572
To in ono.
15 K. Založnik g. Germ stanuje v Pragi, Vaclavske namesti 10. Komisionalno prodajo je prevzel gospod Schwentner v Ljubljani.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela v prošlem upravnem letu dohodkov 40.191 K 40 v., stroškov pa 39.694 K 35 v. Družba vzdržuje zdaj šest otroških vrtcev ter enorazredno dekliško šolo na Muti; štirirazredno dekliško in štirirazredno deško šolo pri Sv. Jakobu v Trstu in trirazredno mešano ljudsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu. Podpira pa družba petnajst drugih šolskih zavodov.
Toplice pri Novem mestu. Prof. E. Ludwig na Dunaju je sestavil za glasilo c. kr. zdravniškega društva na Dunaju „Wiener klinische Wochenschrift" popis dolenjskih Toplic. Topografične in zgodovinske podatke mu je preskrbel g. dvorni svetnik Fr. Šuklje. Ta spis je izšel v ponatisku kot brošurica z naslovom: „Ueber die Therme von Toplitz bei Rudolfs-werth in Krain" (Wien u. Leipzig, Wilhelm Brau-miiller, 1902). Profesor Ludvvig je natančno preiskal kemično sestavo topliške vode, v kateri je našel: kalij, natrij, kalcij, strontij, magnezij, železo, aluminij, klor, žvepleno, kremenovo, fosforovo in ogljeno kislino ter organske tvorbe. Litija, borija in borove kisline je našel le sledove. Toplota vode v studencu znaša 36"2o C. Specifična teža je 1-0003517. — Doslej sta izšli o Toplicah še dve knjižici: „Curort Toplitz in Krain, das krainische Gastein. Von Paul Zhuber v. Okrog" (1900) in: „Die Mineralquelle zu Toplitz nachst Rudolfswerth in Unterkrain. Von August Kulowitz, Badearzt" (1882).
Dr. Vatroslav Jagič je praznoval lani štirideset-letnico svojega zvanstvenega delovanja. Za to priložnost je Rus V. M. Ljapunov namenil knjižico „Kratkij očerk učenoj djejateljnosti akademika Igna-tija Vikentjeviča Jagiča", ki je pa izšla šele letos. Tukaj je popisano življenje tega neutrudnega slovanskega učenjaka. Ljapunov našteva v časoslovnem redu tudi vse Jagičeve učene spise. Osebni spomini pisateljevi na Jagiča dajejo spisu prisrčno živahnost.
O Nikoli Mašiču piše v „Prosvjeti" V. Lunaček: Do Nikole Mašiča nismo imeli Hrvatje slikarja-umet-nika, t. j. človeka, kateri bi bil dal svojemu življenju izključno le umetniški smoter in bi si bil umetnost izbral za svoj stan. Bilo jih je tudi pred Mašičem več, ki so se bavili s slikarsko umetnostjo, a ti so bili ali diletantje ali profesorji. Mašič je res prvi hrvaški slikar . . . Najbolj se mu je priljubila umetnost v razvoju kake velike umetniške ali književne dobe; zato so mu trecentisti in FraAngelico milejši od dovršenih renesanških velikanov. Za ono fino, skromno delo, za oni tihi in blagi mir, za one s čuvstvom oblite črte je imel Mašič posebno oko in toplo srce. To je najbolj ugajalo njegovemu umetniškemu okusu. Mašič je imel nekaj od onih prvih preporoditeljev slikarstva, od onih za lepoto in reli-
gijo oduševljenih redovnikov. Bil je res posvetnjak, slikal je vesele profane stvari, tehnika in risba sta mu mnogo dovršenejši od njihovih, a on je imel isto čuvstvo in ljubav do lepote, ki se sveti iz onih slik . . . Slike Mašičeve so ostale večinoma v domovini, nekatere so prodane na Angleško, v Ameriko in na Nemško . . . Ljubil je mlajše hrvaške umetnike, a ni mu ugajalo, da tako glasno zahtevajo pravic in priznanja."  (Pr. „Dom in Svet", str. 508.)
Dragotin Hirc, soizdajatelj znamenitega dela „Zemljopis Hrvatske", je praznoval dne 15. julija 1.1. tridesetletnico svojega pisateljevanja. Hirc se bavi z hrvaškim domovinoznanstvom in je urednik „Hrvatskega Planinarja". Napisal je poleg več knjig za razne liste čez 500 člankov. Zdaj dela za „ Revizijo hrvatske flore" ter ima zasnovanih še več obširnejših prirodopisnih in zemljepisnih del.
Vodja istrskih Hrvatov dr. Dinko Vitezič je praznoval dne 25. julija osemdesetletnico svojega rojstva. V dobrodelne narodne svrhe je izdal do 120.000 K; svoje govore je zbral v dveh poslanicah". Bil je predsednik „Družbe sv. Cirila in Metoda".
»Bolgarsko knižovno družestvo" v Sofiji. Predsednik društvu je Iv. Ev. Gešov, podpredsednik dr. V. Moli o v, blagajnik M. K. Sarafov, tajnik Iv. Pej ev. Društvo ima tri odseke: zgodovinsko-jezikoslovni s predsednikom L. M i 1 e t i č e m, tajnikom Zlatarskim in 33 člani, prirodoslovno-zdravilski s predsednikom Mollovom, tajnikom Toševom in 23 člani ter modroslovni s predsednikom Bob-čevom, tajnikom A. Kableš ko vom in 22 člani. Častnih članov je bilo prošlega leta 21; drugi člani so pa razdeljeni po odsekih. Vsak odsek ima tudi dopisujoče člane. Dohodkov je bilo 6.645*86 levov, izdatkov pa 12.639-25 levov.
Prvotiski na Češkem. V „Vestniku češke aka-demie cisare Františka Josefa pro vedy, slovesnost a umeni" poroča dr. Isidor Zahradnik o svojih preiskavah v knjižnici kanonikov premonstratskih na Strahovu v Pragi. Prvotiskov, to je knjig, tiskanih pred 1. 1500., je našel tu čez 1000. V tem oziru stoji ta knjižnica med samostanskimi knjižnicami v Avstriji na petem mestu.
Henrik Siemiradzki.
Dne 24. avgusta je umrl eden največjih poljskih umetnikov — svetovnoznani slikar Henrik Siemiradzki. Rojen je bil kot sin odpuščenega ruskega generala v vasi Pieczvngi v harkovski guberniji 1. 1843. Učil se je na vseučilišču prirodoslovja, a kot 21 leten mladenič se je vdal že popolnoma slikarstvu ter šel na »Akademijo lepih umetnosti" v Peterburg, kjer je kmalu dosegel častna darila. V Monakovem je slikal pod Pilotvjem ter tam zbudil pozornost s slikama „Pogin Sodome in Gomore" in „Umor nedolžnih otročičev". Pa vleklo ga je v Italijo, in tu se je raz-