379
Pogreb cesarice Elizabete.
v 8oboto 17. t. m., teden dnij po umoru cesarice položili so na Dunaju umrlo vladarico k večnemu počitku.
Cela država je hitela, da i/.kaže cesarici poslednjo čast in z vseh stranij sveta so prišli vladarji, princi in odposlanci raznih vladarskih hiš, da izkažejo cesarici zadnjo čpst Že na vse zgodaj, ko se je bilo komaj začelo daniti, prišli so ljudje, da si zagotove prostor, s kterega bi si lahko ogledali sprevod. Bilo jih je na tisoče in tisoče. Ljudje so plačevali po 100 gld. za jedno okno, 500 gld. za jeden balkon in po 1000 gld. za jedno tribuno v kavarni.
Ob 12. opoldne je vojaštvo zaprlo ul^ce, po katerih se je pozneje pomikal sprevod in v katerih je bilo zbranega nebroj ljudstva. Po vseh ulicah od cesarskega dvorca do kapucinske cerkve so bila vsa okna s črnim suknom ovita. Pri vseh je bilo zbranih mnogo Ijudij. Prodajal-nice so b^le zaprte.
Ob ^^4 zbrani so bili pred kapjjcinsko cerkvijo vsi povabljenci. Tisti, katerim je bil po njih dostojstvu odločen prostor v cerkvi, zbrali so se bili tamkaj že prej. Cesar je tedaj zapustil dvorec in se z nemškim cesarjem Viljenom odpeljal po postranskih ulicah v cerkev.
Ob 4. uri so v dvorni cerkvi, kjer je cesarica ležala, na mrtvaškem odru, dvignili v krsto, jo še enkrat blagoslovili in jo nesli na ; mrtvaški voz, v katerega je bilo vpreženih 4 pare črnih konj. Potem se je sprevod začel pomikati proti kapucinskemu samostanu.
Pred sprevodom je jahala eskad^ona konjikov. Ob mrtvaškem vozu šli so na vsaki strani štirje dvorni ja-kaji in štirje dečki — plemiči. Na desni strani je šlo šestj gardov- arcierov in osem gardov- trebantov. Na levi strani šest ogrskih telesnih gardov in osem ogrskih gardov- konjenikov. Za mrtvaškim vozom je stopalo dvorno osobje cesarice, temu so jezdili gardi- arcier in ogrski gardi- konjeniki. Za temi pa je šla stotnija pešakov in končno eskadrona konjenikov.
380
Sprevod je šel počasi čez notranji dvorni trg proti kapucinskemu samostanu, koder se je pomikal, vladala je grobna tihota. Zunaj cesarskega dvorca stopil je pred sprevod križenosec, kateremu so sledili ubožci, dekleta dečki iz sirotišnic in vsakovrstni redovniki in redovnice, pri Avgustinski cerkvi pa se je še tem pridružilo dvorno osebje.
Cesar je bil pri stranskih uratih s cesarjem Vilje-nom vstopil v kapucinsko cerkev, kjer so bili zbrani že tuji vladarji, člani in sorodniki cesarske rodbine in do-poslanci zunajnih vladarijev.
Ko je sprevod dospel pred cerkvene vrata, dvignili so krsto raz mrtvaški voz in jo nesli v cerkev. Pred krsto je stopal kardinal nadškof dr. Gruscha z dunajsko duhovščino.
Vsa cerkev je bila prevlečena s črnim suknom v katero so bili všiti beli križci, tudi tla so bila črno pregrnena.
Ko je bila krsta postavljena na določeno mesto, jo je kardinal dr. Gruscha blagoslovil, kar je trajalo le malo časa. Cesar je stal ves čas in se držal vojaško po konci, roke je imel sklenjene v molitev.
Po končanem blagoslovljenju nesli so krsto v rakev kapucinskega samostana. Cesar je šel prvi za krsto. Njemu so sledili njegova zeta in svak. Zadnjo blagoslov-Ijenje je trajalo 15 minut. Cesar vrnivši se iz rakve, se je priklonil proti vsem, ki so cesarici izkazali posljedne čast, potem stopil k cesarju Viljemu, se tudi njem priklonil in ž njim vred zapustil cerkev. Cerarjema so sledili drugi udeležniki sprevoda, nakar se je tudi ljudstvo jelo razhajati.
Sedaj, s solznim očesom pošiljamo zadnje pozdrave svetli cesarici, sedaj obljubujemo, da hočemo negovati v svojih srcih neizbrisno hvaležen spomin pokojni cesarici, tako zvesto, s tako ljubeznijo, kakor je netila ona ljubezen do nas, dokler je bivala v življenju med nami, kakor angelj varuh svojim zvestim narodom. Bolestna čutila vseh tejji narodov so se združila v soglas zadnji pozdrav,:
Slava spominu cesarice Elizabete! Božja milost podeli mir in pokoj njeni duši.