevredno je to, da naroča plinarna vse stroje in priprave v vedno večji meri pri domačih tovarnah.
d »Prolc'arci.« Po neuspeli marksistični revoluciji so zbežali socialno demokratični voditelji na vse strani, največ na Češko. Eden cd tistih ki je imel pri begu smolo, je bil so-cialno demokratski poslanec Gliick. Avstrijski policaji so ga ujeli, ko je drčal 7. avtomobilom proti meji. Pri njeni so našli 200.000 šilingov, to je okrog dva milijona dinarjev. Pa se se vedno najdejo ljudje, ki obožujejo take in podobne »proletarce«.
— Bolečine in tiSčanje v želodca, zaprtje, gnilobo v- črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor iešče pije naravno »Franz-Josef« grenčieo. poln kozarec zvečer, preden gre spal. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Frans-Josef« vodo toplo priporočati kol zelo smotreno. doinače zdravilno sredstvo
d Z resnice skregani. V marčevi številki ljubljanskega cerkvenega lista »Vera in življenje« je priobčen ta-le člančič: »Takole l>e-remo v »Jutru« z dne 16. februarja 1934, stran 6- »Boji med vladnimi oddelki in uporniki pa se med tem nadaljujejo. Topovi grmijo in rušijo, strojnice ragljajo svojo uničevalno pesem, žrtve padajo... In v tem rnetežu državljanska vojne je prejel kancelar dr. Dollfues od papeža iz Rima apostolski blagoslov zanj in za deželo, katere vodstvo je v njegovih rokah.« — Resnica pa je sledeča: Kardinal državni tajnik Pa-celli je zveznemu kancelarju dr. Dollfussu odgovoril na čestitke, katere je le-ta poslal tele-grafično av. očetu ob priliki obletnice kronanja, ki je bila 12. februarja. V ialivalo m le čestitke je kardinal državni tajnik Pacelli zveznemu kancelarju poslal zahvalni telegram, v katerem mu sporoča, da je njegova svetost zagotovila pobožnih želja hvaležno vzela na znanje in proseč Boga ponwči in varstva, pošilja zveznemu kancelarju in od njega vodeni deJeli najmilostneje apostolski blagoslov.« To poročamo le zato, da se Ih> vedelo, iz kakih vzrokov katoličani ne moremo podpirati in priporočati protikatoliških listov.
d Pri zabavah imaio užitek le zdrave osebe. Celo najnedolžnejii prehlad ali najlažji jj'avo- a" zobobol Vam pokvari vso zabavo. Ako se hočet« temu izogniti, vzemite že pri prvem pojavu teh
bolečin 1—2 Aspirin tableti m brž boste ozdraveli.
\\
d Podpišemo! »Kmetski list« piše o izročitvi poslanca Jugoslovanske nacionalne stranke Husejina Kadiča sodišču. Ta narodni zastopnik je namreč pri agrarni reformi v Bosni za precej milijonov oškodoval državo. »Kmetijski list« pravi med drugim tudi sledeče: Začetek je sicer skromen, a boljši je, kakor pa [nič. Važno je, da se je čiščenje enkirat začelo, ; glavno pa. bo, če bodo odločilni krogi na začeti poti tudi vztrajali! Ce kje, velja v borbi proti korupciji načelo: Ne odnehati! Ne smemo se pa zadovoljiti samo z borbo proti korupciji v javni upravi, dssi je ta za državo kot tako silne važnosti. Začeti, organizirati in izvesti bo treba tudi borbo proti nepoštenju in korupciji tudi v zasebnih zadevah, ki zadevajo ljudstvo m-ogoče še bolj v živo kakor »državne« afere. Tudi umazane zasebne Špekulacije, l»ančni polomi in kakor se vse taike »transakcije« že imenujejo, ne smejo ostati nekaznovane, pa če so pri teh umazanijah udeležene že tako »visoke« in »ugledne« osebe. En sam kaznovan I tat ali slepar bolj dvigne javno moralo in zaupanje kakor tisoč »zaradi ugleda« prikritih lopovščin! — Soglašamo in podpišemo! Z vso ostrostjo naj oblast nastopi proti vsem, ki so državo, banovino ali občino kakorkoli oškodovali. Oblast pa naj dalje skrbi, da bodo tudi v občinskih zastopdh samo neoporečni, pošteni, m-a vi to visoko stoječi ljudje. Kdor daje ali je nedavno dajal s svojim nenravnim življenjem j pohujšanje, ne spada v občinsko upravo, ali pa j celo v šolski odbor. Tudi v tem pogledu naj I obvelja: Proč z vsakim, ki ni vreden svojega mesta, pa čeprav skriva svoje grehe pod kako krinko.
med brati hrvati
d V Zagrebu je odšel h Gospodu pa plačilo
pomožni škof dr. Dominik Premuš, zgleden duhovnik, izredno dobrega srca. Naj počiva v miru!
d V Zagrebu je umrl bivši mestni župan zagrebški arhitekt Vekoslav Heinzel.
d Tudi v Zagrebu razsaja hripa. Ni zelo huda, vendar je umrlo na hripd že okrog 20 ljudi.
d Zagrebški jezuiti so priredili v minulem letu v Zagrebu 27 misijonov, 56 predavanj za izobražence, 166 govorov za preprosto ljudstvo, 546 kongreganistidnih sestankov in 549 pridig; nadalje so izpovedali 120.000 ljudi in podelili zakrament sv. Rešnjega Telesa 181.000 zdravim in 369 bolnim ljudem. Ni čudno, zaikaj framasoni jezuite tako zelo sovražijo!
d 113 letni Anton Vidič je umri te dni v S trni boru.
d Novo tovarno sa Iakaste kože sezida znana veletvrdka Bata v Borovu.
d če pošlješ učitelju mačka namesto pre-šička. Kmet Trajko Stajic iz Kukovca pri Pro-kuplju je poslal učitelju Nedjelkoviču za sv. Savo v vreči mačko namesto prešička. Učitelj je Stajiča tožil in je bil ta obsojen na mesec dni zapora in pa na 300 Din globe.
d 20 stanovanjskih hiš je prodala zagrebška občina, ker je imela z njimi izgubo.
d Snaga je pol zdravja! To pa le tedaj, če jo gojimo z zdravju koristnimi sredstvi. Ostra mila, katerih sestavine kožo samo dražijo, zdravju več Škodujejo, kakor mu more koristiti snaga. Rabite [orej za umivanje le blaga medicinska mila, kakršna so FelUrjeva Elsa-mita zdravja in lepote, ki so popolnoma neškodljiva, prijetno diše in se do zadnjega koščka izborno penijo, V prometu je sedem vrst mil. Po pošti pošilja na poskušnjo pet kosov za 52 Din brez vseh drugih stroškov lekarnar Evgen V. Fetler, Stublca Sonja, Elza trg 16, Savska banovina.
PO SRBSKI ZEMLJI
d Narodna skupščina nadaljuje s proračunsko razpravo. Ministrski predsednik Uzu-novič zelo živahno posega v razpravo. Poslanci opozicije navajajo pritožbe glede delovamja v raznih ministrstvih. Iz govorov poslancev večine in manjšine pa zveni ena glavna misel, da se je gospodarskim vprašanjem posvečalo premalo pozornosti.
d 60.000 Din za brezposelne r Belgradu je daroval bralj Ale&sander.
d Kataster Belgraua. Po tridesetletnem delu je bil te dni izdelan kataster mesta Bel-grada. Vsa površina Belgrada znaša 8585 ha, od česar odpade 1421 ha na površino Save in Donave in 581 ha na otoke. Najvišja točka Belgrada meri 249.10 nadmorske višine (astronomska opazovalnica na Lavdonovem okopu), najnižja točka pa je M »kis, ki dosega le 71.10 metrov nadmorske višine.
i Panhormon je hormon, ki deluje jjpj na rs« notranje žleze in normalizira njih delovanje. Razen tega deluje ludi a h delovanje srca, krvni obtok, dihanje, sestav krvi in seči, kakor tudi na izločevanje sečne kisline in drugib škodljivih snovi iz krvi. VaSee pnalsorrnon je ogljikova kislina. Zato mora imeti vsaka dobra mineralna roda v sebi razen zdravilnih mineralov tudi vefjo količino ogljikove kisline. Znamenite Radenske vode so po vsebini ogljikove kislino najmočnejše v Jugoslaviji, zato so tudi tako zdravilne.
d 20 dni bo gostovala v Belgradu opera iz bolgarske Sofije.
d Največ opravka imajo sodišča s prebivalci v severni Sri»iji, nato slede: Slovenija, južna Srbija, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija in Bosna.
d 1,5®1.166 muslimanov je po najnovejšem štetju v Jugoslaviji.
d čiščenje. V Baru so bili aretirani predsednik občine D juro Soi, sodnik okrožnega sodišča Radovan D ju rov i e in odvetnik Vidaik lia-donjič. Dalje so še zaprli občinskega pisarja Dušana Orlandiča, »k rajnega načelnika v pokoju, in kmeta P. PavHSeviča. Aretacije občinskih funkcionarjev so menda v zvezi z nepravilnostmi pri upravljanju občinskega denarja. Sodnik Djutrovič in odvetnik Radonjič da zaprta radi strma, češ da sta v zvezi s požigom hiše okrožnega sodišča, ko je zgorel večji del arhiva. Pričakujejo pa, da bodo zaprli še nekaj uglednih ljudi.
d Tramvajsko progo grade v Zemumt. d Dolgovi jugoslovanskih narodnih gledališč znašajo nad 16 milijonov dinarjev, in sicer je dolžno zagrebško gledališče 8.5, bel-grajsko 5 in ljubljansko 2.74 milijonov Din.
d 567 Din davka in doklad pride povprečno i ta vsako osebo v Jugoslaviji.
nesreče	...
d Snežni plas s strehe ie v Kranju nevarno poškodoval 33 letnega posestnika Finž-garja Cirila z Bistrice pri Podbrezju.
d Glavo mu je obžrla. V vasi Boloči blizu šibenika se je pripetila strašna nesreča, v kateri je ugasnilo življenje majhnemu otroku. — Mati je šla na polje in prepustila troje otrok v varstvo dedu. Ded in starejša otroka šli ven, v hiši pa je ostalo v zibki trimesečno dete. Vrata v hišo pa so bila odprta. Čez nekaj časa se je splazila v hišo svinja in se spravila nad dete v zibelki. Obžrla mu je vso glavo.
Ko se je mati vrnila, je bilo dete že mrtvo in strašno iznakaženo.
d Okrog nezgod. V gozdu »i je pri dolu nevarno ranil hrbtenico 45 letni posestnik Valentin Strgar iz Bohinjske Bele. — V Sira-žiščtt je v šoli padla in si zadrla šivan&o v prša 11 letna Kristina Pleifecjeva iz OreJika. — Pri smučanju jo padel ia si zlomil roko 16 le«tni Franc Ribič iz Kranjske gore. — Pri obsekavanju lesa si je presekal vae žile na desni roki 41 letni mizar Franc Čarman ia Ljubljane.
novi grobovi
d Žalostna pmm zvonov. V Podzemlju je umrl 73 letni Matija Tome, oče g. profesorja Matije Tomca iz St. Vida. — V Grižah pri Celju je umrl Anton Poteko, oče g. kaplana v Ja-renini in šobke sestre v Mariboru. — V Mariboru je zapel mrtvaški zvon gledališkem« igralcu Francu Tovorniku. — V Vižmarjih je zaspal v Gospodu mizarski mojster Franc Bizjak, oče soproge bivšega ministra g. Gosta-čarja. — V Krčevini pri Ptuju je odšla v srečno večnost 78 letna posestniea Liza Sluga. — V Mariboru je odšel po večno plačilo bivši minister zdravnik dr. Franc 'Jankovič. — V Pobi ež ju pri Mariboru so pokopali zasebnico Nežo Papov, roj. Brenkuš. — Na Koroški Beli je zatisnila na veke oči vdova geometra Pavlina Kren. — V Novem Zabukovju pri Št. Rupertu je umrl 73 letni posestnik Jožef Rome. - V Ljubljani so umrli: višji železniški uradnik Božič Josiip, soproga zobozdravnika Albina Pavlovčič in vdova po poštnem peduradniku Ana Počkar. — Gospod, daj jim večni mir in pokoj!
razno
d Tudi letos bomo romali na Trsa* s posebnim vlakom o Binkoštih 19. in 20. maja. Polovična voznina je zagotovljena, z ladjo se bomo brezplačno peljali po morju na otok Krk. Kdor gre z nami, naj se čimprej prijavi. Podrobna pojasnila bodo objavljena v romarskem listu, ki bo izšel okoli 10. marca in ga pošljemo vsakomur zastonj, če se potem romanja udeleži ali ne. Svoj naslov sporočite po dopisnici na naslov: »Sveta vojska«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
d Neprijetne posledice razvrednotenja češke krone. Češkoslovaška je sama znižala uradni tečaj svojega denarja. Iznozemski prodajalci, ki imajo trgovske zveze s Češkoslovaško, bodo izgubili skoraj 20% pri blagu, če ni bilo kupljeno pred 15. februarjem 1934. Kupovalci blaga v češkoslovaški republiki pa bodo imeli dobiček. Radi znižanega uradnega tečaja češkoslovaške krone bodo tudi jugoslovanski iz-vozničarji utrpeli okrog 400 milijonov dinarjev izgube.
n Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi 30. marca vinski sejem in razstavo vina v kavarni g. Resmka v Ljutomeru. Otvoritev ob 9. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz Ijutomersko-ormoškeg*, gornje radgonskega in štrigovskega 'vinarskega okoliša. -Polovična vožnja po železnici je dovoljena samo za povratek nazaj. Legitimacije se dobijo pri Vinarski podružnici v Ljutomeru.
d Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro za zdravljenje doma in pitje Radenskih vod. Vsa navodila brezplačno. — Mravililče in kopališče Slatina-Radenci, Slovenija.
Vsled smrti mojega moža. naznanjam vsem kmetovalcem, da meljem vso kmečko mlatev vseh vrst žita —■ proti takojšnji zamenjavi oapraj. •—
I Postrežba natančna in dobra. Za nadaljno naklonjenost se priporoča Anic« Leben, Krevjov mlin, Skofia Loka
Najstarejši ljudje
žive v Bolgariji. Umetnost dolgega življenja pa nI monopol bolgarskih kmetov, ki dočakajo zato tako visoko starost, ker uživajo zdravo hrano, ki omogoča pravilno delovanje prebavnih organov in neprestano zdravo tvorbo krvi. Ce pa kaj ni v redu, poskrbe nemudoma, da sc ti organi na naraven način dodobra očedijo, da se tako rekoč prebavni in krvotvorni stroj očisti. Tudi mi to lahko storimo! Seveda — če hočemo! Zakaj vse pogoje imamol
Ampak samo od sebe to ne gre. Vsaj nekaj je treba storiti, če hočemo, da prezgodaj ne onemo-remo, da se prehitro ne postaramo in da ne postanemo za življenje nesposobni. Koliko vidimo pri nas ljudi, ki se plazijo okrog z vdrtimi lici in drgelajočimi nogami, posiave, v katerih se zdi, da duša, življenjska moč, samo še dremlje. In ponaj-več je temu vzrok slabo prebavno dedovanie želodca, zaprtje in slabo delovanje črevesja, katerih posledica je telesna napetost, zgaga, glavobol, nespečnost, pehanje, kar vse pojem dela človeka slabe volje, tesnobnega m nervoznega.
!n žal le prevečkrat opazimo, da so posledice vseh teh pojavov, če jih zanemarjamo, bolezni na mehurju in hemeroidih, srčna oslabelost in zama-ščenie, bolezni na ledvicah in nazadnje veliko prezgodnje poapnenje žil, vidimo pa tudi, da se lotijo organizma, ki ima takšne hibe, vse mogoče bolezni. Preizkušeno sredstvo proti temu pa je temeljito očiščenje .prebavnega aparata, nakar se kri obnovi in krvni obtok na naraven, neškodljiv način uravna. Zato so najboljše tako imenovane spomladanske kure. Posebno razširjen in splošno priljubljen je v ta namen na primer domači Planinka čaj, ki ga pripravlja lekarnar L. Bahovec v Ljubljani po večini iz tudi v inozemstvu priznanih jugoslovanskih planinskih zdravilnih zelišč.
Nad 50 let obstoječa irgOVitiO
SLIVNIK nanl. KRAŠOVEC
v St. Vidu pri Stični in Ivanini Gorici kol. nudi svojim odjemalcem zelo poceni specerijo, manu-lakturo rtd. Zimsko blago pod lastno ceno. Pridite m se prepričajte I
Ona: >Kuhurica je prismodila pečenko in krompir je neužiten. Ali ne bi bil nocoj zadovoljen s par poljubi za večerjo?«
On: -Zakaj ne. Kar notri jo privedi.«
»FITONIN
preizkušeno zdravilo za rane, hraste, llšaj, ture ter druge kotne bolezni, opekline, ranitve, oparltve, odprte ozebltne i. t. <j.
ublažuje bolečine. Bili so slučaji, ko so bile take rane stare nad 20 let. i uporabo >Fitonina< bo se pa zacelile pred potekom meseca. »Fitonim priporočajo tudi pri ranitvah, poškodbah, opeklinah. oparitvah. ker preprečuje infekcijo ustavlja krvavitev in zelo naglo zacetuje rane
»Fitomn« se dobiva v lekarnah. steklenica i-% gi. za Oin	»etika steklenica iltti «r. za l)in 60,- Ako bi ki,
shicalno ne imeli, naj se naroČi orl .Flton« dr. z o. |. prometni oddelek, Zagreb, postni predal 1-78. Ako se naroča po povzetju 'l mati ali velik« steklenica unanj se ne pošlje) tedai znaSa poštnina Din tU. . ak«i se Padenai posije naprej na .Flton. dr. z o. i poštni Čekov račun It.37.751 v /.aqf."ii. se Drihran. S TEM VSAK POSTNI STROŠEK
K®" Zastoni se pošlje |jouSna knjižica št. 17. vsakomur, ki to zahteva! 101)1
'»©■■■olj po minisir. pofl S. br.oll V
Vsem onim, ki trpe na toli ranah, služi »Fitonin« kot izredno sredstvo, ker je dokazano in potrjeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo In naglo celi tudi najtarejše kronične rane. »Fitonin« odpravlja otekline iu ne-prijen duh rane in že v tačetku /.dravljenja
Pri Cherbourgu je morji- vrglo na obal velikansko morsko žival. I icujaki mi si pričeli takoj beliti glave, v katero živalsko vrsto bi jo uvrstili; kajti doslej take živali še niso videli. Dolga je 8 metrov in ima na dolgem vratu majhno glavo, ki jc z. daljave podobna velblodovi. Ob straneh ima dve veliki plavuti. Nekateri učenjaki trdijo, dn je to neke vrste bastard kita. Ta pojav je zbudil toliko večjo pozornost, ker se zunanjost žiiali precej iijemu s |iii|>isi Morske kače«, kakor so jih podali zanesljivi mornarji.
KRSŽEV POT
(Nadaljevanje.)
Kraljica je sicer prišla sama semkaj, vendar ni imela vzroka, da bi se skrivala; stopila je na prag, odprla eno polovico vrat na stežaj in pogledala na prosto.
Možak se je ustavil in brez naglice obrnil glavo, ko ga je luč svetilke obsijala. Bil je Gilbert; ko so njegove oči uzrle kraljičin obraz, se je ona nekoliko zganila in osupnila; govorila je nervozno in tiho in skoraj nič vedela, kaj.
»Kaj pa je?« je vprašala. »Čemu ste prišli semkaj?«
»Ker sem vedel, da je vaša milost lukaj,« je odgovoril mirno.
»Vedeli ste, da sem tukaj? Kako to?«
»Videl sem vas in Šel za vami.«
Kraljica je pod kapuco začutila toplo kri v svojih licih. Gilbert je bil zelo dobro videti, ko je stal v svetlobi svetilke baš pred vrati. Bil je bled, vendar ne tako kakor Bernard; njegova postava je bila suha, ioda od mladosti in ne vsled poštenja in bdenja; bil je resen, vendar ne žalosten, energičen, ne navdušen, In njegov obraz je bil bolj zal nego lep. Eleanor ga je nekoliko trenutkov gledala, nato pa je zopet izpregovorila.
»Za menoj ste šli? Zakaj?«
»Da bi izprosil eno besedo od naklonjenosti Vašo milosti.«
6'
»Tisto vprašanje, ki ste mi ga danes stavili?«
»Da.«
»Ali je tako nujno?« Kraljica se je nekoliko nasmehnila in Gilbert je začuden osupnil.
»Vaša milost je pisala nujno,« je rekel.
»Torej ste tako skrbni in goreči, samo da ! mene ubogate? To mi ugaja. Nagrado dobite za to! Toda premislila sem se. Ako bi morala vnovič pisati ono pismo, bi ga ne pisala.
»Prijateljsko pismo je bilo. Ali ga hočete nazaj?«
Na Gilbertovem obrazu je bilo videti vedno večje razočaranje.V svoji skrbnosti se ji je še bolj približal in uprl svojo roko ob podboj. Kraljica se ji: umaknila nekoliko nazaj in se nasmehnila.
»Ali je bilo v resnici tako prijateljsko?« je vprašala. »Ne spominjam se več — vendar nisem tako mislila.«
»Gospa, kaj pa ste mislili?« Glas mu je zvenel krepko in nekoliko hladno.
»Ej — to sem že popolnoma pozabila!« In zopet se je nasmehnila in zmajevala z zavito glavo.
»Ako bi Vaša milost potrebovala mene, bi vso stvar razumel. Toda Beatrike ni tukaj. Danes sem si ogledal vsako vaših dvornic, nje ni bilo med njimi. Vprašal sem vas, kje da je, toda mi niste hoteli odgovoriti in ste bili jezni--c
»Jaz? Jezna? Vam se sanja?«
»Mislil sem, da ste bili jezni, ker ste
spremenili barvo in niste hoteli dalje g»
voriti--«
»Motite se. Samo bedak more biti jezen ako kake stvari ne pozna.«
»Zakaj pravite, da sem neveden? Topo mi same uganjke.c
In vi jih ne znate uganiti. Pojdite nol Da vam pa dokažem, da se nisem srdila, telim. da greste z menoj skozi vas doli. Pom>° že postaja.«
»Ali je vaša milost sama?« »Ker ste šli za menoj, morate to vedetil Pojdiva!«
Potisnila ga je skoraj v stran, da bi utopita na prosto, in trenotek pozneje sta stopala preko temnega odprtega prostora pred cerkvijo. Gilbert se ni dal tako izlahka presenetiti, ko pa je pomislil, da gre pozno ponoči skozi majhno francosko vas z eno najmogočnejših krcnanih glav v Evropi, ki je bil« hkratu najlepša med vsemi živimi ženskami, je spoznal, da ga njegova usoda ne vodi P° navadnih potih. Spomnil se je, kako silno se je začudil, ko je pred eno uro zagledal kraljico, ki je šla mimo odprtega okna njegovega stanovanja. Ako pa bi jo kdo videl sedaj ob tako pozni nočni uri zunaj, v družbi mladega Angleža, bi imel še mnogo več povoda čuditi se. Obšla ga je skoraj otročja želja, da I) ne bil sara v njeni družbi ali da bi bila kraljica vsaj Beatrika. Kar ste tiče naklonjeno«" kraljice do njega, je ni on niti najmanj razumel; to je Eleanor baš tedaj prav tako zabavalo kot jo je razburjalo. Cesta je bila n*
PO DOMOVINI
Iz zagrebške torbe. (Zagreb.)
škofa smo pokopali. Nekaj posebnega je škofovski pogreb. Kar sedem škofov je spremilo pok. pomožnega škofa dr. Dominika Premuša na njegovi poslednji poti. šestkrat so mu zapeli v stolnici molitve, najlepše mu je zapel grškokatoliški škof Njaradi. Tudi pravoslavni škof je prišel, kralj je iinel svojega zastopnika in vse oblasti, naroda pa je bilo gotovo kakih 15.000 ljudi, ki so prisostvovali pogrebnim svečanostim v stolnici m na kaptolskem trgu, ker v cerkev vse te množice niso mogle. Pokojni je bil iz Medži.murja — dežele, ki je Hrvatom posebno ljuba, ker je to ona žemljica, . ki je bila prav v skrajnem fasu rešena pred madžarsko silo in ohranjena Hrvatom. Bil je pokojni škof najodličncjši sin te zemlje, ki jo je pa tudi Z vsem srcem ljubil in ji mnogo pomagal. Zato je pa tudi bila na pogrebu domala vsa medžimurska duhovščina in mnogo naroda. Tam iz Mirogoja, kjer mu je poslednji počitek, se lepo vidi čez brdo, koder se je naselil Zagreb, kjer stoji nadškofijska gimnazija — za katero je žrtvoval pokojni toliko, da sam ni vedel koliko. Pravijo, da so zagrebški duhovniki bogati. Sedaj velja tako: bili so, a vetja pa tudi to, da niso greli denarja! Prav ta gimnazija je zraftla največ iz njihovega denarja — a precej milijonov je bilo treba v času največje draginje, da so jo postavili. Med najvejčimi dobrotniki je bil pokojni škof, ki za njim žaluje mesto in dežela, posebno pa duhovščina, kateri je bil 19 let generalni vikar, voditelj in prijatelj, ki je poznal vse lastnosti gospodov. Pij6 SP<-'' zapel »kraljevski zvon« oni veliki! Za škofom ie umrl župan. Osem let je župar.oval Zagrebu, po mučni in dolgotrajni bolezni ga je rešila smrt. Bil je zaslužen mož, ki je tudi kot velikomesten župan upal biti dober katolik. Tak v*.n je bil ta mož. H e i n -zel Lojze, da si je zaslužil celo papeško odlikovanje, red Sv. Gregorija. Ko so g a spremili v soboto k poslednjemu počitku, so modrovali takole: Ta ni kradel. Čudno kaj! Nekoč bi bila taka beseda že sama na sebi žaljiva, a sedaj je p s tem povedano veliko priznanje in pohvala mozu, ki je bil 8 let odločujoči mož tako velikega mesta, ki je odločeval o stotinah milijonov denarja, a jc umrl,
ne da bi zapustil ženi-vdovi vsaj hišo. Bil je pošten, spoštovanja vreden mož, ki je vedno znal varovati koristi svojega mesta, ne da bi se uklonil krivičnim zahtevam drugih niti ne delal v lastno korist. — Zagrebški Slovenci pa tudi vedno kaj gnetemo. Posebno nam je sedaj v mislih misijon, ki je že pred vrati. 15. marca ob V,8 zvečer začne in ob tej uri skozi 10 dni vsak večer misijonski govor v cerkvi Sv. Katarine. Zjutraj bo govor ob pol 6. Ce imate znane ljudi v Zagrebu, kar hitro kartico v roke, pa ga sf>omnite, naj ne zamudi te lepe prilike. Saj veste, da en takle pozdrav po pošti, posebno od mamice, največ velja! — »Naš Dom«
-	dekliški dom za dekleta, ki službe iščejo, je imel v nedeljo svoj občni zbor. Lejra ustanova je to, namenjena temu, da bi se dekleta, ki iščejo službe, obvarovala v času, ko so brez posla, in jim pomagala v primerno službo, '
To in ono.
(Stara Fužina v Bohinju.)
Letošnji pralpust je za nami. Bil je bolj žalosten, pač znamenje časa. Poroka ie bila samo ena. — Snega je bilo letos veliko; kopni počasi. Prijatelji belega športa, potrudite se v Bohinj, ker naše planine ostanejo jx><i snegom še dva meseca.
-	Se nekaj o naših gasilcih. Predlanskim so si kupili novo motorno brizgalno. Letos so se z vnemo posvetili prosvetnemu delu. Nabavili so si nove kulise, delo Valentina Hodnika. Pred kratkim so nastopili na odru, sedaj pa pripravljajo igro »P r i k a p e 1 ic i«.
Sv. misijon.
(Mošnje.)
Koncem preteklega meseca smo imeti v naši župniji misijon, ki so ga vodili gg. lazaristi iz Ljubljane. Udeležba je bila prav velika. Krasni govori nam bodo ostali za vedno v spominu. Cas za misijon je bil zelo primeren, ker nam sneg in mraz še nista pustila, da bi se mudili pri zunanjem delu. Nad vse ganljiv je bil prizor sprave pred Najsvetejšim, ko je vsa župnija nanovo obljubila zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi. Praktičen sad misijona je na novo ustanovljeno Apostolstvo mož in fantov. Priglasilo se je že nad 30 mož in fantov.
Ootovo se jim bodo pridružili če mnogi drugi. Oospodom misijonarjem in g. župniku se faranj najlepše zahvaljujemo za to, da so nam omogočir sv. misijon.
Organizacija bojevnikov.
(Lom.)
V nedeljo 25. februarja je bil občni zbor Sku pine zveze bojevnikov v naši župniji. Skupina je lepo oskrbovala spomenik v svetovni vojni padlih in v 1. 1933 priredila igro »Davek na samce«, v novembru oskrbela za padle tovariše cerkvene molitve. Pri občnem zboru je šlo za to, ali naj se skupina razide, ker je bila razpuščena Zveza. Občnega zbora sta se udeležila zastopnik tržiške skupine in zastopnik nove organizacije Borcev Jugoslavije. Ko sta jx>jasnila namen Borcev, so člani skupine sklenili, da se ista ohrani in pristopi k Borcem in da hoče krepko sodelovati z ostalimi borci za rešitev iz gospodarskih težav in srečno bodočnost v Jugoslaviji. Za predsednika skupine je bil izvoljen Uodnov Franc, Ta namestnika pa Rozman Jurij.
Prosvetno delo.
(Preska pri Medvodah.)
Godbeno društvo »Sora» je igralo v društvenem domu v Preski igro »A njega«. Kljub temu, da so igrali trikrat in je bila dvorana vedno nabito polna, jih je moralo 25. februarja, ko so igrali zadnjikrat, še mnogo oditi domov, ker niso dobili vstopnic. Zato bo društvo igro jvonovilo ž* enkrat v cerkvenem domu v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer v nedeljo II. marca ob 4 pojx>ldne. Pred igro bo koncert. — Tudi prosvetno društvo v Preski ne počiva. Sedaj se pripravlja na predstavo »Slehernika«, ki ga bodo igrali 18., 10. in 25. marca v društvenem domu.
Tečaj.
(Tuhinjska dolina,)
Dne 28. februarja smo dokončali gospodinjski tečaj, ki se je vršil v Lazah od začetka decembra. Udeležilo se ga je 19 deklet, ki so z velikim zanimanjem sledila predavanjem iz gospodinjstva. Tečaj sta vodili gospa Helena Kelharjeva in gdč. Olga Milavčeva iz I/julbilgane, Da so s« naša dekleta na trimesečnem tečaju naučila res mnogo dobrega m koristnega, je pokazala zaključna razstava, Posebno kuharska razstava je zbudila mnogo zanimanja. Ljudje so vse razstavljene sladkosti pokupili. Ves dan je bil v razstavni sobi pravi drenj. Vršil se je tudi 14 dnevni tečaj o negi do-
varna in strma. Nekoliko časa sta molče sto-paia drug poleg drugega. Iz daljave so se začuti surovi glasovi, ki so prepevali neko pivsko pesem.
»Podajte mi roko,« je rekla Eleanor nenadoma.
Pri teh besedah je iztegnila roko, kakor da bi se bala, da se izpotakne. Gilbert je storil kakor ga je zaprosila, uravnal svoje stopinje z njenimi in bila sta si zelo blizu drug zraven drugega. Na ta način, z roko v roki, že nikdar poprej ni hodil, in morda tudi še nikdar ni bil tako blizu ženske kakor sedaj. Obšlo ga je neko nepopisno čuvstvo; čutil je, da mu stopinje niso več tako trdne, da mu postaja glava vroča, roke mrzle, in dasi se je zavedal, da je misel na ljubezen docela zlobna, je bil kakor začaran po čaru neke nove, tajnostne privlačne moči. Nadalje si je bil pri tisti priči svest, da je bila ta moč zla, in prav tako svest, da se ji ne ho mogel ustavljati, ako bi samo še nekoliko dalje trajala.
Eleanor bi ne bila ženska, ako bi ne vedela, kaj se je godilo v njem.
»Kaj pa je?« je vprašala nežno in se na-smehljala pod kapuco.
»Kaj je?« je odgovoril Gilbert nervozno. »Nič ni; zakaj pa me vprašate?«
»Roka se vam je tresla,« je odvrnila kraljica.
»Mislim, da sem se zbal, da ne bi vaša milost padla.«
Pri teh besedah se je kraljica na ves
»Ali tako zelo skrbite za mojo varnost?« je vprašala.
Gilbert ni takoj odgovoril.
»Tako čudno je videti,« je reke! navsezadnje, »da je vaša milost izvolila iti tako pozno ponoči in sama z doma.«
»Nisem sama,« je odgovorila.
V tem trenotku se mu je zazdelo, kakor da bi se ji noga izpotaknila in njena roka se je trdneje oprijela Gilbertove. Ker pa je menil, da je ona v nevarnosti, da pade, jo je vjel okoli pasu in jo držal kvišku. Ko pa jo je pri tem malodane pritisnil k sebi, se je tista tajnostna moč pojavila v kaj nepotrebni meri.
»Nikdar se ne izpotaknem,« je rekla Eleanor.
»Ne,« je odgovoril Gilbert. »Gotovo ne.«
In držal jo je krepko še dalje. Kraljica se je nekoliko zganila, da bi mu namignila, da želi, da bi jo izpustil, in njena prosta desnica se je delala, kakor da bi hotela odstraniti njegovo od pasu. On pa je čutil vroč ogenj, ki se mu je pretakal po žilah od glave do nog, in videl luči, kjer ni bilo nobenih.
»Pustite me,« je rekla tiho; ko pa je dajala svojim besedam poudarek z majhnimi napori svoje roke in telesa, se je slučajno zgodilo, da se je njena glava za trenotek dotaknila njegovih prsi..
Ogenj je posta! še bolj vroč, luči svetlejše in v zavesti, da stori nekaj strašnega in vendar tako nenavadno sladkega, je dovolila svojim ustnicam, da so se dotaknile temne tan-
čice, ki so ji zakrivale rujave lase. Ona ni vedela za to obupno dejanje. Trenotek pozneje se ji je zazdelo, kakor da nekaj sliši, kajti obrnila je hitro svojo glavo, kakor da bi prisluškovala, in skoraj plašno je šepnila: »Pazite! Nekdo je tam -— —« Gilbertova roka je v trenotku segla proti meču. Kraljica je še nekoliko časa zrla v temo, nato pa je odšla dalje.
»Ničesar ni bilo,« je rekla brezskrbno. »Petje čujein,« je rekel Gilbert. »Lahko rečem,« je rekla Eleanor popolnoma malomarno, »da ga že dalj časa čujem.«
♦Ko so se pevci vedno bolj bližali, je bilo slišati, kako se je en glas vzdigoval višje in glasnejše od ostalih, drugi glasovi pa so se združevali v surovem zboru neke burgundske pivske pesmi. Blizu vasi so se svetile in sem-intja majale luči na cesti, po kateri so se oni, ki so jih nosili, opotekaje bližali. Da bi kraljica in Gilbert dospela do samostana, kjer se je nahajal dvor, bi morala iti kakih sto korakov po cesti navzdol, predno bi zavila na desno. Gilbert pa je na prvi pogled spoznal, da bi na noben način ne mogla dospeti do ovinka, ne da bi srečala pijano množico.
»Boljše bi bilo, ako bi se vrnila po drugi poti,« je rekel in zadržal svoj korak.
Kraljica pa je mirno stopala dalje, ne da bi mu odgovorila. Jasno je bilo, da je nameravala ljudem ukazati, da se ji umaknejo s pota, kajti hodila je še vedno sredi ceste. Gilbert pa jo je nežno potegnil na stran in
jeuikov. Velika šolaka soba v Zg. Tuhinju je biLa vsak veier polna mater in deklet, ki so tu dobila mnogo koristnih naukcr. Prirediteljem uno hralež-ni za oba teC&ia in želimo, da bi se vriil prt nas tudi kak kmetijski teiaj.
Smrt in življenje.
(Sv. Gora pri Litiji.)
Ni veliko takih krščanskih mater kakršna je bila umrla Hostarca, Hribar Marija iz Zabave. Ne samo doma. vselej in povsod je branila vero in prava načela. Pokopana je bila z velikim spremstvom, saj jo ie vsa okolici poznala in spoštovala. — Pravi krščanski mož je bil tudi Knez iz Loga, Andrej Grden,
gorsko pokopa-
ki je šel prvi za Hostarco na svetogorsko pokopališče. V zakonu se mu je rodilo 13 otrok, na si je s pridnostjo in umnostjo kljub velikim stroškom postavil ugleden dom in veliko kmetijo. Ne samo domačini, tudi od vaške in moravške strani od Izlak in Zagorja in tudi Zasavci iz kumljanske strani so ga spremili na zadnji poti. V obeh hišah je bil »Domoljub« vsa leta hišni svetovalec in prijatelj. Naj jima Bog povrne, kar sta tukaj dobrega storila. — Po savskih in vaških bregovih pa se budi pomlad. Na prijaznem Slemšku je postno opravilo ob petkih ob devetih. S tem je vaški gospod oddaljenim zelo ustregel.
Igrali borno.
(Stara Vrhnika.)
Prost, gasilska četa je na svojem občnem zboru ustanovila dramatični odsek. Odseka so se oklenili najboljši igralci in bodo že dne 18. marca ob po! 8 zvečer uprizorili dramo »Koroški tihotapci«. Igra je zanimiva zato, ker s« godi v času bojev za Koroško. Prijatelji poštene zabave, dne 18. marca vsi v Rokodelski dom na Vrhniki!
Prireditve.
(Šmartno pri Litjii.)
Nekaj posebnega bo koncert v župni cerkvi dne 11. marca. Na sporedu so tudi pesmi, ki so v Ljubljani ob priliki proslave 1900 letnice Kristusj-
pro
vega odrešenja odpadle. Skoda bi bilo zamuditi to priliko. — Igra v JabUnici je zadovoljila občinstvo. — V Vel. Kostrevnici v Gasilnem domu bo v ne-
deljo 18. marca ob 15 uprizoritev >Sirote Jerice«.
lava »Materinskega dueva« je zaradi »Pa-sijona« odložena na belo nedeljo. — Pasijon bo
igran trikrat, in sicer: 18,, 19. in 25. marca, vselej |X>poldne. — Zjutraj pridejo pa na vrsto občni zbori. To nedeljo bo občni zbor Kmet. podružnice. Na praznik sv. Jožefa po prvi sv. maši bo v dru-
štvenem domu občni zbor Kmet. zadruge. Člani, pokažimo zadružno skupnost in avest tudi tetos m pridimo, da prisostvujemo zborovanju, ko bo odbor podajal račua od svojega deli; pridimo, da povemo svoje želje iu pomisleke in da združeni skupno naredimo načrt za bodočnost. Zavedajmo se gesla: v skupnosti je moč.
Smrtna kosa.
(Polica nad Višnjo goro.)	_
Dne L marca smo pokopali vzorno dekle Vidic Ivanko, ki ji je v 25. letu končala pljučnica življenje. Bila je članica Mar. družbe, zgledno tn marljivo dekle, ki jo je vse cenik) in spoštovala Kakor njeno življenje, tako je bila tudi njena smrt lepa. Skrbno pripravljena je stopila pred Sodnika. Obilna udeležba prijateljev in znancev pri pogrebu ter mnogi venci so pokazali, kako žal je vsem za njo in kako jo bo pogrešala vsa okolica. Naj po čiva blaga duša v miru. Dobri, krščanski hiši, ki jo je zadel t« udarec, pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Razno.
(Dobrepolje.)
Semenj pri Sv. Antonu na Zdenski Rebri bo na tihi torek, dne 20. marca, ker je na tihi jx>ne-deljek 19. marca praznik sv. Jožefa. Ta dan se bo vršil pri Sv. Antonu tudi romarski shod. Bo več sv. maš in bo prilika, da opravi vsak romar
„Miss
Evropa"
Allgauška krava >A^a-the< je dala v enem dnevu bo litrov mleka. Doslej jc imela rekord krnvn s M) litri mleka d« dan.
v Hi
sv. spoved. - Blagoslov hiralnice in kapele ralnici v Ponikvah bo na praznik sv. Joid, ,i 19 marca ob 9 dopoldne. Bo tudi sv. mak Um* i pridigo. Vsakdo si lahko ta dan ogleda novi „1' ki je posvečen sv. Tereziki.	I
Razno.
(Sodražica.)
V februarju so bile tridnevne duhovne v««L može in fante. Vodil jih je g. kanonik dr. KimovttP Udeležba nad vse pričakovanje. — Pri tej prjijijlfi omenjamo, kako veličasten vtis napravi ljudsko" ž petje v cerkvi. Gospod kanonik se je pri w J > liki z njemu lastno spretnostjo jx>trudil j„ P pokazal splošno ljudsko petje v vsej krasoti. Mi i vseh udeležencev duhovnih vaj je, da bi k v ti doče vsaj enkrat v letu vršile take duhovne »ijj v naši župniji. — Neznosna kriza tudi nas telili . bol pritiska. Kaj je vzrok temu zlu, ugibajo nir.c-ge učene glave. Naj navedemo glas priproslen kmeta, ki je rekel: »Samo v enem slučaju naj bi se uredile cene v pomoč kmetu. Sorazmerno u«. jene cene živilom iu obleki, s cenami živine. Pred tremi leti sem prodal eno kravo in s tem denarjem sem kupil obleko in obutev za šest članov družim, In danes? Za izkupiček enake krave bi komaj b pil obleke in obvala za dva člana. Kmet bi nj plačal za 1 kg mesa 20 Din, da bi tudi on prodal živino primerno ceni mesa. Ta način uredi* bi innogo pripomogel k ublažitvi danaSnie kmetski
Kmet VViUiam War-nock v Ontario provinci, Kanada, je lani pridelal velikansko bučo, ki je teliiala 40) funte.
oiia je dovolila, da jo je peljal do vhoda neke veže, do katerega ste držali dve stopnici in katerega je nekak napušč delal mračnega. Tam sta se ustavila in čakala. Velika množica j služabnikov, lokostrelcev in drugih vojakov \ se jo z velikim hruščem bližala po strmi cesti, i Na čelu ostalih se je opotekal zelo velik člo- j vek v umazanem rdečem jopiču, prašnih ru- ! javili hlačah iti mehkih škornjih, ki so se okoli gležnjev sesedali v velikih gubali. Nje- 1 gov obraz je bil rdeč od vina, drobne rdeče oči so inotno gledale izpod otečenih očesnih vejic; in ko je s široko odprtimi usti tulil svojo pesem, bi mu človek lahko vrgel jabolko med zobe. V desnici je držal lončen ?rč, v katerem je bilo še nekaj vina, v levici pa je ; vihtel prapor, ki so ga naredili s tem, da so ' prišili širok rdeč križ na brisačo, ki so jo pri- | vezali na eno onih dolgih palic, s katerimi gonijo kmetski fantiči gosi na pašo. Nekaj časa je plesal, nekaj časa korakal, pri vsaki sto- ' pinji se pa je opotekal; takoj za njim je sledilo kakih deset tovarišev, ki so bili za spoznanje manj debeli od njega, ampak najmanj (ako pijani, vsak izmed njih pa je nosil na prsih ali na rami križ, ki ga je bil tisti dan prejel. Za njimi so prihajali še drugi, ki so de zibali, opotekali in suvali drug drugega, Jikratu pa prepevali. Včasih je poveljnik cele ; gruče, vihteč prapor in vrč, poškropil obraze 1 ivojili tovarišev z rdečimi kapljicami; vsled lega »o se nekateri smejali, nekateri glasno preklinjali, tako da jih je bilo sredi velikan- j feega žlindra razločno slišati. Iznad srede pi-6'
jane množice pa je glasno in jasno donel eden onih glasov, ki prevpijejo v viharju in bitki vse. In ta glas je peval prav sam zase, ne oziraje se na petje ostalih: Magnificat anitna mea Dominunt. Bil je dolgo zategnjen, močan glas, ki je mirno kljuboval vsentu ostalemu hrušču in trušču, in ko je množica prišla bližje, je Gilbert pri svitu baklje opazil suhi bledi obraz zelo velikega človeka prav v sredi, ki je z napol zaprtimi očmi in ustnicami prepeval, ki je imel obraz, |>ogled in glas človeka, ki je bil celo v svoji vinski blaznosti fanatik.
Vroč, soparen zrak je v topli poletni noči obdajal pijano tolpo; baklje so razlivale nekak nemiren rumen žar po njihovih obrazih, ki je bil včasih rdeč kakor ogenj, včasih pa bled; in sem ter tja m se lesketali v tem žaru kakor madeži sveže krvi, majhni škrlatasti križi, ki so jih imeli pritrjene na svojih jopičih.
Elcanor se je umakuila kolikor je bilo mogoče; bila je užaljena v svojem vladarskem ponosu; kot plemeniti ženski pa se ji je studil prizor na pijano množico. Gilbert se je poleg nje visoko vzravnal, kakor da bi pro-svedoval proti bogoskrunstvu in onečaščenju njegovih najsvetejših misli. Vedel je, da bodo taki ljudje še mnogokrat razsajali, predno bi dospeli do Jeruzalema, in da bi bilo docela napačno, ako bi kaj drugega pričakoval. Ta čas pa je premišljal, kako malo več gnjeva in studa bi zadostovalo, da bi začel sovražiti ono, kar je bilo pred njim. Za trenutek je pozabil
na navzočnost kraljice poleg sebe in zatisni! oči, da ne bi videl, kaj se je godilo pred njim
Majhen srdit glas, ki ni prihajal niti od bolečine niti strahu, ga je zopet prebudil it misli. Neki človek zlobnega obraza in s kosmato rdečelaso glave je bi! stopil iz sprevoda, obstal zibajoč, se pred kraljico ter jo potegnil za plašč, da bi ji videl v obraz. Po vsej I priliki ni videl Gilberta iti zločesta svetloba mu je sijala v vinjenih očeh. Kraljica je stopila nazaj in se s pomočjo svojih rok še tesneje ovila v svoj plašč in kapuco. Tolpa je pritiskala vedno dalje in zadela v pijanca, d« se je skoro v kraljico zaletel. Gilbert ga je ujel za vrat, mu odtrgal križ z ramen in ga» tako silo udaril po obrazu, da je bil za vse življenje pohabljen. Nato ga je vsega krvavega in nezavestnega vrgel v pijano tolpo, kakor vržejo otofani poginole konje s skalovju v morje.
Kakor bi trenil je bil hrušč in trušč desetkrat večji nego poprej. Nekateri so šli svojo pot naprej in še vedno peli svojo pijansko pesem, drugi so padli preko telesa svojega nezavestnega tovariša, ko je ležalo na tleh; dva izmed njih je zadel oni, ko je padel, drugi pa so se obrnili, da bi videli, kaj je vzrok vsega tega; mnogo se jih je zgrudilo v pijanosti po tleh in ne malo jih je bilo pohojenib. ranjenih in ožganih od lastnih bakelj.
V vsako hišo Domoljuba!
lo sc nalbollSc
kar sera do-lej preizkusil I Nekaj kapljic pravega Fellerjcvtga Eisa-fluida zadošča, pa boš tudi Ti tako govoril! Imaš-li bolečine v obrazu, po vsem teltsu? Te li muči glavobol, zobobol. trganj«? Želiš li
najboljše za nego zob. koie glave? Morda si preveč občutljiv za hladen zrak? Rabi Elta-fluldl Fellerjev pravi EIsa-fluHt >e vsok lar močneiši, izdatnejši in boljšega učinku kot francosko žganje Feller ev Elsa-tluid se dobiva v lekarnah in zadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din in 26 Din.
Po pošti namauj 1 savitek (9 poskočnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki speciami steklenici za 58 llin. štirie taki zavoji za samo 173 Din pri lekarnariu Evgen V. Feller, Stubica Duuja Eisatrg 16 (Savska banov.)
Odobreno po min. aoc. pol. In nap. lar. S br. ftOll, m. III. 11132.
Zapomniti! £l«a-fltild ostsna Elsa-fluldl
i,1
Iske« Tako je modroval priprost kmet in nje->vo mnenje je vseeno tudi uvaževati. Vsled lan-e slabe letine je nastalo že pomanjkanje živil, Isebno koruze, ki je glavno sredstvo za preživ-inie Naj bi se zganila merodajna oblast ter nam eskrbela cenejša živila. Občinstvo bo hvaležno.
Nekaj novic.
(St. Ruj>ert na Dol.) Se od nas boste zvedeli nekaj novic! Naše ■osvetuo društvo je v letošnji zimi priredilo igro Vrnitev« in versko-vzgojni ijjrokaz »Tri modrosti jrega Vanga«. Občinstvo je bilo obakrat zelo idovoljno m je napolnilo dvorano popolnoma, udi gasilci so se s svojima »Dvema nevestama« dobro odrezali v vsakem pogledu. — Pod okri-:tn Kat. akcije se zbira v naši župniji veliko štelo fantov k sestankom, ki jih vodi g. kaplan, amen teli sestankov je, dvigniti čast slovenskega nla na tisto stopnjo, katere ie slovenski iant vre->11. Bog daj lejiemu delu obilo usfieha! — Lovski ivaj je v kratkem času pogodil kar dva merjasca, udje so kar trumoma hodili gledat te mrcine, ki i marsikdo še nikdar ni videl. Slavkotu Moletu i privoščijo neobičajno lovsko srečo. — Nekaj ®ovore o novi cesti št. Rupert—Kregelj. Bomo vitli. kaj bo! — V neki vasi. ki ima komaj 40 šte-lk, imajo osem šivilj. Delavk je dovolj, denarja l obleke pa je hentano malo. O pustu smo imeli naši cerkvi 40 urno pobožnost, ki so se je ljudje obilnem številu udeleževali. — Po vinogradih smo s začeli gibati. Obrazi vinogradnikov so pa ža-istui, ker so sodie v zidanicah letos prazni. Bog letos boljšo letino in dobro ceno, da bomo do-ili vsaj kak krajcar za najnujnejše potrebe.
Par novic. (Dragatuš.)
To zimo smo bili pri nas kaj živahni. Več dnov smo imeli gospodarski tečaj Radi smo po-ušali gospode govornike, samo v tej stiski si ne oremo fiomagati nikamor naprej, napredno go-odarstvo pa stane za začetek precej denarja. — i občini delajo načrte za nove mostove in vodnjake. Naj bi pri teh načrtih ue pozabili na selsko Brv Čez 1 urenščico pod Cragatušein, ki io zelo ra-gijo vinogradniki, šolarji in tudi marsikdo drugi, ^ je v tako slabem stanju, da se jc resno bati ?kc nesreče Dobro bi bilo, če bi občinski odbor plival na obvezar.ee, naj popravijo to brv, še pljše bi pa nemara bilo, če bi se brv prestavila pje gori k potu, ki vodi iz Dragatuša k "1 uren-Kici. Pa poi bi bilo treba nekoliko popraviti, da |i ljudje ne delali škode s hojo f>o njivah.
Trije otroci se v dimu zadušiti.
(Šmarje t a.)
Prežaio«tno je, kar imamo iz naše doline pn-očati. Mlada oče Vaij« iz Gorenje vasi je v .»oiioto el na delo in kmalu za njim tudi njegova žena. ki doma pustila svoie tri nedoletne »tročičke. Ko s se okoli poldne vrnila in stopila v sobo, c eila vsa v dimu in ko se »zreta po otrok i h, so b-li Isi mrtvi. Vnele so sc cunje na peči, okna oa io pila kljub gorkeinu vremenu trdo zaprta. PokooiuU V» vs! trije v skupen grob v Slapih, ker sc po odločbi okrajnega načelstva v Kršikem na farnem pc-|opali<ičii nc sme več pokopavati.
Smrtna kosa.
(Dolina.)
S V 85. letu življenja jc Bog poklical k sebi Kran-fiško Vagaja iz Di line pri Sv. Heleni. Bila je skrb-|a "> dobra gospodinja, blaga mati šestcrim hče-in stara mati 23 vnukom. Na »Domoljuba* m |Bogoljuba« je btla dolgo naročena in 'u ie rada ebirala. Pok.iinici naj bo ohranjen blag .".»ominl
iovo oivorfena trgovina
x mešanim blngom
Drago Cukjati
odružnlca v ČemSeniku
Z ljubljanskega trga
Ljubljana, 6. marca.
Cene živini; Voli I. vrste 4—4.50 Din, II. vrste
3—3.50	Din, lil. vrste 2—250 Din; telice I, vrsle
4—4.50	Din, II. vrste 3- 3.50 Din, lil. vrste 2—2 SO Din; krave 1. vrste 3—3.50 Din, II, vrste 2—2 50 Din, III. vrste 1.50—1.75 Din; teleta I. vrste 6 E0, II, vrste 5.50 Din. Kakor vidimo, so se za 50 par podražila teleta, kat pa je le začasen pojav. F>iako so zdaj prccej dragi tudi pra&iči, ker jih zlasti posamezniki še zmerom precej kupujejo za .lo'.nač zakol. Domači prešiči veljajo 9—10.25 Din, hrviški
I pa 10.50—11 Din kg, pcštitarji pa 7.50—8.">0 Din kg.
Cene mesa: Goveje meso I. vrste: prednji del 8—9 Din, zadnji del 10—11 Din, II. vrste: iredn?» l del 7—8 Din, zadnji del 8—9 Din, III. vrsto: prcdrrii } del 5—6 Din, zadnji del 7—8 Din; telečje meso 1. j vrste: prednji del 12 Din, zadraji del 14 Din, II vste j prednji del 10—12 Din, zadnji del 12—14 Din; f.i j šičevo meso: hrvašikih prešičev 10—16 Din, domačih
•	prešičev 11—18 Din; prekajeno prešičevo meso 16 | do 22 Din, svinjska mast 18 Din, domača »Utvima I 15 Din, HrvaŠka slanina 16—17 Din; konjsko ,neso j 5—5.50 Din, ovčie meso 6—10 Din.
Živinske kože: volovske 9 Di«, kravje S Din,
•	bikove 6—7 Din, telečje 14 Din, hrvaških prašičev ! 4 Di.n, domačih prešičev 8.50 Din.
Žitne cene; V nadrobni prosti trgovini se prodaja v Ljubljani; pšenica 160 Din, ječmen 125 -140 Din, ri 125—130 Din, oves 100—120 Din, koruza 100 do 135 Din, fižol 26C—320 Din. Na borzi pa vciiaio za vagonske mmožine sledeče cenc: sruir.ska in ba-ranska pšenica 145—147.50 Din, ba-čka ošonir.a 147.50—150 Din, koruia ' primerno suha 110—112 ">0 Din, umetno sušena, dobava takoi 122.50—125 Din, umetno sušena dobava v maircu 130—132.50 Din
Mlevski izdelki: Na borzi velja bačka DŠir.iična moka nuiarica 245—250 Din, banatska nuiarica pa celo 255—260 Din. V prosti trgovini pa velja v Ljubljani: pšenična moka 180—250 Din, koruzna moka 170 Din.
Krmila: Seno velja 60 Din, slama 40—50 Din, detela-lucerna 75 Din. — Pri »Gospodarski / vezi« v Ljubljani se dobe- lanene tropine v vrfcčah po 50 kg 200 Din za 100 kg, kokosove tropine po 153 Din,' bu&ne tropine 145 Din, rem&ne tropine 105 Din, tro.oinc od solnčnih rož 85 Din, riževa k-.milna moka 90 Din. riževi otrobi 70 Din, oves 100 D n, pšcnifcni otrobi 95 Din — vse za 100 itg. Klaino aipno na drobno 3.50 Din kg, ribja moka na drobno 5 Din kg.
Semena: »Gospodarska zveza« v LjuViaru itra za kmetovalce v zalogi sledeča semena po s'edečih cenah: lucerna 26 Din, domača črna detelia 23 Din, mačji rcip 15 Din, pasja trava 16 Din, an,<Je4!ta in italijanska liuiika 14 Din, mešana trava 12 Din, korenje 18 Din, pesa mamut rdeča 12 Dim, pesa eokemdorfor rumena 14 Din, čebuliček 5 Din, semenski oves 1.60 Din, — Sami pridelovalci ali prekupčevalci pa prodajajo na Vodnikovem trgu temena po sledečih cenab: korenic 5 Dim liter, j-r*Ji 8 Din liter, zelje (kapus) 2 Din žlica, rdeča pesa 1 Din žlica.
Drugi kmeiski pridelki: Nekatera živila so se zelo pocenila. Tajko prodajajo na pr. ja,jca splošno po 50 pa/r. Perutnina je še zmerom draga; koVcši prodajajo o-d 25—35 Din, piščance 30—40 Din par. Zelo draga so seveda tudi jabolka, zlasti bol 5e. izbrane sorte. Povprečna ccna za dobra jabolka je
5—7	Din, dočiro so najboljša jabolka celo po ,19 Din kg. siaibša iaboika za kuho pa se dobe tudi po "J- 4 Din kg. Orehi so po 8 Dim kg. — Izmed zeiestve
'je na VodroSrovem trgu največ radiča po 1 25 Dm merica, dalje motovilca po 1. Din merica; zal,nate glave so po 1 Din, dalmatinska solata po 10 Din Kg, splitska karfriola 5 Din kg. Krompir je po 1 Din kg, kislo zelje po 3 Din, kisla repa po 2 Din, — Mlačni izdelki imaijo stalno ceno: -mleko 2 Din liter, sir 16—24 Din, čaijno maslo 28—32 Din.
Stibernik je živel v samotnem kraju, enkrat v tednu pa je šel v mesto, kjer si je kupil časopis. Ko je neke sobote spet stopil v prodajalno, je plačal list in hotel oditi, pa se pri vratih obrne ter pravi: »Dajte mi še en izvod, mi pn dane« teden ne bo trebn hoditi v mesto.«
RADIO
od 8. marca do 15. marca 1934.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. 13 Cas, jjoročila. -- Četrtek, 8. marca: 18. O verstvih. 18.30 Srbohrvaščina. 19 Plošče po željah. 19 30 Pogovor s poslušalci. 20 Najmlajši pred mikrofonom. 20.30 Slov. kvintet. 21.15 Radiojazz. 22 Cas, poročila, Radiojazz. — Petek, 9. marca: 11 Šolska ura. 18 Stravinsky: Capriccio (reprodukcija). 18.30 Izleti za nedeljo. 19 Predavanje. 19.30 Predavanje 20 Prenos iz Zagreba. 22 Cas, poročila in plošče. — Sobota, 10. marca: 18 Marija Antonietta. 18.30 Zabavno predavanje. 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu. 19.30 Zunanji politični pregled. 20 Prenos akademije iz Uniona. 21.30 Radio orkester.
—	Nedelja, 11. marca: 7.45 Komasacija ali zložbe. 8.15 Poročila. 8.30 Gimnastika. 9 Versko predavanje. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9.45 Plošče. 10 O bolezni šolskih otrok. 10.'10 Slov. glasba. 11.15 Moški zbor »Danica« z Viča. 16 O perutnini in perutninarstvu. 16 30 Ljudska igra: Radio tenor. 17.30 Reproduc. glasba. 20 Prenos iz ljublj. opere. — Ponedeljek, 12. marca: Gospod, ura: Vrednost gospodinjskega dela. 18.30 Nemčija v dobi konjunkture. 19 Operetni venčki. 19.30 Zdravniška posvetovalnica. 20 Ruska pesem. 20.45 Radio orkester. 22 Cas, poročila, Radiojazz.
-	Torek, 13. marca. 18 Otroški kotiček. 18.30 Koračnice. 19 Francoščina. 19.30 O državljanski vzgoji. 20 Glasbeno predavanje. 20.30 Radio orkester. 21.30 Humoristično posnemanje instrumentov. 22 Cas, poročila. 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 14. marca: 18 Komorna glasba. 18.30 Radio orkester. 19 Vzgoja v družini. 19.30 Literarna ura. 20 Klavirski koncert. 20.45 Vokalni koncert. 21.15 Slovenski vokalni kvintet. 22 Cas, poročila, Radiojazz,
NAZNANILA
n Duhovne vaje za žene iu dekleta bodo samo še enkrat v letošnjem postu. Za žene od 17. do 21. marca; za dekleta od 24. do 28. marca. Porabite priliko in se v tihoti duhovnih vaj s premišljevanjem, molitvijo in dobro sv. spovedjo pripravite na praznik Gospodovega vstajenja. Pišite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Od tam vam bomo poslali vsa potrebna pojasnila in navodila.
n Šmartno pri Liliji. Cerkveni pevski zbor Šmartno priredi dne 11. marca ob 15 koncert v proslavo 1900 letnice Kristusovega odrešenja v župni cerkvi v Smartnem pri Litiji. Vljudno ste vabljeni ne samo domačini, ampak tudi iz okoliških župnij. Izrabite to edinstveno redko priliko in pridite! Cim bolj bo cerkev polna, tem lepši bo učinek pesmi.
n Sv. Jakob ob Savi. Naša dekl. Mar. družba priredi v nedeljo, 11. marca ob 3 pop. v društvenem domu igro: »Marija iz Mssr-tlalo.« Čisti dobiček je namenjen za cerkvene potrebe. Vabljeni!
n Sora. Prosvetno dru&tvo priredi v nedeljo 11. marca ob 15 v domu svetopisemsko igro »Marija Magdalena«. Pridite!
Živinski sejem. Ker je letos 18. marca nedelj«, bo živinski in krainarski sejem v Maj. Tre4jeU«pvu,n v soboto, dne 17. marca. — Županstvo Trebeljevo.
»Odmev iz Afrike«, misijonski mesečnik s slikami. Letnik 30. Blagoslovljen po papežih Piju X„ Benediktu XV. in Piju XI. Stane za celo leto Din 10. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. '
»Aii zna ta-le vaš slon kakšne umetnosti?« je vprašal obiskovalec v cirkusu navzočnega slugo.
»O, seveda zna. Tam v oni nabiralnik sam vrže denar, le dajte mit enega za 50 dinarjev, pa boste videli.« In res je alonu pomolil kovani denar, ta ga je prijel z rilcem in vrgel v nabiralnik.
»Čudno, čudovito,« je dejal tujec. »Zdaj pa naj slon denar zopet vrne.«
»Ne, tega ga pa ie nismo naučili,« je pripomnil sluga sina«.
RDEČA NEVARNOST
(Nadaljevanje.)
8. Komuniiem pri Jugoslovanih.
Preden zaključimo poglavje o zgodovinskem razvoju komunistične misli in komunističnega gibanja ter preidemo k opisu komunistične družbe, kakršna se je izoblikovala v Rusiji, se moramo ozreti še na pojave komunističnih nazorov pri nas Jugoslovanih — Srbih, Hrvatih in Slovencih — kajti samo ob sebi je umevno, da taka velika gibanja, ki so bolj ali manj vzvalovila vse kulturne narode, tudi pri nas niso mogla ostati brez odmeva.
Srbija je bila kljub osvobojenju izpod turškega jarma še globoko v drugo polovioo preteklega stoletja
kulturni in gospodarski stopnji. Skrajni centralistični in reakcionarni absolutizem je viadal nepismenim kmetskim masam, meščanstva skoraj ni bilo, obrt in trgovina v prvih najskromnejših početkih, industrija pa nepoznana. V tem patriarhalnem življenju seveda tudi niso mogle najti skoraj nobenega odmeva moderne liberalne ideje, ki so vzvalovile v prvi polovici preteklega stoletja vso Evropo, še manj pa komunistične, ki so nujno sledile razvoju kapitalističnega gospodarstva. Ko je bil v zapadni Evropi marksizem že v polnem razmahu, se je šele pojavil v Srbiji mlad finančni uradnik Živo j in Zujovič (1840—1870). ki je objavil nekaj rahlo socialistično in deloma tudi komunistično poliarvanih člankov. Zato ga nazivliajo -očeta srbskega socializma, čeprav je vzbudil pozornost le pri nekaterih redkih mladih izobražencih. Globlje je razgibal ŠToke ljudske množice in v mnogočem usmeril vse srbsko javno življenje prav do najnovejše dobe š»le — Svetozar Marko v ič (1840—1875), eden najvažnejših srbskih preporoditeljev sploh.
Ta mož je študiral v Rusiji in v Švici, nato je pa začel 1. 1870. izdajati doma pivi srbski socialistični list >1! a d n i kc , ko je bil pa zatrt ta, je poskušal še 7. raznimi drugimi, a nobeden se ni mogel obdržati dolgo. Čeprav je trajalo vse njegovo javno delovanje komaj pet let, od katerih je pa še dobršen del preživel po zaporih, je imel vendarle ogromen vpliv na ves tedanji srliski rod. Iz tujine prinenešeno zmes komunističnih, anarhističnih in marksističnih nazorov je znal spretno prilagoditi razmeram in potreliain tedanje zaostale Srbije in je spričo nedostajanja industrijskega delavstva skušal gospodarsko organizirati zlasti mlado izobraženstvo in obrtnike. Neumorno se je boril proti tedanjemu koruptnemu in nasilnemu režimu za politične svoboščino ter samoupravo ljudstva in je postal tako duševni oče I. 1881. ustanovljene »Narodne radikalne stranke*, ki je dajala potem pol stoletja smer vsemu srbskemu političnemu življenju.
Markovičevi pristaši in učenci so se po učiteljevi smrti razšli po raznih političnih strankah, le majhen del je skušal še nadalje gojiti čisto marksistično misel. Na čelu teh je stal Dimitrije C e n i č , ki je izdajal
več listov in sodeloval pri raznih delavskih in rokodelskih druStvih in zadrugah. Njegovi somišljeniki so se zbirali zlasti okoli maloštevilnega »Občega delavskega druStva«, po njegovi smrti pa okoli »Obrtniške i v e z e< , iz katere so 1. 1895. marksistični delavci izrinili samostojne obrtnike ter njeno glasilo prekrstili v »Socialnega demokrata«. Čeprav se je med tem pojavila po nekaterih srbskih mestecih že prva industrija in je bilo ustanovljenih še nekaj drugih delavskih društev, pa do posebne marksistične stranke vendarle še nekaj let ni moglo priti. Deloma je to oviral tedanji nasilni režim, deloma pa tudi pomanjkanje sposobnega voditelja, kajti pustolovski duhovnik Vasa Pelagič je bil bolj revolucionarni sanjač kot trezen in premišljen marksist, a Jaša Proda novič, poznejši voditelj srbske republikanske stranke, je odšel iz marksističnih vrst kmalu k drugim strankam, vendar je priboril srbskemu delavstvu I. 1911. z »Zakonom o radnjama' prvi začetek socialne zakonodaje.
Beraške plače, strašno izrabljanje, pomanjkanje vsakega pravnega in socialnega varstva, 12—20 urni delavnik in druga slična sredstva, Iti sta se jih posluževali mlada in šibka srbska industrija ter obrt na koncu preteklega in v začetku tekočega stoletja, so pa polagoma vendarle sama ustvarila ugodna tla za večji razmah marksističnega komunizma. Po državnem prevratu 1. 1903., ki je dal Srbiji tudi obširne politične svoboščine, so se začele naglo širiti zlasti strokovne organizacije. I,. 1907. je štelo že 22 strok 101 krajevno organizacijo z 2881 člani in združene so bile v l. 1903. ustanovljenem »Glavne m r a d -ničkeni savezu«, ki je vodil od 1. 1907. do 1910. skupno 135 stavk. Najbolje so bili organizirani kovinarski, krojaški, lesni in opančarski delavci.
Isto okoliščine sri pn pospeševale in Silile tudi marksistično politično gibanje. Po prizadevanju M. Iliča. I). Tucoviea, I). Lapčeviča in R. Dragoviča je prišlo takoj po državnem prevratu 1. 1903. do ustanovitve »Srb-!> k e socialno demokratične partije«. Njen program je bil veren, deloma celo dobeseden posnetek erfurtskega programa. Čeprav je posvečala mlada stranka največjo pozornost agitaciji, organizaciji in tisku (poleg številnih listov so izdali v prevodu še velik del spisov vodilnih nemških marksističnih pisateljev), vendar spričo srliskega delavstva nikoli ni mogla zajeti širših delavskih množic. Marksistične strokovne organizacije so združile v svojih vrstah le kakih 7 do 10 odstotkov vsega tedanjega sil skega mezdnega delavstva, politične pa nikoli nad 3 odstotke. Kljub temu pa ni bila stranka od svoje ustanovitve dalje nikoli brez svojega zastopnika v skupščini in pri poslednjih predvojnih volitvah (1. 1912.) si je priborila s 30.000 g 1 n -sovi celo dva mandata (v požarevskem in podrinskem okrožju). Jako živahno se je udejstvovala stranka tudi v občinski politiki in pridno gojila stike z ostalimi balkanskimi marksističnimi strankami. O božiču 1. 1909. je sklicala v Belgrad celo skupno zborovanje srbskih, bolgarskih, romunskih, grških, turških, hrvaških in slovenskih marksistov ter ob tej priliki zahtevala ustanovitev federativne balkanske republike.
V mho i.ičit, i^S
tov in brezposelnih i
e čeSk ustavila vse
p«oU_km«to» ^Zm
orezpostlnik M|»g
e češkoslovaška
ekaekuci^
telniro do konca 1.'%!
50 milijard dinarj., J§ podporo nezaposleni!, t'
Parlament riških Ziedmienih dri,, Trdno se Se »edno fr ži socialistična stranki, čeikoslovaSki republiki i kar je čudno, ker >kot» | povsod drugod po „„, f rdeckarji v zadnjih ltiy hitro nazaduieio. Cef„. f slovaSke strokovne rt,,, j izdajajo v celoti 105 sin-1 kovnih glasil, ki izhajajfi večina Štirinajstdnevno, s Koncem leta 1132 je pri-1 padalo zvezi strokoraill organizacij 631 750 čluo, S in sicer češkim zveziu 407.543, nemškim zvezii*;fjj pa 224.207. Prejornki iti- \ kih zvez so znašali v t vedenem letu 8t,617.0 izdatki pa 85,634.000 iti-1 kih kron. Prejemki nen-l ških zve* 41.725.000, ii-jj
datki 35,810.000	®
kron. Nemške zveze i j f češkoslovaški republiki »|1 imele boljše razmere, k« X ie bila v riiili podrcijilg nezaposlenost manjša. Nijei podporah so izplačali || zveze svojim članom 87 007 000 Kč.
Radi zadnjici avslrij- I skega punta se zelo tal-huria tudi -Delavska politika -, glasilo naših lo- -cialnih demokratov. Toi ' je končno njena strnil Ni pa prav, da milil okrog sebe zlasti po ti-1 stih, ki niso imeli z m«1 f ksističnim uporom iolli''j govimi posledicami nos«-j ne zveze. Precej zlohj mora biti v človeku, »S spravlja obžalovanja vred; [ ne krvave avstrijske « v kakršnokoli zvezo škofi, r Cerkvijo bi H papežem.
Brezposelni T Zsgoifi so dobili deloma zaposV tev pri širjenju ceste P» Skalo. Dnevna plača zni' ša brez odbitka 22 D«-Ker občino kuhinj« " stane nič, bi bilo tiač »• cialno, da jim nudi brei-plačno hrano vse dolM da jim izplača rasi"«11' Družine stradajo.
DROBTINE
Sloveči grški modrijan starega veka, Sokrat, ni umrl naravne smrti. Njegovi sovražniki so ga dovedli do tega, da ie moral izpiti sok trobelike ali pasjega petršilja.
O usodi kakega premaganega rimskega gladiatorja (borilca z mečem) so določali gledalci na sledeči način: če je večina prisotnih dvignila palec desne roke navzgor, je to pomenilo, da nai zmagovalec ne usmrti premaganca; nizdol dvignjen palec je pa značil, nai se poraženega umori.
Prvi katoličan v japonskem parlamentu. Doslej so katoliški Japonci pač zavzemali že nekaj državnih uradniških mest. Najbolj znan je admiral Vamamoto. V državno zbornico pa Jc niso prodrli. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah se jim je tudi to posrečilo. Izvoljen je bil katoličan Pavel Oshim* Torakich. Gotovo se s tem ne bodo zadovoljili, ampak bodo skušali kmalu dobiti svojega zastopnika tudi v ministr-
stvu. Benediktinsko vseučilišče v Tokio je zibelka ja- | ponskega katoliškega izobraženstva. Seve, mlada je še ta, ker je tudi vseučilišče še mlado, a zelo upoštevano in mnogo obetajoče.
Med jako izredne slučaje čudežev sestave in rasti človeškega telesa so v minulem stoletju prištevali mladega Charles Cliarleavvortha. rojenega od normalnih slarSev 14. marca 1829 v Staffordsliire v Angliji. Ko je ta deček postal sedem let star, je že dobil brke, in sicer povsem sive; umri je pa v starosti sedem let, ko eo njegovi lasje že osiveli.
Povest o stari smokvi. Leta 1850 je umrl na Angleškem mornariški častnik Ben VVang-ford. Njegova želja je bila. da so mu dali v grob sadež smokve (fige). Srnokev je začela čez leta iz groba poganjati in dandanes raste nad grobom veliko smokvino drevo
Zanimiv tip letala. N« letalsko-sportni razstavi v Berlinu «o bili razstavljeni zanimivi najnovejši tipi letel. Med temi je letalo, ki je
prirejeno za večnevne družinske izlete m l tako skonstruirano, da lahko na vsakih tlel pristane; za suho zemljo so kolesa, za voo» ima letalo vesla, za močvirja pa verine.
En par čevljev za dva. V Manitobi v Kanadi živeči Albert Karier in njegov sin kl,P!' zase redno eiimo en pnr čevljev. Oče je »r» leve noge, sin pn brez desne Obema je P'1' kladna ena in istn velikost čevlja.
Angleška poštna uprava je izdala noj* posebne pisalne stroje, s katerimi ie i"^00 pisanje v rloljnvo. Ti stroji se priključijo >'« navadno telefonsko zvezo. Ce je ta aparat P"' ključen nn telefonsko omrežje, po,enl ' ., pišemo z njim na podoben stroj v drugem stil. kamor smo hoteli poslati brzojavno »P0-ročilo.
Miss Lucille Noonnn, telefonska operM^ rica v San Fransicu, Kalifornija, je imela t®* dober spomin, da je znala na pamet 2000 vilk strank, ki so imele telefon v rabi.
«■ j :t
Ma&H oorlos*mišic Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkral Din S. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nti vaieno.ftv in narobe	
HouaShi pomočnik vešč vsakega dela išče službo Zokali Alojzij, Bregansko selo 14, p. Jesenice. Dol.	Vrtnarski delavec zmožen tudi hišnih del, želi s.užbe J. Kloko-čovnik, Špitalič pri Konjicah.
Hmečho dekle, spreimem Žabjeklvan. Zapuže 9 St Vid nad Ljubljano.	Hmetnvalci ■ Gn0^ne črpaljke in raz ršilce, pluge travniške in poljske i ra' e vee orodje ra čiščenje drevja, trtne škarie amerikanske »D^ering« kosilnice in nih posamezne originalne dele in vso drugo železnino dobite najceneje '-ri Fr Stupica, Gosnosvetfska c. 1, Liu-bljana. M(. .. cerkvenik za ntio oE po lružnicosv. Štefana v T onn/jivasi. P iasnila d - e upni urad v Ueb cerkvi. -Nastop o -v. Juriju.
■lan rtnni izdelavo HOV StPOI cementne zarerne strešne "peke in 450 modelov naoro-daj. Kralj Mate, Ljubljana Ciglerjeva 29	
Pfi napiacili dobite krožni pleti ni stroj za izdelovanie no gavic na svoiem domu. Ostanek plakate v malih mesočn b obrokih. Ponudbe nasloviti na: Perssons, Ljubl ana. uOštni ptedal 307.	
	Dam v najem p0;t!o obstoječe iz gospodarskih poslopij, travnikov, njiv in sadnega vrta, se lahko preživlja 10 g av qoveie živine. Koren Frančiška, vas tlom p St itupert.
Ulanra ta poljsko delo nidjJid spre me,n Na. slov v upravi »Domo-: ljuba < pod štov. 2400	
Uaisnra za soboslikar-salEfiCi stv0 in „l0. '' skarstvo. marljivega ia poštenega iščem. Na stop takoj. Hrana in staao>anie v h si. — Jernej Vombergar, slikar in pleskar. Cerklje pri Kranju,	
	Defeiine pleve <pv;to množino pro lam po 50 »ar kg Ivan Tršan, Sv. Vnlburga p Smlednik.
Ihodno proda do 600 kg korenja in 600 ke prviivistnega sena. Jakopič Marija, žlebe št 18, p Me ivode	Illanra va elie'J<> konJ niaPia, kmeUkega dela spreimo Kregar Alojzij, Stepanjavas 18 pri Liubljani.
KmefcNo dBHlo '^l rae f Jerman. Sncberje št 11, D Mnr v Polju.	Posredujem "Totil hranilnih kntižic. Agen-tura bančnih posoiilmh poslov Augustm. Ljubljana, Aleksandrova 4 Paifitijs 13-15 let sta-raaiiua, rega, sprei-tnem Peterca Jože. D. Mar. v Polju, Vevče 28.
Sadna drevesca sort.sudnega izbora naročite iz drevesnice Vinko Hrastnik, Ši.Ilj-Ve enje. - Za rast in pristnost sort se garantira za vsak komad. Zahtevajte ponudbe	
	6ospodinio, TČk starejšo, vajeno krneč-kega dela, sprejmem k tričlanski družini. — Pisnvne ponudbe na upravo Dotmdjnba pod »Dežeia« 2481
RpfljašHega vajenca poštenih kinetskih staršev, sprejmem lakoj. Janez Kuhelj, Žužemberk. -	
Starejši gospod prosjuku: »Kaj, ali vam nisem uialo prej dol dinar pred kolodvorom?«
Berač: »Da, gospod, tam imam svojo podružnico.«
*
»Večina deklet, ki pridejo sem, se ne mara »ožiti,«
»Kako pa to veš?«
»Kako? Vprašal sem jih, če me hočejo.«
* ■■■•.!-»Ali je vaš oirok fantek, ali deklica?* »I. seveda. Kaj pa ste mislili?«
dobro čtivo
Za letošnjo veliko noč lahko dobimo izredno lop piruh: knjigo Veliki teden. Napisal ju je dr. Jože Pogačnik. Obsega obširen uvod v prečudno stavbo velikonočne dobe cerkvenega lola, zlasti razlaga pomen in vsebino zadnjih Ireli dni velikega tednu in velike noči. Za lom uvodom pa nudi skrben in lep prevod bogoslužja velikega četrtka, velikega petku, velike »ohole in prvih treh velikonočnih dni. Knjiga bo brez dvoma marsikomu pomagala razumevati prelepe obrede Vel. tedna. Za zakristane bo nujno potrebni svetovavec v dneh velikega tedna. Za vse obiskovavec božjega groba bo najboljši molitvenik. Vabimo vas, da knjigo takoj naročite. Ud.ie Mohorjeve družbe dobe v platno vezano knjigo z, rdečo obrezo za Din 20, v pegatnoid vezano in z zlato obrezo za Din 30.
aZamorček«, misijonski mesečnik s slikami za mladino. Letnik 21. Prinaša lepe povestice, slike in popise iz zamorskih dežel. Za mladino i a ko vzgojen in poučen, zato ga čč. gg. katehetom in cen j. staršem toplo priporočamo. Cona na leto 7 Din. Naroča se tam kot »Odmev iz Afrike«, Ljubljana, Me-telkova 1._
Vsak bo kupil, ker smo poceni, kot še nikoli!
Moške čevlje.......Din
Ženske čevlje . . . ......59*-
Otroške čevlje . .	16'-
Vse z usnjenimi podplati.
Ani Krisoer
Mestni trg 28 LJUBLJANA Stritarjeva ul. I -3
A.:	»Praviš, da ti je nekdo denar pobral iz žepa. Morda jc bila pa tvoja žena?«
B.:	»Ni verjetno, ker ni bilo prav vse pobrano.«
Strašno debela gospa je prišla v veliko prodajalno in nadlegovala prodajalca in prodajalke. Nobena obleka Ji seveda ni bila prav in poslovodja je postal že nevoljen. »Ali nimate nekaj, kar bi bilo zame po meri?« je končno vprašala. >Da, gospa, tam v onem oddelku imajo dežnike in žepne robce,« jc pristavil poslovodja, sti vam bodo gotovo prav.«
ČEVLJI
Din	19-
Din	28'-
D.n	55>-
Din	66-
Din	66--
21'-33--66-8S<-80-
otroški dekliški fantovski ženski moški
Din 19-— otroške sandale
Din 58>—, 68-— ženske sandate
Din 28—, 36-—, 45'— gurai-sandale
T8G0VSKI • OOM
\tnmm
i-KUA-n-fflta Celf« St. 19
Zahtevajte veliki ilustrirani cenik, katerega dobite zastonj I Kar ne odgovarja, se zamenja, ali vrno denar.
Visokošolcc Briga: »Kaj pa si tako zamišljen, moj dragi?«
Visokošolec Brna: »Zdravnik mi je predpi-! sat zdravilo, katero moram vzeti v kozarcu
vina.«
»A tako. Zdaj pa študiraš, kaj je na onem receptu zapisano?«
»Kaj še? Le tnle vinski seznam pregledujem in se ne morem odločiti, katero vino bi vzeL«
Oče: »Denar, denar In zopet denarl Nič drugega kot denar hočeš imeti. Hvala Bogu, da imam samo eno hčer.«
Hči (ko je dobila zaželjeno): Jaz tudi tako pravim.«
Za Veliko noč
nudnno veliko izbiro b.aga po skrajno znižanih cenah n. pr. xa mo$ke obleke:
bombažasti in cvirnati bogovi trpežni, širina 130 cm od.............." . .	Din	26—40
polvolneno sukno in kmngarni nainovejši v/orci od..................Din	50—90
angleški štofi in kamgarm v modnih desenib od ...................Din	110—180
štofi za pumparice in jankerje, krasni vzocei od................... «	Din	55—110
Za damske plašče In kostume:
razni špricaui blaaovi, širina 130 cm od ..................... Din 30—60
(im volneni gladki v temnih in srednje svetlib barvah od...............Din 60—1M
Za domske in otroške obleke:
volneno blago, 70 cm široko, v vseb inodnib gladkih in kariranib barvah od . .... . Din 25—30
polvolneni in cvirnati blagovi periltn od............................Din 16—24
bombažasti krepi, deleni, cefirji in ripsi od.................... . . Din 10—16
kanibriki domače blago......Din 7 50, najtineji inozemski ........ Din 101—
pra'na svila gladka in vzorčasta od ....................... • . Din 12—16
krepdešini v vseh molnih barvah od.......................... Din 34—48
Dalje nudimo konteriino ruiavo od 5"50, belo od 6'50, Sifon od 8'—, oferford za srajce od 6'5Q za rjuhe od 15'—, za kapne od 26'—, za madrace od 24'— naprej, moške delovno srnice od 23'—, flae pražnje od 44'—, dežnike od 45'—, dalje vse vrste nogavic, kravat, volnene jopco, potrebščine za krojafe iu šivilje. V posebnem oddelku nudimo tudi veliko izbiro izgotovijenib otroških in danskih obiefe, kri-, blu/, in pomladanskih plašče« po najnovejših fazonah. Kadar boste kupovali Vaše oTrfatilno potrebščine, obrnite so na obte znano trgovino
F. I. Gorlčar, pri Ivanki, L|ubl|ana, Sv. Petra cesta 29
Naše geslo: Majhen laslužek, a tem večji promet
pozor! Nagradno tekmovanje!
Ta mali izvrstni aparat vsebuje vsa prednosti roolerno tehnike iu to: dobro optiko, enostavno manipuliranj, splošno dobre rezultate tudi pri začetnik.h, posebno pri uporabi oaiubčutiji-vejšega AGFA isohrom filmu.
HITITE! Nagradno tekmovanje traja samo kratek čas
Če hočete dobili nagradno
Asfa»Box kamero št 24.
caidite bi.nkovec po sto dinarjev, ki v svojih številkah vs-buje cifre 2 in 4 tako, da moreta sestavili številko 24
Poidite s tem bankovcem do kakega tototrgovca, pa Vam na bo zamenjal z
Asfa-Box
kamero, velikosti
6X9 cm
Krištof Kolumb je s svojimi tremi ladjami prvič proti Ameriki odjadral na petek zjutraj dne 8. avgusta 1492, v novi svet je pa dospel dne 12. oklobra 1492 tudi proti jutru; torej je trajala njegova vožnja po morju 71 dni.
Japonski čarovnik Morimoto ima tako zrašče-ne ustnice, da lahko ž njimi pokrije polovico svojega nosa.
S poštnim vozom čez morje. Na Labi. v Nemčiji, v bližini izliva l.abe v morje, te mal otoček Neuvverk. Na ta otoček vozi pošla vsak dan. Otok leži skoraj 5 km in pol od brega, kadar je plima. Pošla odpelje vedno takrat, kadar je oeeka in tedaj vozi poštni voz dolgo časa po suhem, le na koncu mora čez nizko vodo na otoček Včasih se pa poštar na oloku zamudi in tedaj ga plima prehiti. Potem pa seveda ne gre drugače, kakor da vozi čez naraščajočo vodo.
F»<3E
BRINJE ZS.1"
FliAN POGAČNIK d i o. z.. Ljubljana l>riefa 67
(nii.~|i<oli mitnice)
Zdravnik: Telef. 3623
Dr. Franc !>er anc, kirurg. -ef-|irin: Ti, v. p.
V VSAKO HISO DOMOLJUBA!
Čudakov* oporeka. V Varšavi je umrl neki Žid, ki >0 ga splošno |H>znnli kot čudaka. V svoji oporoki je postavil zahtevo, da mu morajo v k No položiti radijski sprejemnik in slušalke, pipo, 2 kj tobaka in — igro jo-jo Vsi notarjevi ugovori hm nič zalegli.
Na samotnem otoku. Posadka trancor-kega (urniku -Tolosiu. ki je moral zaradi pomanjkanji vode pristali na neobljudeneni otoku Rinca v fi-b-nskem primorju, je našla ob izviru vode čutioka, ki povsem .s[iominja iih Robinzonu. Oblečen je bil v živalske koie in očividno živel ua oloku že dalj časa, zakaj ni znal več govorili. Moštvo .-<- ni moglo i njim sporazumeli Ko »u ga boleli |iri odhodu vzoh 9 seboj, 'ini je pobegnil. Zaradi brodoloma, ki ga je bržkone doživel in zaradi samote, ki jo Je le gntovn ti"kaj let prenašal, je jiostal že pol-divjak in ni mu bilo več mai za izobražen »vet.
Ljudska posojilnica
NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°|0
registr. zadruga z neom. zavezo
Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
obrestuie hranilne vloge po najugodnejši obrestnimeri
[»i
Izdajatelj: Dr. Gregorii Pečjak
m
Urednik: Jot* Količek
mmmmms
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce«