VESTNIK i)MHmnutnnMmntnmn)m)mtnnmmnmtm)mtmn Poštni urad 9020 Ceiovec = = Veriagspostamt 9020 Kiagenturt š izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. šumtnmmtmtmmmummtumumtimittmmmmmomttm^ LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 7. MAREC 1980 ŠTEV. 10 (1958) OBČNi ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE: Tudi kutturno neto je de! boja za narodni obstoj V dvorani „Auia siovenica", kjer je primerno vzdušje ustvarjata razstava siik in piakatov, ki so pričai) o široko razvejani dejavnosti naše osrednje prosvetne organizacije in včianjenih društev, je v četrtek prejšnji teden poteka) občni zbor Siovenske prosvetne zveze. Poteg števiinih zastopnikov krajevnih društev in aktivnih prosvetašev iz vseh predeiov južne Koroške so se ga udeiežiii tudi častni gostje, med katerimi so biii generaini konzui SFRJ v Ceiovcu Miian Samec, predsednik komisije za stike s tujino pri Zvezi kuiturnih organizacij Siove-nije Martin Zakonjšek, predstavnik Siovenske prosvetne zveze za Tržaško in Goriško Marko Waitritsch, zastopnik koroške dežeine viade višji viadni svetnik dr. Pave) Apovnik in predsednik Krščanske kuitur-ne zveze v Ceiovcu Lovro Kaseij. Občni zbor, ki se je uvodoma spomni! naših umrlih kuiturnih delavcev, Predvsem skladatelja in harmonizator-)a Pavla Kernjaka, čigar slika je visela na pročelju dvorane, je bil povsem v njenih društev ,za porast in utrditev naše skupne slovenske kulturne zavesti in narodne življenjske borbe za obstoj in enakopravnost," kakor je v uvodni besedi naglasil predsednik Va- znamenju delovnega zborovanja ter je potekal v izredno konstruktivnem vzdušju. V dolgi vrsti poročil je tekla beseda o delovanju paše centralne slovenske kulturne organizacije in včta- <* .. lentin Polanšek. Prosvetaši in kulturniki so posebne vrste ljudje — to so idealisti, ki premorejo še vedno toliko ljubezni in predanosti za našo stvar: da se s srcem in umom žrtvujejo za L'.„ . De/egraci/a ZSO # PRi KLUBU SOCiALiSTiČNiH POSLANCEV NA DUNAJU Na povabiio Kiuba socialističnih posiancev na Dunaju je v sredo 5. marca obiskala štiričianska deiegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem predsednika kiuba dr. Heinza Fischerja. V deiegaciji ZSO so biii predsednik dr. Franci Zvvitter, podpredsednik Hanzi Ogris, tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser in čian izvršnega odbora dr. Avguštin Matie, medtem ko je bii na drugi strani pri razgovoru navzoč še sekretar kiuba dr. Peter Kosteika. Predsednik kiuba dr. Fischer je uvodoma poudari), da je po razgovoru z vodstvom Narodnega sveta koroških Siovencev smatra) za potrebno, da ZSO seznani z vsebino razgovora in ziasti s pogiedi so-deiovanja v sosvetu. Predsednik ZSO dr. Zvvitter se je zahvaiii za povabiio in na kratko pojasnit načeine pogiede ZSO na zakon o narodnih skupinah in posebej poudari), da pri vprašanju sodetovanja v sosvetu ne gre za taktiziranje, temveč za načeino utemeijene pomisieke, ki otežkočajo če ne ceio onemogočajo udeiežbo siovenske manjšine v sosvetu. Dr. Fischer se je vidno trudi), da bi se v tej zavoženi situaciji našei izhod in sprejemijivo možnost sodetovanja. $ )N PRi SZDL SLOVENiJE V LJUBLJANi Predsednik Repubiiške konference SZDL Siovenije Mitja Ribičič s sodeiavci je v sredo 5. marca sprejei deiegacijo Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, ki jo je vodii predsednik dr. Franci Zvvitter. Predstavniki te osrednje organizacije koroških Siovencev so seznaniti sogovornike z giavnimi smermi dejavnosti njihove organizacije v tem ,;i X:y- "Y*": ' ' -...........-...............'........ ^ . , ........................ Mr Leta 1910 so gradiHanski Hrvati dobiii svoj prvi tedenski iist — HASE HOVtHE — ki jih je izdaja) njihov naj-večji pesnik Martin Meriič-Miioradič. infrastrukture utrudljive vsakotedenske vožnje na delovno mesto. Delež vozačev med zaposlenim hrvaškim prebivalstvom je dokazano izredno visok, ker skoraj vsi hrvaški kraji na srednjem in južnem Gradiščanskem ležijo v izrazito strukturno šibkih regijah in so zato prisiljeni, da producirajo „zdomce v lastni deželi". Mnogi Hrvati, ki so se naveličali težke „usode vozača", so se odločili, da svojim domačim krajem za vedno obrnejo hrbet in se dokončno naselijo na Dunaju. Danes po cenitvah živi na Dunaju okoli 15.000 gradiščanskih Hrvatov — asimilacijskemu pritisku so mnogo, mnogo močneje izpostavljeni kot njihovi sorodniki, ki so ostali na vasi! Številne etnosociološke raziskave in preiskave so jasno pokazale, da je za pripadnike manjšine v mestnih gosto naseljenih področjih mnogo težje kot v preglednem vaškem področju, da ohranijo in gojijo podedovano narodnost. „Vozaštvo" iz gospodarsko zaostalih področij Gradiščanske na Dunaj, deloma pa tudi v Gradec, torej objektivno povečuje asimilacijo. Nadaljnji objektivni dejavniki pri asimilaciji je ravno v zadnjih letih skokovito povečanje števila mešanih zakonov: po izkušnjah se v takih družinah govori le nemško, in otroci dobijo le od starih staršev, dokler ti živijo, skromen in izredno pičel hrvaški besedni zaklad, kar je nedvomno obžalovanja vredno. Vendar pa ne obstajajo samo objektivni razlogi, ki podpirajo in pospešujejo asimilacijo, ampak tudi številni subjektivni. Za razliko od Koroške na Gradiščanskem ne obstaja posebna nemškošovinistična hujskaška organizacija kot recimo ..Koroški Heimat-dienst", ampak le neorganizirani nemški šovinisti in ..včerajšnji", in sicer v obeh velikih strankah. To se lahko pojasni z zgodovinskimi razlogi, kajti tako Nemci kot njihovi hrvaški sosedje so bili v monarhiji na Madžarskem nacionalno ostro zatirani, in sicer v vsakem pogledu. Kar da hrvaški narodni skupini največ opraviti. so t. i. „asimilanti" v lastnih vrstah z njihovim voditeljem, bivšim socialističnim državnozborskim poslancem Fritzem Roba.kom na čelu. Te „asimi!ante" moremo primerjati S t. i. .vindišarji" na Koroškem: so sicer po rodu Hrvati in na vsak način obvladajo hrvaščino, vedejo se pa slabše kot najhuiši nem-škonacionalni šovinisti. Gradiščansko hrvaščino stalno difamirajo kot ..manjvredno, zastarelo in nekoristno kmečko narečje", ki „mo-dernega človeka, ki se socialno vzpenja", le ovira pri tem, „da v življenju kaj doseže" in „naredi kariero". Izrecno odobravajo zdaj že petindvajsetletno neizpolnjevanje člena 7 in mu pritrjujejo. Pri ugotavljanju manjšin so na plakatih in letakih pozivali hrvaško prebivalstvo, da naj se ga brezpogojno udeleži in navede „nemško", naj torej zataji lastno narodnost! Hrvaški akademski klub (HAK1 ima v načrtu, da sestavi lastno dokumentacijo, v kateri naj bi bile zajete vse sovražne javne izjave teh asimilantov o hrvaški narodnosti. Saj je znano dejstvo, da Avstrija sploh ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz 5. odstavka člena 7 (in tudi ne tistih iz člena 9 o odstranitvi vseh sledov nacizma!). Asimilanti, ki delujejo proti manjšini in kot zaželeni cilj navajajo njeno popolno ..ponemčenje", lahko svoje dejavnosti, ki nasprotujejo državni pogodbi, neovirano razvijajo; še več, skupino asimilantov z Ro-bakon na čelu pitajo z letnimi subvencijami Zveznega ministrstva za pouk in umetnost,, narodno zavedne organizacije gradiščanskih Hrvatov pa finančno ..izsušujejo" in jim odtekajo potrebno pomoč na tem področju, ter jih hočejo odpraviti s smešnimi „drobtini-cami". Nadalje gre asimilantom za to, da bi postavili zid med narodno manjšino in matičnim narodom v Jugoslaviji; v ta namen so uporabili celo že zastraševalne ukrepe — Hrvatsko kulturno društvo oz. njegovo predsedstvo so-javno obtožili celo ..veleizdaje domovine" in ga s tem skušali v gradiščanski javnosti diskreditirati. Ta obrekovalna gonja pa je kmalu propadla zaradi svoje očitne nesmiselnosti in zlobnosti. V preteklih letih so sc odnosi med uradno Gradiščansko in Socialistično republika Hrvaško odločno izboljšali — obstaja celo poseben uradni ..kulturni sporazum" med deželama, v katerem je hrvaška manjšina označena kot „most medsebojnega razumevanja" in kot „važen dejavnik kulturnega in znanstvenega sodelovanja med deželama"! Medsebojni odnosi se neprestano razvijajo, gradijo-in ooglabliajo, pri čemer naj bi v prihodnjih letih poleg kulturnega močneje pospeševali tudi gospodarsko sodelovanje. (Sc fMd%(jKje) igre. Kar oddahnil se je, ko je prišla še sosedova Micka, ki je bila znana .fizovka' pri Sončarjevi mizi. Razgledal se je po izbi in opazil v kotu pri peči -(saj se mu vendar ne sanja) — Minko! Vroče in ledeno ga je pretreslo in bušnito rdeče v obraz. Pomel si je oči. Podrgal lica. Vstal je. Spet sedel. Ponovno se dvignil. Minka je ostala pri peči... Držala je v rokah kitaro in z Micijo sta začeli peti mehko tujo pesem. Pa se mu ni zdela tako tuja. Ni bila slovenska. Tudi nemška ne. Bila je ukrajinska pesem! Joj, to pesem je čul zunaj nekje med ruskimi domačini v zaledju fronte. Da. Seveda jo je čul! Zdaj je vstal in se približal Minki in Miciji. Pa kako revno je bila Minka obuta in oblečena: prevelike ponošene visoke čevlje na stopalih, ohlapno bluzo na mladem životu. Lasje so zaviti v zatilniku v svitek... Ne. to ni Minka! Pa kod je ... kdo je? Zakaj se mi zdi tako podobna Minki? Ko sta prenehali s pesmijo, je Mici predstavila Domna kot domačega. .Minko' pa je predstavila: ..Janja, ki je zdaj pri Vrečku!" Janja je vstala in dala Domnu roko. V mešanici ukra-jinščine in slovenščine je začela pripovedovati, kod je in zakaj je tukaj - in da pozna Domnovega brata in ve, kdo je on. Domen se je zmedel. Potem je Ukrajinka na vsem lepem dejala: ..Vrečkova gospodinja želi, da prideš gor. Pa lahko kar z menoj greš. Bi maral iti z menoj?" Joj, spet je vsula vanj same Minkine poglede! „Janja, ste vi, kako je čudno... mislim, kako ste nekomu podobni..." Mici je videla, da Domen gleda Ukrajinko drugače kot njo. Mija pa je žarela nekaj korakov stran. Kaj se je do- gajalo v njenem srcu? Obe sta slutili, da je Janja zmotila Domna. Pri priči sta jo zavila Janja in Domen po ukrajinsko. Mici in Mija sta strmeli. Četudi je Domen popopral svojo ukrajinščino močno s slovenščino, sta si marsikaj povedala z Janjo. Onidve sta ujeli, da je povedala Janja: Po najhitrejši poti bo sporočita Domnovemu bratu Matevžu, da je tukaj. Kako bo vesel, ker je pripovedoval že toliko o njem. Brat Matevž je v velikih skrbeh zaradi tebe. Tudi to ga skrbi, da se ne bi izgubil na zgrešeni poti. Da ne bi padel od krogle vojakov, ki se prav tako borijo proti germanskemu krvniku za svobodo kot tukajšnji slovenski partizani. Ker sta sedla Domen in Janja na drugo stran krušne peči, sta uvideli Mici in Mija. da sta naenkrat odveč. Obe sta se znašli v mučni zadregi. Skušali sta zapeti nekaj slovenskih pesmi, pa nista prišli preko enoglasja. Kitaro je znala Janja prijeti čisto drugače. Ker so se kvartači gosti glasno poglabljali v svoje govoričenje, sta si odkrivala Domen in Janja misli, skrbi, želje in poglede v zamaknjenosti presenečenja. „Tudi to mi je izdal tvoj brat Matevž, da sem podobna nekomu ..." je dahnila čez čas in gledala globoko v Domnove oči. „Pa ni povedal, komu?" je hitro ušlo Domnovim ustom. „Ni. Ali ti veš?" Zdaj se je začudil, kaj da ga tika ukrajinska lepotica kar na vsem lepem, kot bi se poznala že davno. ..Domen, ali ti veš, komu?" je prigovarjala. „Moji ljubici!" „Jaz pa nisem tvoja ljubica. Pa tudi nočem biti tvoja ljubica, ker..." zataknilo se ji je. Zraven pa je gledala proseče vanj, kot da samo od njega more priti rešitev za njeno notranjo zagato. Domen se je nasmehnil. Je že iztaknit, kako mora pogledati dekle, da se čisto zmede. „Tvoja nočem biti zato, ker si germanski vojnik!" Zraven pa sta ji pribežali lični ročici na njegove roke. „Saj nisem vojak. Sem samo človek. Prav tako kot je moj brat Matevž." „Ne ti služiš tistim, proti katerim se bori tvoj brat." „Jaz sem prisiljen vojak v nemški uniformi." „Ti se boriš proti mojim ljudem, ti pomagaš tistim, ki so poteptali mojo zemljo, ki rušijo naše vasi in naša ukrajinska mesta, ki pobijajo naše ljudi, ti si moj sovražnik ..." V trenutku so ji solze zalile oči. Zraven pa ga je stiskala in suvala po sklenjenih rokah. „Jaz nisem tvoj sovražnik. Jaz sem Slovenec. Jaz sem Slovan. Mi vsi smo slovanski bratje." „Potem pa spremeni svoje početje!" „Kako misliš to? Kaj naj?" „Če si svojega brata Matevža brat, moraš sam vedeti, kaj moraš storiti zdaj kot nemški vojaški dopustnik." Ako je bil vseskozi doslej njen glas mii, je otrpnet zdaj mrzlo. Janjine roke so počasi kot mrtvoude zdrknite z njegovih rok. Zdaj ni vedel, kako in kaj. Zaradi navzočih v izbi ni mogel govoriti odkrito, četudi bi ga najbrž nihče ne čul. Ni si bil na jasnem, kako more govoriti Ukrajinka tako zaupno o njegovem bratu Matevžu, ki ga že ni videl več nad osemnajst mesecev. Veselilo ga je, ker je govorila Janja tako navdušeno o Matevžu. Zato jo je skušal pomiriti: „Saj bo še čas, da govoriva o tem. V prihodnjih dneh. enkrat se dobiva gotovo še na samem! " (Dc()e 11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu Dvojezičnost v predšolskih ustano-vah se vedno razvija v odvisnosti od Posebnih pogojev v družbeni skupnosti in narave mcdjezičnih stikov. Zato prihaja do odločitev za raziične oblike pedagoškega usmerjanja dvojezične aktivnosti v otroških vrtcih. Vendar pa ostajajo skupne osnove, ki so uporabne v vseh družbenih strukturah evropskega tipa civilizacije. Te skupne osnove so izšle iz prakse in psiho lingvističnih, sociolingvističnih 'n podobnih raziskav, ki že desetletja potekajo v raznih deželah širom Po svetu, pa tudi pri nas. 1. Pod dvojezično vzgojo in šolanjem ne razumemo samo vzgojno- izobraževalnega procesa, med katerim se oba jezika izmenično uporabljata, ampak celo vrsto oblik dvojezične pedagoške aktivnosti, kot so: šolanje v maternem jeziku v družbenih okoljih, kjer je materni jezik šolarjev jezik etnične manjšine; šolanje v enem jeziku na nižji stopnji in postopno prehajanje na šolanje v drugem jeziku na višji stopnji; šolanje v materin- Metanija MHKEŠ: ISčini in učenje jezika okolice v okviru obveznega ali fakultativnega pouka itd. Da bi pri razvijanju dvojezičnosti dosegli dobre rezultate, mora program dvojezične vzgoje in izobraževanja zajemati daljše časovno obdobje, tj., z dvojezično vzgojo in izobraževanjem je treba začeti že v predšolskih ustanovah (Titone, 1972). Narava pedagoških aktivnosti, ki se jih uporablja v otroških vrtcih, in način, kako je v vrtcih običajno organiziran vzgojno-izobražcvalni proces, tudi govore v prid priporočil, da je treba dvojezičnost razvijati že v predšolskih ustanovah. Rezultati psiho- in sociolingvističnih raziskav nas vodijo k zaključku, da istočasno učenje dveh ati več jezikov od najzgodnejšega otroštva ali učenje še enega ali več jezikov v zgodnjem otroštvu ne škoduje duševnemu razvoju otroka in ne pušča nobenih škodljivih posledic v razvoju osebnosti. Če se v duševnem razvoju dvojezičnega otroka pojavijo motnje ali če pride do kakšnih konfliktov v razvoju njegove osebnosti, je treba vzroke iskati v pogojih, v katerih otrok pridobiva ali je že pridobil dvojezičnost. Vedno več priložnosti imamo, da se poučimo o rezultatih raziskav, ki govore o prednostih pridobivanja in razvijanja dvojezičnosti v ranem otroštvu. Obstaja znanstveno utemeljeno mnenje, ki so ga potrdile tudi nekatere empirične raziskave, da pri dvojezičnih otrocih ne velja predpostavka, da je govor predšolskega otroka formiran samo objektivno. Ko se dvojezični otrok prvič sreča z možnostjo dvojnega poimenovanja predmeta, sc začenja ločevanje predmeta od imena. Od predmeta odtujena beseda lahko postane predmet otrokove posebne pozornosti. Kot povod za to lahko služijo jezikovne težave, ki nanje otrok zadeva na poti obvladanja govorjenja v dveh jezikih. Na ta način sc dvojezičnost lahko smatra kot dejavnik, ki pri otroku pospešuje pojavljanje in razvoj sposobnosti za objektivizacijo besed in govora nasploh. Če ta zaključek prenesemo na področje razvoja mišljenja, bi lahko rekli, da s tem, da je dvojezičnost dejavnik, ki pri otroku izziva razvoj sposobnosti za objektivizacijo besed in govora sploh, posebno deluje tudi na pojav zgodnejše izgube najvažnejše karakteristike nominalnega realizma, tj. neločljive povezanosti predmeta z njegovim imenom (Imcdadze, 1960; Goncz^ 1977). Obstajajo tudi nevropsihološki razlogi- ki govorijo v prid zgodnje dvojezičnosti. Lenebergov klinični pri- stop, Penfildova hipoteza, ki temelji na nevrokirurški praksi, in Gleesovi eksperimenti navajajo na to, da plastičnost človeških možganov, ki je časovno omejena, v zgodnjem otroštvu omogoča osvojitev več vrst kot enega jezika. Zato je to plastičnost treba pravočasno izkoristiti, tj. drugi jezik se mora začeti učiti, dokler se ta plastičnost še ni zmanjšala (Ti-tonc, 1977). Psiholingvistika nas uči, da ima vsak otrok prirojene mehanizme, s katerimi odkriva slovnična pravila jezika, ki se ga uči kot prvi ali materin jezik. Nekateri psiholingvisti so raziskovali, če otrok predšolske starosti še lahko aktivira te mehanizme, kadar se uči kakega drugega jezika. Raziskave so pokazale, da ta možnost obstaja, zato se razvijanje dvojezičnosti v predšolskih ustanovah lahko odvija kot spontan proces, če se zagotovijo potrebni pogoji (Imcdadze, 1977). Nekatere raziskave, predvsem Lambcrtova, so pokazale tudi to, da lahko razvijanje zgodnje dvojezič- nosti prispeva k doseganju boljših uspehov pri nekaterih šolskih predmetih (Titone, 1977). Mnogo pomembnejša pa je ugotovitev o pozitivnih učinkih razvijanja dvojezičnosti v procesu socializacije otrok v etnično in jezikovno mešanih vzgojnih skupinah. Na osnovi opazovanja in testiranja smo ugotovili, da vzporedno z doseganjem dvojezičnosti raste tudi število govornih interakcij med otroki, s tem pa se veča tudi njihova sociabilnost (Mikeš, Tallman, Goncz, 1971). 2. Razvijanje dvojezičnosti v predšolskih ustanovah Vojvodine je treba gledati kot eno od variant jugoslovanskega modela razvijanja individualne dvojezičnosti, ki je zasnovano na načelu skupne vzgoje otrok in mladine različnih narodnosti. Pod pojmom skupne vzgoje otrok in mladine različnih narodnosti se ne razume, vendar pa tudi ne izključuje, skupne prisotnosti otrok in mladine različnih narodnosti v samem učnem procesu. Ob opredelitvi za etnično-jezikovno mešane vzgojne skupine ali proti njim pridejo do izraza prizadevanja za uporabo spoznanj, do katerih so prišle raziskave o razvoju govora pri otrocih ter o naravi in vrstah dvojezičnosti. Predvsem se upošteva struktura določenega dvojezičnega družbenega okolja, stropnja dvojezičnosti posameznikov, ki sestavljajo vzgojno skupino, kot tudi pedagoške implikacije, ki izhajajo iz strukturalnih danosti določenih jezikov v stiku. V vojvodinskih otroških vrtcih se dvojezičnost razvija preko govornih navad v materinščini kot jeziku vzgojno-izobraževalnega jezika, in v nematernem jeziku, z vnašanjem elementov tega jezika v vzgojnoizobra-žcvalni proces. Na osnovi navodil programa vzgojno-izobraževalne dejavnosti v ustanovah za predšolsko vzgojo in izobraževanje je najsmotrnejši način pouka nematerinega jezika oziroma jezika okolice vsak dan 15 minut v okviru raznih opravil. Poleg tega mora biti enkrat tedensko ta pouk v okviru posebnega: opravila, 30 minut dolgo. Tak pouk poteka v večini otroških vrtcev. Vendar pa niso redki primeri, da tak pouk poteka vsak drugi dan po 20—30 minut. ^ To obliko dvoježične pedagoške aktivnosti se uporablja v glavnem v etnično in jezikovno homogenih vzgojnih skupinah. Pogosto se v isti zgradbi nahajajo različne etnično-je-zikovne skupine in se v času prostih opravil otroci iz dveh različnih skupiti združijo. To vodi do oblikovanja spontanih manjših skupin po nekaj otrok različne narodnosti in različne- ga maternega jezika. V teh skupinicah se spontano in intenzivneje razvija dvojezičnost. V okoljih, kjer za tak tip intenziviranja dvojezičnosti ni objektivnih danosti, se v vzgojno-izobraževal-nem procesu do maksimuma uporablja oblika igre. Na ta način se krepi motivacija otrok za učenje nemater-nega jezika, ki ima poleg izobraževalnega tudi vzgojni značaj. Kjer obstajajo možnosti in etnično-jezikovna struktura otroškega vrtca nudi stvarne pogoje, se omogoča, da se spontana dvojezičnost, začeta v igri na ulici ali na dvorišču ali v kakšni drugi obliki druženja, pedagoško usmerja na isti način ter se otrok ne ločuje v etnično homogene skupine, ampak se oblikujejo etnič-no-jezikovno mešane vzgojne skupine. V takih skupinah ves vzgojno-izobraževatni proces poteka v obeh jezikih. Vzgojitelje, ki delajo v takih skupinah, se opozori na to, da se pri organizaciji dela, ki se običajno odvija v manjših skupinah, izogibajo oblikovanju etnično-jezikovno homogenih skupinic, razen v primerih, ko ima dejavnost za cilj razvijanje govornih navad v maternem jeziku. Pri mlajših predšolskih otrocih se upošteva to, da otroci jezik povezujejo z osebo, zato se vzgojitelji menjajo glede na to, v katerem jeziku se dejavnosti izvajajo. Znano je, da sc otroci, ki se v družinskem krogu istočasno učijo dveh jezikov, navadijo, da se na očeta obračajo v enem jeziku, na mamo pa v drugem. S povezavo uporabe jezika na sogovornika se zmanjšuje možnost mešanja dveh jezikovnih sistemov, zato se ne-maternega jezika oz. jezika okolja hitreje učijo in razvijajo govorne navade koordiniranje dvojezičnosti, ki po mnenju nekaterih raziskovalcev v razmerju do drugih tipov individualne dvojezičnosti ugodneje vpliva na otrokov kognitivni razvoj. Ravno tako se zmanjšuje možnost vpletanja enega jezikovnega sistema v drugega, če je uporaba jezika vezana na kraj, na katerem se govorna interakcija odvija, zato je priporočljivo, da tam, kjer ni kadrovskih možnosti za zamenjavo vzgojiteljev glede na jezik, izpolni vsaj ta pogoj. Tam, kjer obstajajo možnosti za vezanje jezika na osebo, se zamenjava vzgojiteljev glede na jezik, v katerem se odvija pedagoška dejavnost, uporablja tudi v starejših vzgojnih skupinah. Vendar se tega načela ne upošteva do te mere, da bi omejil spontano komuniciranje otrok različnih narodnosti, ker je pozitivno razmerje med motivacijo in uporabo jezika, ki nastaja v takšnem komuni-oirnaju, veliko važnejše za razvijanje dvojezičnosti in trajnejše deluje, medtem ko je mešanje dveh jezikov prehoden pojav. Na splošno vzeto je mešanje dveh jezikov v določenih fazah učenja nematernega jezika samo dokaz za to, da ima otrok aktiven odnos do jezika, ki se ga uči, s tem da si ustvarja svojo interpretacijo tega jezikovnega sistema. Z nadaljnjim napredovanjem pri učenju jezika otrok stalno popravlja in izpopolnjuje svoje prejšnje interpretacije. Razvijanje dvojezičnosti se dobro vključuje v splošni program vzgojno-izobraževalne dejavnosti v otroških vrtcih, ker so razvijanje govornih navad, bogatenje besedišča in kulturnega govora tako ali tako sestavni del tega programa. Vsebina pedagoške aktivnosti se ne zmanjšuje, ampak se bogati z novimi oblikami in novo kvaliteto. Naj gre za vnašanje elementov jezika okolja ali za popolno dvojezično aktivnost, posebni del programa samo usktaja s splošnim programom. Pri razvijanju aovornih navad nematernega jezika se črpa snov iz gradiva, ki je zaobseženo v likovni, glasbeni in telesni vzgoji, kot tudi v osnovah iz spoznavanja narave in družbe ter matematike. Program se prilagaja v tem smislu, da se teme grupirajo v skladu z metodičnimi enotami pouka nematernega jezika. V vzgojnih skupinah mešanega sestava se del gradiva na vseh področjih obdeluje v enem, del pa v drugem jeziku. V etnično-jezikovno homogenih skupinah se del gradiva iz glasbene, likovne, telesne vzgoje obdeluje v nematerinem jeziku, ostalo gradivo pa v materinščini. 3. S psiholingvističnega vidika učenje nematernega jezika pogojujejo predvsem struktura maternega jezika učenca oziroma možnosti vpletanja maternega jezika, ki izhajajo iz medsebojnih razlik in podobnosti maternega in nematernega jezika. Kadar razmišljamo v okvirih vojvodinske prakse, je beseda o razlikah in podobnost! med madžarskim in srbohrvaškim jezikom, med slovaškim in srbohrvaškim, med romunskim in srbohrvaškim, ter med rusinskim in srbohrvaškim jezikom. Oziraje se na te podobnosti in razlike se programirajo metodične enote; pazi se na to, da je avdiovizualnost maksimalno zastopana, da se uporabljajo elementi igre do te mere, da je proces učenja čim mani podoben šolskemu pouku, da se jezik uči tudi s posredovanjem likovne in glasbene vzgoje in da se vsi ugodni trenutki dnevnega programa v otroškem vrtcu izkoristijo za pridobivanje govornih navad v nematernem jeziku. Omenili smo že, da je mešanje dveh iezikov predvsem prehoden pojav. Zato se pri načrtovanju gradiva temu pojavu ne posveča preveč pozornosti, ampak se težišča postavlja na pozitivni transfer, tj. na elemente materinščine, ki pomagajo pri učenju nematernega jezika. S primerjanjem sistema maternega in nematernega jezika se maksimalno izkorišča podobnosti v strukturah materinščine in nematernega jezika. Tako npr. prve metodične enote v načrtu vzgojno-izobraževalnega dela za razvoj govorjenja madžarščine kot nematernega jezika (v starejši skupini otrok v vrtcih, v katerih vzgojno-izobra-ževalna dejavnost poteka v srbohrvaščini) vsebujejo besede, katerih glasovna struktura se povsem vklaplja v sistem maternega, tj. srbohrvaškega jezika. Nekatere so tako po pomenu kot po obliki skoraj identične z besedami maternega jezika. Na ta način otroci zelo hitro dobijo občutek o sorodnosti jezika, ki se ga učijo, in se prosto poslužujejo novega kada (Pravilnik, 1973). Drugo načelo, zasnovano na primerjanju oz. kontrastivnosti maternega in nematernega jezika, zahteva, da se pri načrtovanju metodičnih enot strogo skrbi za postopno dodajanje kontrastivnih elementov. Tako npr. v že omenjenem programu prvi dve metodični enoti vsebujeta en sam kontrastivni element: odsotnost kopu-le v stavku S samostalniškim predikatom. V tretji metodični enoti se pojavlja kot nov kontrastivni element določeni člen, v četrti pa samostalnik v sklonu, s katerim se — za razliko od materinščine — izraža krajevno razmerje brez predloga. Uporaba načina avdiovizualnosti se v otroških vrtcih bistveno razlikuje od uporabe avdiovizualnih sredstev v jezikovnih laboratorijih. Medtem ko je v slednjih poudarek na individualizaciji pouka in uporabi sodobnih tehničnih sredstev, se v otroških vrtcih avdiovizualnost vgrajuje v že obstoječe oblike obveznih in prostih dejavnosti, pa tudi v otroške didaktične igre, izkoriščujoč naravne am-biente ali improvizirajoč oz. si utirajoč naravne ambiente v učilnici, kot recimo improviziranje trgovine z mešanim blagom ob obdelavi metodične enote „Deček prodaja čokolado", ali improviziranje frizerskega salona ob obdelavi metodične enote ..Deklica češe lutko". Metodična enota ..Zima" se obdeluje na šolskem dvorišču, ko pada sneg. „Mcd obvezno dejavnostjo demonstriramo v naravnem okolju in s pomočjo naravnih predmetov ali igračk. Planelograf, risbe, diapozitive in druga avdiovizualna sredstva moramo uporabiti šele ob utrjevanju gradiva" (Pravilnik, 1973). (D%/je v fMsIeJjni števili) radio - teievizija JUGOSLAViJA K PETEK, 7. 5.: 8.55 TV v šoti — 17.00 Poročita — 17.05 Tur- no smučanje — 17.15 )z zgodbo v zgodbo — 17.30 Družina Lesniewskich, mtadinska nadaijevanka — 17.55 Domači ansambii: Beneški fantje — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Od refteksa do iogike — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Gtas-bena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski tiim — 21.50 V znamenju — 22.05 Nonči kino: Zimski otroci, danski fiim. SOBOTA, 8. 5.: 8.00 Poročita — 8.05 Jakec in čarobna tučka — 8.20 Z besedo in sliko: Avstratske pravtjice — 8.35 Vrtec na obisku — 8.50 Svetitnik — 9.20 Pisani svet — 9.55 Oberstaufen: Veiestatom za moške, prenos — 11.00 London je moj, TV nadaijevanka — 11.50 Dokumentarna oddaja — 12.25 Oberstaufen: Veiesiaiom za moške, prenos — 13.30 Pot do pravične in spodbudne detitve — 13.45 Poročita — 17.00 Državno košarkarsko prvenstvo — 18.30 Naš kraj — 18.45 Gtasbena oddaja — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vzpon Madsa Andersena, daja — 20.55 tgrani fitm. NEDELJA, 9. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za nedetjsko dobro jutro: Zapisi za mtade — 9.40 Zivtjenje na zemtji, dokumentarni fitm — 10.35 Ljubezen pri enajstih — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Ljudje in zemtja — 13.00 Jugostavija, dober dan — 13.35 Poročita — Potoptjena mesta, dokumentarna serija — Razvoj poputarne gtas-be — Poročita — Nedetjski otroci, potjski fitm — 16.55 Hokej Jugostavija : Avstrija — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Vroči veter — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tunis — 21.30 V znamenju — 21.45 Risanka — 21.50 Gtasbeni atbum — 22.05 športni pregted. PONEDELJEK, 10. 5.: 9.25 Cortina: Statom za moške, prenos — 11.25 Cortina. Statom za moške, prenos — 15.20 Kmetijska oddaja — 16.20 Propagandna oddaja — 16.25 Statom za moške, posnetek iz Cortine — 17.25 Poročita — 17.30 Minigodci v gtasbeni dežeti, otroška serija — 17.45 Mata čudesa vetike prirode — 18.00 Za zdravega, srečnega otroka — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo mtadi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Langrisheve, angteška TV drama — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 V znamenju — 22.05 Kotiko se med seboj poznamo. TOREK, 11. 5.: 9.25 Cortina: Vetestatom za moške — 13.25 Cortina: Vetestatom za moške — 14.15 šotska TV — 15.10 Statom za ženske, posnetek iz Saatbacha — 16.10 Vetestatom za moške, posnetek iz Cortine — 17.10 Poročita — 17.15 Jakec in čarobna tučka, otroška serija — 17.30 Pustotovšči-na — 18.00 Gtasba narodov (Tahiti, t. det) — 18.30 Obzornik — 18.40 V boju in obnovi — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mednarodna obzorja: EGS in Jugostavija — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Grozdi mojega vinograda — 21.45 V znamenju — 22.00 Dan, ki ga ni bito. SREDA, H. 9.35 TV v šoti — 16.15 Vetestatom za ženske, posnetek iz Saatbacha — 17.15 Poročita — 17.20 Z besedo in sti-ko: avstratske pravtjice — 17.35 Tisoč tet bizantinskega cesarstva — 18.05 Od vsakega jutra raste dan: Zenski pevski zbor Gabrovke — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Od zrna do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Fitm tedna: Konjarna, madžarski fiim — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 625 — 22.20 V znamenju — 22.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. ČETRTEK, 15. 5.: 9.25 Saatbach: Vetestatom za moške, penos — 11.55 Saatbach: Vetestatom za moške, prenos — 13.45 šotska TV — 14.40 Vetestatom za moške, posnetek iz Saatbacha — 15.25 Nogomet Partizan Vardar — 17.25 Poročita — 17.30 Zivtjenje na Zemtji — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Svetitnik — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju. SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC PETEK, 7. 5.: 9.15 R. Vouk: Tehnični pripomočki doma (šotska radijska oddaja za šotarje od 1. do 5. šotske stopnje) — 14.10 Koroški obzornik — iz kutturnega živ-tjenja: Koroški kutturni dnevi. SOBOTA, 8. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 9. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo. PONEDELJEK, 10. 5.: 1410 Koroški obzornik, šport „Koroška poje" (posnetki koncerta 9. 3. 80). TOREK, 11. 5.: 9.30 Domače pesmi in viže — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeteno — Stovenska popevka. SREDA, 12. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Minute z ansambtom „Zvonko Ortan" iz Prevatj — Ljubezenska iirika Andreja Kokota. ČETRTEK, 15. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Mtadinska oddaja: Kratjevska igra. Razvijanje dvojezičnosti v predšolskih ustanovah (S posebnim ozirom na prakso v Vojvodini) Tudi kuitumo deio... (Nd^/jcvcn/e s 7. s(rg?Mj vorii centralni pevovodja SPZ Hanzi Kežar, ki je zlasti opozoril na pomanjkanje zborovodskega kadra, vendar je poudaril, da moramo kljub temu biti optimisti, .saj nas je prav naša slovenska narodna in tudi borbena pesem spremljala v najtežjih časih naše zgodovine, zato jo bomo kljub težavam ohranjali tudi v bodoče, kajti potom nje izražamo našo slovensko kulturo na Koroškem". Problematiko naše odrske dejavnosti je nakazal Marjan Srienc, ki je z ozirom na bodoči centralni kulturni dom v Celovcu menil, da moramo pravočasno imeti na skrbi poleg razumljive kvantitete tudi potrebno kvaliteto, to pomeni, da moramo poleg gojitve dramskega amaterizma misliti tudi na polpoklicno gledališko dejavnost. Razveseljiv razvoj na področju glasbenega izobraževanja naše mladine je nakazal Joško Hudi v svojem poročilu o glasbeni šoli kot .najmlajši" panogi prosvetne dejavnosti med koroškimi Slovenci. Vendar pa je bilo v diskusiji prav v zvezi s tem področjem kritično ugotovljeno, da deželna vlada, ki sicer za glasbeno dejavnost namenja vsako leto na desetine milijonov šilingov, za tozadevne potrebe koroških Slovencev ne kaže nobenega razumevanja. Končno je mag. Marija Malle-Wieser obrazložila še delovanje Slovenske študijske knjižnice v Celovcu ter društvenih knjižnic v posameznih krajih in potujoče knjižnice; iz njenih izvajanj bi kot posebno razveseljiv izluščili podatek, da šteje fond centralne knjižnice že okoli 25.000 knjig ter okoli 500 revij in časopisov — kar pa seveda nam vsem nalaga dolžnost, da temu ogromnemu zakladu utremo pot do bralca. Krog poročil je zaključil predsednik Nadzornega odbora dr. Franci Zvvitter, ki je izrekel priznanje in zahvalo vsem odbornikom in funkcionarjem ter kra- ŠPORTNI VESTNIK NOGOMET SAK - ŠMIHEL 1:1 Boj za žogo je spet v polnem teku. Prejšnjo soboto se je SAK ponovno pomeri] s Šmihetom. Igra je biia zelo trda in se je odvijata na šmihet-skem igrišču. Teren je bit izredno slab, zato je ime] SAK v začetni fazi izredne težave, tako s terenom, kakor tudi z nasprotnikom. Zaradi trde igre je sodnik pridno deti] rumene kartončke. Možnosti zadetkov pa ni imet ne SAK in ne Šmihek V go]u SAK-a je stat tokrat nov mož — Merkun, ki se je izkaza] v vseh svojih akcijah kot siguren vratar (bi) je vratar slovenske mtadinske reprezentance). V prvem polčasu ni bito gola. V drugem polčasu pa je prišlo s strani SAK do nekaj lepih priložnosti. Eno teh možnosti je M. Hobel tudi izrabil — 1:0 za SAK. Ma)o pozneje pa je po sijajnem prodoru z desne, Jakopič zadel prečko. V tej fazi bi SAK lahko odločil tekmo; a ravno tedaj je prišlo do akcije sodnika, ki je izključil igralca SAK-a brez da bi ta kaj rekel ali storil. Proti desetim igralcem se je Šmihelčanom po težki napaki SAK-ove obrambe le posrečilo zabiti gol. Šmihelčanom je treba priznati, da so zaslužili ta gol, saj so pokazali izredno (včasih tudi pretirano) borbenost in dobrto kondicijo. NOGOMET SAK - BRNCA 3:0 Naslednji dan v nedeljo je čakal na SAK že drugi nasprotnik, moštvo iz koroške lige — Brnca, ki pa je na zadnjem mestu lige. Kljub temu pa je SAK pričakoval svojega nasprot- Tekme SAK-a V nedeljo 9. marca 1980 SAK ml. : KAC ml. ob 10.30 uri na KAC igrišču v Celovcu. V nedeljo 9. marca 1980 SAK : Llnd/Drau ob 10.30 uri in SAK pod 23 : Kotmara vas pod 23 ob 12.15 url na Koschatovem igrišču v Celovcu. nika s pravim rešpektom, kar se je pokazalo kot zelo pozitivno. Že kar na začetku igre se je videlo, da je SAK boljše moštvo. Igra se je odvijala na Košatovem igrišču. V vrstah SAK pa je poleg vratarja bil še drug nov igralec Brane Sotlar, ki se j? izkazal kot gonilna sila v sredini. Po podaji M. Hobla je G. Za-blatniku uspel že v prvem polčasu zadetek. Obramba SAK se je tokrat izkazala kot izredno sigurna, tako da nasprotnik ni nikoli prišel do zadetka. Pretežni de! igre se je odvijal v nasprotnikovi polovici, kar je brez dvoma zasluga sredine in obrambe. Pa tudi napadalci so pokazali večjo gibljivost in tako vedno znova zmedli nasprotnikovo obrambo. Po čudoviti podaji Velika je M. Hobel zatresel mrežo. Malo zatem pa je Velik po prodoru iz sredine sam poskrbel še za tretji gol. Če tako pogledamo na bilanco SAK v prijateljskih tekmah, moramo biti kar zadovoljni. Slaba novica pa je, da bo Polanšek zaradi poškodbe po vsej verjetnosti izpadel za nekaj mesecev. 5. TEKMOVANJE ZA POKAL „LEP! VRH" V nedeljo 24. februarja je bilo v Ovčji vasi v Kanalski dolini 5. tradicionalno smučarsko tekmovanje, ki ga organizirata KD Lepji vrh iz Ukev in SK Devin. Sodelovalo je 17 društev iz Jugoslavije, Avstrije in Italije z več kot 200 tekmovalci. Z avstrijske strani so tekmovali smučarji iz Zahomca; prijavljenih pa je bilo še 8 tekmovalcev iz Železne Kaple, ki pa so grede na tekmovanje imeli smolo z minibusom, ki je nenadoma odpovedal svojo funkcionalnost. Ne samo, da fantje niso mogli tekmovati, tudi pripravljeni pokal ni prišel do svojega cilja (da bi ga nekdo prejel kot trofejo). Od naših smučarjev s Koroške sta bila najboljša Druml Ludvik (ŠD Zahomc), ki je med člani (1961-48) dosegel 2. mesto in Godec pri mladincih (1963-62), ki je prav tako zasedel 2. mesto. Največ zmag so dosegli tekmovalci iz Slovenije. Skupno proti bolezni divjačine Karavanke so dolgo pogorje, ki je hkrati meja med Avstrijo in Jugoslavijo. V okrilju tega pogorja živi plemenita divjačina — gams, ki je danes zelo ogrožen zaradi gar-javosti. Znano je tudi, da se karavanški gamsi poleti radi zadržujejo na severni avstrijski strani, pozimi pa na južni jugoslovanski strani. Iz tega vidika je razumljivo, da je borba proti gamsji garjavosti že vnaprej obsojena na neuspeh. To menjanje divjadi sem in tja, onemogoča, da bi se pametno ukrepalo, oziroma, da bi odstranili to nevarno bolezen, ki razsaja med gamsi. Na pobudo Lovske zveze Slovenije je med LZS in Koroškim lovstvom (Karntner Jagerschaft) prišlo do sporazuma v okviru katerega je bi) pred nedavnim na gradu Mageregg pri Celovcu podpisan papir o ustanovitvi interesne skupnosti za gojitev gamsov vzdolž Ka- ravank od Tromeje na Peči do Dravograda. Podpisu sporazuma je prisostvoval jugoslovanski generalni konzul Milan Samec, podpisala pa sta ga predsednik izvršnega odbora Lovske zveze Slovenije Rado Pehaček in koroški deželni mojster dr. Gerhard Anderluh. Vsebina sporazuma je skupen enoten pristop, v okviru katerega bodo odslej člani lovskih družin Gorenjske, Celja, Maribora in Zavoda za gojitev divjadi iz Kamnika in lovci iz beljaškega, celovškega in velikovškega okraja skupno načrtovali gojitev, lovno dobo in odstrel gamsov. Skupaj bodo prirejati gojitvene razstave in kar je najpomembnejše; skupaj bodo preprečevali širjenje bolezni, še posebej gamsjih garij. Prve skupne akcije bodo avstrijski in slovenski lovci pripravili že letos. jevnim prosvetašem za njihovo požrtvovalno delo in dosežene uspehe. Njegove pobude, ki jih je dal glede poglobitve stikov med centralo in krajevnimi društvi, glede vsakoletne centralne pevske prireditve in predvsem v zvezi z bodočim kulturnim domom v Celovcu, pa so bile tudi že uvod v diskusijo. Pri obravnavanju načrtov in potreb za bodoče delo je bilo poudarjeno, da živi slovenska beseda in s tem slovenski človek tam, kjer deluje prosvetno društvo. To delovanje pa je posebno težavno na obrobju našega naselitvenega ozemlja, kjer je naš človek zato še bolj izpostavljen pritiskom in nevarnosti raznarodovanja. Zato bi morali tudi v te kraje bolj pogosto ponesti slovensko besedo, našo pesem in kulturo. Slovenski prosvetni zvezi pa je bilo izrečeno priznanje tudi za to, da pomaga ohranjati in gojiti tradicije narodnoosvobodilnega boja in žrtev fašizma, ker samo tem se imamo zahvaliti, da danes lahko narodno delujemo in kulturno ustvarjamo. S kratkimi pozdravnimi besedami in željami za uspešno nadaljnje delo so se pridružili tudi gostje. Zastopnik deželne vlade dr. Pavel Apovnik je menil, da bi morali koroški Slovenci za svojo kulturno dejavnost prejemali dosti več iz javnih sredstev. Po drugi strani pa moramo tudi sami — na primer s tečaji slovenskega strokovnega izrazoslovja — prispevati k uveljavljanju slovenščine pri uradih, .ker s tem bi dokazali, da je sedanji zakon neuporaben in ga je zalo treba zamenjati z boljšim*. Predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Martin Zakonjšek je opozoril na dolgoletno uspešno sodelovanje ter zagotovil pomoč in podporo matičnega naroda tudi v bodoče. Marko Waltritsch je naglasil sorodnosti med položajem Slovencev v Italiji in Avstriji in dejal, da imamo podobne težave, podobne uspehe in podoben boj za enakopravnost, zato je treba navezati čim tesnejše stike in sodelovanje med obema organizacijama. Zelje za uspešno in plodovito sodelovanje pa je izrazil tudi predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj. Občni zbor je za predsednika Slovenske prosvetne zveze ponovno izvo- Slovensko planinsko društvo Celovec vabi člane in prijatelje društva na izlet na GORO OSORŠČICO (na otoku Lošinju) v soboto 2!. in nedeljo !3. marca 1980 Prijave najkasneje do 13. marca na sedež Slovenskega planinskega društva Celovec, Gasometerg. 10 (tel. 32 5 50) lil Valentina Polanška, dosedanjemu tajniku Andreju Kokotu (ki je na lastno željo .presedlal" na uredništvo Slovenskega vestnika) pa je izrekel zahvalo za skoraj dvajsetletno tajniko-vanje v naši osrednji kulturni organizaciji. Novi tajnik SPZ je postal Franci Sadolšek iz Železne Kaple, medtem ko so bili za ostale odbornike izvoljeni aktivni prosvetaši s celotnega ozem-Ija. Predsednik Polanšek je v zaključni besedi pozval na skupno delo za ohranitev in procvit slovenske kulture in s tem slovenskega človeka ter slovenskega jezika na Koroškem. Posebno skrb pa moramo posvetiti našim najmlajšim, kajti oni so naša najdragocenejša zakladnica. .Naj smo poklicno in življenjsko še tako vezani na druge dolžnosti — mi vsi, ki smo srce in glava, roke in delo, mi ki smo Slovenska prosvetna zveza in prosvetna društva po naši koroški deželi, mi vsi ustvarjajmo in poustvarjajmo, pojmo in gojimo skupno moč, skrbimo zanjo in ljubimo našo slovensko srečo. Kajti sreča je, ustvarjati, igrati, peti, delovati za svoj narod. In ta sreča je tudi naš ponos — naš človečanski ponos, ker je v njem kulturna zavest vseh tistih, ki s Prešernom v srcu dobro mislimo." S Prešernovo Zdravljico je občni zbor začel ženski oktet z Obirske in zaključil ga je s partizansko pesmijo, ki nam nalaga dolžnost, da nadaljujemo z delom in bojem za obstoj slovenskega naroda na Koroškem, za njegov enakopravni razvoj in kulturni procvit. SODAUTAS, Katoliški dom prosvete # v petek 7. marca ob 19. uri: FORUM ZA SOCtALNA VPRAŠANJA, .Katoliški socialni nauk — zahteve in aktualnost". Predavatelj: Kari-tasdirektor dr. Viktor Omelko # v soboto 8. marca od 9. do 18. ure: ŠIVAMO ŽIVALI IZ BLAGA. Voditeljica: gdč. Krista # v nedeljo 9. marca od 8.30 do 17. ure: KRASITEV IN VLIVANJE VELIKONOČNIH IN OKRASNIH SVEČ. Voditeljici: sr. Melodija in sr. Lucija Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, tel. 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje ZAHVALA Ob smrti našega ljubega sina, moža, očeta in brata Francija Sadoiška se iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba za izraženo sožalje. Posebna zahvala velja pevcem in godbama za žalostin-ke, govornikom za besede slovesa, udeležencem žalnih sej za izkazano čast pokojniku, duhovščini in sosedom za pomoč v težki uri. DRUŽINA SADOLŠEK - MiKEJ v Lobniku radio - tetevizija [ A V S T R ! J A 1 t PETEK. 7. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Rušči- na — 10.00 Barok — 10.50 Prosim k mizi — 10.55 Klub seniorjev — 11.35 Stari čoln — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Igrajoča igra — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Mupetts Show — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Kurt Weil v Ameriki — 22.10 šport — 22.20 Friedrich Heer v pogovoru z Nenningom. SOBOTA, S. !.: 14.25 Visoka hiša (parlament) — 15.25 Carjevič — 17.00 Kdo roko-delči z nami? — 17.30 Napete pustolovščine na zahodni obali Kanade — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Juke box — 21.50 šport — 22.10 Od in z Rudijem Klausnitzerjem — 22.55 Poročila. NEDELJA, 9. 3.: 11.00 Ura tiska — 15.10 Pod jazbečevo skalo — 16.30 Zakaj se Indijanci borijo — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub senorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in šport — 20.15 Upor v Kastillji — 22.10 Poročila. PONEDELJEK, 10. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 10.00 Les legendes celtiques — 10.30 Mandrln, vražji mušketir — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Wombeli — 17.30 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Živali pod vročim soncem — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Po-nedeljski šport — 21.05 Akcija v Manhat-tanu — 21.50 šport. TOREK, 11. 3.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.30 Angleščina za začetnike — 10.00 Kibernetika — 10.30 Pod jazbečevo skalo — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tud) pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Fay — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 V centru — 21.00 Zasliševanje — 22.15 Joe Das3ln a 1'olimpia. SREDA, U. 3.: 9.00 Tudi pošaliti se je tre ba — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Prihajam s Kosova — 10.30 Vmesni dogodek — 17.00 Sanje — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Avstrijsko-jugosiovansko društvo organizira v čaiu od 7. do 9. aprita veiiko-nočni dopust v znanem turističnem kraju Jetsa na otoku Hvar (z ietaiom). Cena: 2.S00 š!L Prijave na nasiov: Usterreichisch-jugo-s)awische Geseiischaft, 9071 Kiagen-turt, Postfach 134, najkasneje do 19. marca 1980. Otrokom za tahko noč — 18.00 Ftambardi — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije in 3uine Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15 Grad na švedskem — 21.55 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. ČETRTEK, 1S. 5.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 Francoščina za začetnike — 10.00 O katendartju — 10.30 Sence prete-ktosti — 17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Don in Peter — 17.30 Pet prijatetjev — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted časa — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Neurje pred napadom — 21.55 Večerni šport — SP v umetnostnem drsanju. Menjava denarja Stanje v četrtek 6. marca 1980 Za 100 din dobite 53.—šil. Za 100 din plačate 60.—šil. Za 100 iir dobite 1.49 šil. Za 100 iir plačate 1.58 šil. Za 100 mark dobite 706.— šil. Za 100 mark plačate 722.30 šil. Slovensko šolsko društvo razpisuje mesto KNJiGOVODJE Pogoji za nastavitev: 1. Obviadanje personainega in finančnega knjigovodstva ter strojepisja 2. Znanje obeh dežeinih jezikov 3. Priznavanje k siovenski narodni skupnosti interesenti naj se pismeno javijo na nasiov: Siovensko šoisko društvo, Tarviser Str. 16, 9020 Ceiovec Opozarjamo vse ijubifeije sio-venske knjige, da si iahko BREZPLAČHO tZPOSOJATE KHJtGE v Siovenski študijski knjižnic!. SSK ima 3voje prostore v dijaš-kem domu Siovenskega šoiske-ga društva, Tarvi:er Strafje 16, tei. 87 9 68. Knjižnica postuje v ponedeijek in torek od 10. do 18. ure, v sre-do, četrtek in petek pa od 8. do 16. ure. SSK dobiva nekako od i. 1974/ 7S ve: obvezni izvod SRS. Poteg tega zbiramo tudi t. i. avstrijsko siovenico. Knjige so ze-io raziične vsebine in :o namenjene vsem starostnim stopnjam ter pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimate. VESELiMO SE VAŠEGA OBtSKA! Siovenska študijska knjižnica Tarviser Straf)e 16 9070 Ceiovec KRATEK iZBOR KHJiŽHiH HOVOSTi SLOVEHSKE STUDtJSKE KHJiŽHiCE # GREEN Gerald: HOLOKAVST, roman o dveh nemških družinah in njuni življenjski usodi v obdobju 1938—1945, 526 str. # KOVAČEVIČ Vetjko: V OKO PiH SPAHiJE, knjiga o osvobodilni vojni španskega naroda, 200 str. # MATIČIČ Nada: LABiRtHT, roman o življenju sodobne mladine, profesorjev in staršev, 287 str. 3 ZADNIKAR. Marjan: MED UMETHOSTNtMt SPOMEHiKi HA SLOVEHSKEM KOROŠKEM, 305 str., ilusfr. # UREDtMO STAHOVANJE, 299 str., iiustr. # MATAJC Leo: PREHRAHA ZDRAVEGA tH BOLNEGA DO JENČKA, 101 str. KNJtGE ZA NAJMLAJSE: * SUHODOLČAN Leopold: CEPECEPETAVČEK, zgodba o Polonci in njenem Cepecepe-tavčku, slikanica * FtŽOLČEK, OGELJČEK iN SLAMiCA, slovenska pravijica, slikanica * MAKSIMOVIČ Desanka: ZGODBA O RAZVAJEN) ČESA RiČN), slikanica Navedene knjige iahko dobite oz. naročite tudi v knjigarni ..NASA KNJiGA" Ceiovec, Paviičeva 5—7