Oar Write U» Today Advertising are REASONABLE____ Crli-A. List slovenskih delavcev v Ameriki. t'fcil-UieiiONlSi: Utlolsea HMUtHl MM Second Clare Matter September 21st. m the Post Office ai New lork. N. U under Act of toneress of March 3rd. 187». No. 125. — Stev. 125. NEW YORK, TUESDAY, MAY 28, 1940—TOREK, 28. MAJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVlIi. ZAVEZNIŠKI UMIK Belgijski kralj ukazal armadi podati se. Prostor, ki ga drži zavezniška armada v Flandri-ji, je bil včeraj še bolj zožen, ko so se morali zavezniki umakniti. Nemci, ne meneč se za svoje velike izgube, so prešli k protinapadu, s katerim so zavezniki prisilili umakniti se. Francozi priznavajo, da so se Angleži in Belgije umaknili severno od ozkega pasu,- katerega skušajo zavezniki prebiti s severa in juga. Ta pas, ki je segal od Perrinne na jugu, pa do Bapaune na severu, se je še razširil na severu do Arrasa. Skozi ta pas dobiva nemška armada, ki je prodrla do Rokavskega preliva, svoje potrebščine iz zaledja. STRAHOVITE NEMŠKE IZGUBE Kako kruta jo sklanja vojna in zlasti še v Flandiriji, ni mogoče i]»opisati, kajti tako krvavih bojev še nikdar ni bilo. Nek francoski vojak piše svoji ženi iz Belgije: "Xe 'vemo ničesar in ničesar ne razumemo, temveč se bojujemo in bojujemo; jemo, kadar moremo. Zadnjih deset dni nikdo ne miški na spanje." In glede Nemcev piše v i-tein pismu: "Nemci morajo plezati čez svoje mrtve tovariše, da pridejo do nas, toda vedno prihajajo." LEOPOLDOV UKAZ ARMADI Francoski ministrski predsednik Paul Revnaud je včeraj dopoldne po radio naznanil, da jo belgijska armada na ukaz svojega kralja Leopolda III. odložila orožje. Revnaud je re-Kel, da je kralj izdal svoj ukaz, ne da bi se prej posvetoval s iranco-ko in angleško vyot ki sta šli Belgiji na pomoč. Kralj je Sou svoj ukaz popolnoma po svoji volji in »proti nasvetu svojih ministrov. Belgijski ministrski predsednik Hubert Picrlot jo francoski vladi zagotovil, da bo njegova vlada nadaljevala vojno na strani zaveznikov. Belgijski ka-' bi net se nahaja v Lomkmu. OSTRE REYNAUDOVE BESEDE "Težak dogodek se je pripetil ponoči," je rekel Revnaud. "Francija ne more več računati na belgijsko armado. Vedeli fino, da prihajajo temni dnevi. In ,prišli so. Držali bomo Somine-Aisne črto in ker jo bomo držali, bomo tudi zmagali. Belgijska armada jo položila svoje orožje na ukaz svojega kralja — istega kralja, ki je prosil zaveznike, da mu pridejo na (K)ii)OČ, istega kralja, ki v decembru ni hotel govoriti z zavezniškim generalnim štabom, istega kralja, ki je do 10. maja zatrjeval, da ima isto vero v besedo Nemčije, kot v besedo Nemčije, kot zaveznikov. 44Isti kralj, brez besedo hvaležnosti ali občudovanja do zavezniških vojakov, je -edaj izročil eblgijsko armado vpadni- ANGLESKA ARMADA V BELGIJI FLANDRIJI Nacijska delavnost \M IMIAr|||(| Več oseb se je z letali po-¥ Ivi WlllVml dalo iz Združenih držav v Mehiko in so zdaj v zvezi s tamkajšnjim nemškim poslanikom. Kongresnik Martin L. Dies, načelnik zlbomičnega odbora, ki preiskuje neameriško delavnost, je rekel, da jo bilo pod naeijsko kontrolo zgrajenih iv Mehiki več aeroplanskih pristajališč. Nahajajo se v ne-l>o>redni bližini ameriške Dies ima baje zelo verjetne dokaze, da se j«1 m-davno po- Iz Kapitola : Edini nasprotnik Slika kaže angleško tanke gi.jska mesta ko vozijo -kozi beUij-ko vas pozdravljajo angleške vojake na fnmto. Prebivahii malega beliš velikim navdušenjem. V poslanski zbornici je bilo me- l,n'dlajjano, naj si armada in mornarica nabavita toliko letal, kolikor se jima zdi potrebno ter naj ne bo v tem slučaju dalo z letali iz Združenih dr- i nobene omejitve. Predloga je žav v Mehiko več oseb, ki so!1'"'** sprejeta z 391 glasovi, sedaj v .zvezi s tamkajšnjim ,Prwti predlogi je glesoval o-nemškim |H)sIan;i oni. Letal-l,,ino,e newyorski poslanec sko baze ob .....ji države Tex- Marcantonio, ki je bil izvolje i as >i» v Mehiki zgradili nem- ,Ila tikttu ameriške delavsk -ški agent je in sicer kot de! stranke. | mehiškega obrambnega >iste- I Mareantonio jo rekel pozne-1 ma. — Zal mi jo, — jo rekel je časnikarjem: i Dies, — ker ne morem posla -I ti (v Mehiko svojih agentov, ki bi se vrnili s tozadevnimi dokazi. (Nadaljevanje na L\ >tr.) Gen. Weygand edino upanje Tudi Anglija ima edino zaupanje v francoskega generala, da bo obrnil Nemce od zmage. ku: Iz Jugoslavije DR. KOROŠEC V NEM&JI Poročilo iz Beograda pravi, da se dr. Anton Korošec, 80 let stari predsednik Jugoslovanskega sonata, nahaja v Nemčiji in je (v Vratislavi obiskal velesejm. Ker je v ozkem stiku s knezom namestnikom Pavlom, pripisujejo politiki njegovemu obi-ku v Nemčijo diplomatsko važnost. Bivši ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, ki je znan kot velik prijatelj Nemčije in Italijo, je bil iz Novega varoša prepeljan v neko vas v bližini Uzice. Straži ga 20 o-rožnikov. Italija pripravljena poseči v vojno VI- Italija jo mobilizirala celo armado in vso gospodarske re ter je pripravljena stopiti v vojno kot zaveznica Nemčije. Vsi znaki kažejo, da Mussolini ne 'bo več dolgo odlašal. Poglavitni znaki 'bližajoče se vojne so: 1. Pod zastave so bili poklicani novi letniki rezervistov. 2. Odhod treh velikih parnikov je bil odložen — mogoče bodo porabljeni za prevoz vojaštva. 3. Velike priprave za zatemnitev. 4. Mussolini je zavrnil angleško obljubo, da italjanski paril i ki ne bodo več preiskovani. in po mestih 5. Italjanski listi hudo naipadajo zaveznike se dogajajo demonstracije proti zaveznikom. 6. Simplon-Orijent ekspres, ki vozi iz Pariza skozi Švico v Italijo, je bil -vstavljen iz "gospodarskih razlogov." Nepotrjena iporočila pravijo, da se je ameriški »poslanik že popolnoma prnpravil, da zastopa za slučaj vojne Anglijo in Francijo, Vsa Anglija polaga vse tipanje v zmago in življenje na molčečega, majhnega vojaka, ]>o imenu Maximo Weygand. Miljoni, ki so ga doslej poznali kot skozi meglo, izgovarjajo njegovo ime kot v molitvi. Nekaj nenavadnega za Anglijo je, da je postal velik junak Francoz. Odkar je maršal Focli v marcu leta 11)18 rešil Amiens, kjer je bila pod nemško silo zdrobljena angleška moč se Angleži še niso ozirali za kakim odrešenikoin izven svojih meja, kot se ozirajo ravno sedaj. Sicer se zanašajo na Churchilla, toda mnogo več pričakujejo od Weygand a in povsod je mogočo slišati vzklik: "Samo Weygand nas more rešiti." Angleži so trdno prepričani, da se bo zgodil čudež in bo Weygand rešil Francijo in Anglijo, kot je rešil Poljsko leta 1920. Po mnenju večine vojaških |H>ročevalcov, ki poznajo generala Weyganda že iz svetovne vojne, bo dovolil Nemcem, da dosežejo nekaj počet nib zmag, kadar pa pride zanj čas, tedaj bo vdaril z vso silo in bo tudi gotovo zmagal. General Weygand v svoji osebi adružuje duha francoske armade, ki doseže ,svoj višek v protinapadu. General Weygand jo stal leta 1914 poleg maršala Joffreja, ko je ipustil, da so se Nemci približali Parizu na 25 milj. Tedaj ,pa je porabil vse avtomobile in taksije v Parizu i:i je vstavil Nemce ob Mami. In tv tem, tako saj izgleda, Hohenzollernski princ padel Včeraj je bilo uradno nazna-' ~ njeno, da je pruski princ Vi-!žnim železnim križce 1 jem padel v Flandriji. Bil je reda. Delavske vesti: Pogajanja s stavkarji Šoferji Pamialee in Terminal Ta.vieab družb v New Yor-l:u stavkajo že nad mesec dni. V petek jo i>oklical k sebi župan La Guanlia zastopnike j<»beli strank in jim prigovar- liajstarejši >in bivšega nemškega .prestolonaslednika prin-ea Friderika Viljema in drugi Holienzollornc, ki je padel v sedanji vojni. Na Poljskem jo namreč padel njegov brat ranee prim* < >skar. Pri ni*. Viljem ie bil 2. Princ Viljem jo bil rojen 4. julija, liMHi. Leta 1933 se je v» Bonnu, kjer je obiskoval tamo-šnje vseučilišče, poročil z Dorotejo voii Salva t i, ki prihaja iz odlične italjansko družine, ki se je naselila \ Nemčiji še •— Zdaj »e vrse slično pri-prarve kot so se vršile leta 191 G. ' Tiste priprave so nas dovodle v vojno, kar so pa danes no sme zgoditi. Amerika je za olbrambno vojno dovolj pripravljena, to, kar so zdaj vrši, so pa pri\ rave za napadalno vojno. Ce 1k> Amerika napadena, «e bom boril zanjo, nikakor se pa ne bom udeležil napadalne vojne, v kateri nimamo nobenega opravka. Izna,jdltel ji na delu •Sheppard, načelnik senatnega odbora za vojaške zadeve, m n vo"" !JaU I,aJ ^ sporazumejo. So- jl>oroča, da je dobila armada od 1 ^ j ter ji so člani Transport Work- j raznih iznajditeljeN* nešteto o rs unije (CIO), ki je pri vo-'navodil za uspešno borim pro-lit vali zmagala in ima pravico zastopati šoferje pri kolektivnih pogajanjih. Drajverji za htevajo stalno plačo, dočim so dobivali doslej večinoma le procente od prevoznine. ne. Viljem jo i»u L'.;, maja za časa pru>kega kralja Fri fvstreljeii v trebuh. Takoj jo derika Velikega. Njegovo t , u i KONEC STAVKE bil prepeljan v vojaško bolni- jplo je bilo prepeljano v Pots-šnieo blizu Bruslju, toda je u-Idam pri Berlinu, kjer jo bil-, mrl v nedeljo, 2I>. maja. Prej položeno v hoheiizollernsko pa jo še bil odlikovan z zaslu-'kraljevo grobnico. RAZVA2ALCEV :ia Francoska mornarica Prauicijn je zgradila zadnja — leta eno najmočnejših vojnih ton, .MS rušileev, 77 mornaric. Pred nekaj dnevi je|d\e matični ladji za aeropla-bila splavljena velika vojna 'ne, 40 spremljevalnih ladij in ladja Kielieleau s o."i,(KH) tona- mnogo pomožnih križark in mi. Oborožena je s lo-palčnimi ;zalagalnih ladij. Več drugih topovi. j Indij, med njimi tri matične ia jstaro plačo, namreč 48 dolar Francoski bojni mornarici'-Ije za aeroplane, pa je v de- jev na teden. V nedeljo so v Chieagu sovali člani Milk Wagon Drivers unije, da se bodo nemudoma vrnili ua tlelo. V stavki, ki je skoro ^popolnoma ohromila razvažanjo mleka, jo nastalo (premirje. Stavka je trajala devet dni, iu povzročene podmornic, je bilo dosti škodo. Stavkarjem jo bil predložen naslednji načrt: — Vsi razva-žalei naj se takoj vrnejo na delo in naj začasno dobivajo je nista kos niti nemška, niti i- lu. taljanska mornarica. v- - , Aajveeja zasluga za zgradbo Načelnik francoske mornari- močno bojno mornarico «rre ad- ško misije v Ijoiidonu admiral miralu Oarlanu, ki je vedno Odendahl je časnikarskim po-j po vda rja I, da mora imeti ročevalcem povedal, da ima Francija morno mornarico in Francija : 5 (velikih oklopnic, mora saj približno biti enaka 50 križark od .'5000 do 10,000 hoče Weygand imsnemati Joffreja. Ko je generala Weyganda nek časnikar vprašal, koga smatra za največjega vojskovodjo, mu je odvrnil: vodjo, mu jo odvrnil: ''Ne poznani ne Aleksandra', ne Cezarja, ne Napoleona, toda poznam — Foclia." italjanski. POTRES V PERU Potres, ki se je prejšnji pe tek pojavil v republiki Peru, '7,' '' u-.i „„:.....r„ i- . . skrajšan. Ko je bilo glede premirja že Poarajnja med razvažalci in mlekarnami se bodo vršila do 10. junija. Co do takrat ne bo dosežen sporazum, bosta nastopila v vlogi posredovalca chicaški župan Kelly in državni pravdnik Thomas .J. Courtney. Stavkarji bi se zadovoljili z manjšo plačo, če bi dobili gotov odstotek od nakolektanega denarja. Sedanji delavni teden, znašajoč ~A ur, bo skorogotovo ti sovražniku. Taka iznajdba je naprimer "čarobno mazilo". Iznajdite-Ij pravi: — Namažite s tem mazilom cev topa ali puške, pa bo krogla letela dvajsetkrat hitreje in dvajsetkrat dalje. Nekdo drugi priporoča tekoči cement, ki je baje bolj uspešen kakor pa krogle. Tekoči cement je treba s topovi streljati v sovražne zakope. Sovražnik bo tako zaeementiran, da se ne bo mogel ganiti. Nekdo drugi pri poroča : Ko o preveč fantastična, da bi jim 'armadno vodstvo posvečalo kakšno pozornost. jo bil najmočnejši v petdesetih lotili. Tri-to oseb je bilo usmrčenih, nad poldrugi tisoč pa ranjenih. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. vse določeno, se je izvedelo, da namerava zastavkati 1900 članov Tnside Dairy Workers u-nije, ki so večjidel klerki in delavci iv> mlekarnah. Governer proti odgodenju kongresa Pennsylvanski gover n o r James jo s posebnim pismom ]>oz)vtal pennsvlvanska senatorja in .'>4 kongresuikov, naj glasujejo proti odgoditvi kongresa. Kongres naj zboruje do konca sedanje mednarodne k rize. Tekom devetih dm je bilo v mestu precejšnje pomanjkanje mleka. Tisoče in tisoče kvartov mleka je fcilo zli t eg v jarke, in piketi 90 povzročili na trnckih precejšnjo škodo. GLAS NARODA - - - (TOIGB or TUB PKOTLJC) 99 toy DMHnii Publishing Company, (▲ Corporation), r. President; J, Lopato*. Sac. — Place of business of tho Of atoore officer«: 216 WEST 18tb 8TREET, NEW YORK, N. T. 47th Year Naroda** Is Issued every day except Sundays and holidays. — S aft script! oa Ietrij fd—. Advertisement on Acreement. Ba eolo leto Talja list aa Ameriko in Kanado ; xa pol leta $3.— ; as £strt let* »LOO. — Zt New York ss celo leto *7.—; xa pol leta $3.60. Za inozemstvo aa oelo leto $7.—; aa pol leta $3.00. "GLAS NARODA** IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV NARODA," 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. oKf/e Po nedolžnem osrmlien umora. •V Srem-ki Mitrovici sr> je žarela širiti vest, tla je upo kojne^a logarja Živka Sto.ja-koviča zastrupila njegova 70- r Namesto na napadalce, je streljal na teto. 'V bolnišnico v Petrinji so pripeljali Kato iPueovič iz! Pečke^a. Kata je slišala pred' svojo hPšo viriše in Zapazila letna žena Perša. To sta pri- fcvojega nečaka Radovana Ra-javila oblast** neki nie-ar in dovanoviča, da se prepira z neki toifc-t. Stoja kovica so smrtno bolnega prinesli v bolnišnico. Živko k.i je bil star ncHiini fanti iz v»si. Naenkrat je Radovanovič izvlekel pištolo in hotel streljati na 73 let, je še isti dan uiarl. Ker napadalce. V tem hipu je pri- se je pojavi sum. da jr bil tekla iz hiše Kata, ila bi pre- starecm izvršen zločin, še bolj prečil?.' nesrečo. Radovanovič p;< na podlag prijave, so po-; je is prožil in strel je zadel Ka-slali pokojnikovo drobovje na! to v t rebuli in ji hudo ranil KAJ BO Z ITALIJO? Kakšno vlogo bo igrala Italija v vojni? Odgovorov na to vprašanje je dosti. Nihče pa ne ive kaj zanesljivega povedati. Ko je poslal pred dvema tednoma predsednik Roosevelt svojo zaupno poslanico ministrskemu predsedniku Mus-foliniju, se je splošno domnevalo, da se bo Italija v nekaj lirah odločila in se pridružila Nemčiji. Kajti znamenj za to je bilo dovolj. Govor italijanskega ministrskega predsednika Ciana je bil kakor klic k orožju. Italija je zaprla albansko mejo proti Jugoslaviji ter pošilja ogromne množine municije in vojnfli potrebščin preko Atlantika na albanska tla. Italijansko časopisje srdito napada zarveznike in napoveduje skorajšnjo borbo "proti Franciji in Angliji. Italija se obnaša kot da bi bila z eno nogo že v vojni, pa cinca koleba in se pomišlja, če bi udarila ali ne. Značilno je, da spuščajo vojne pretil je v svet fašistični voditelji, dočini Mussolini trdovratno molči, dasi je ob takih prilikah običajno silno zgovoren. (1asopisje je v splošnem za vojno, 'vendar se pa v tem ali onem fašističnem listu pojavi sempatam člančič, v katerem je povdarjeno, da čas še ni dozorel. Uradna Anglija je z Italijo na Tidez v dobrih odnosa jih. iSir Wilfred Greene, predsednik angleško-italijanskega odbora, v Rimu mirno razpravlja o angleško-italijanskih trgovinskih pogodbah. Anglija dovoljuje italijanskim ipamikom plovbo omagati, če bom ]>otre-boval tvoje ipomoči. Saj veš, da ti ne o-tane nobena druga pot. /Mussolini, ki mu je znano stališče rimskega papeža iu ki pozna nazore Italijanov glede vstopa v vojno, mu je naj-1 ž odvrnil: — Storil bom pač vse, kar mi bo mogoče. Italija se še ni odločila. In če se je, ni s svojo odločitvijo kaj 'posefono zadovoljna. DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.---$ 2.30 200 DIN.---$ 4.40 m DIN.---$ 6.50 400 DIN.---$ 8J»0 600 DIN.---$10.25 1000 DIN.---$20.— 2000 DIN.---$39.— V DINARJIH V LIRAH 100 LIR — — _ $ 5.90. 200 LIR---$11.60 300 LIR _ _ — $17..— 500 LIR---$28.— 1000 LIR---$55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno Vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $«.—. Vstal razmer v Evropi ni motoft v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč muho v dinarjih as. link. 1st« velja t odi u vse druse evropske driava« ,< SLOVENIC PUBLISHING CO. It X > O T N I S R I O DDR Le K t 216 Weft 18th Street, New York analizo v Novi Sad. Pozneje so tudi izkopali njego trup'o. Zdravniki so ugotovili,, da je Km rt nastopila zaradi prevelikega uživanja alkohola. Sio-jakovičeva vdova l'crra trdi, da se je držala obljul>e, k j io je dala svojcu mi možu, da nanir reč moža, če bi hudo odbolel, pusti d,a umre na svoji postelji. Zato ga tudi ni hotela spraviti v bolnišnico. Ker je bila s prijavo omenjenega me- sarja in kmeta storjena vdovi[ huda kri vira, je sklenila, da ju ko tožila -zaradi kleveta. notranje organe. ;Produkcija zlata v Jugoslaviji. jLani so pridobili v jugoslovanskih rudnikih in prodali Narodni banki 1.009.5 kg zlata, j predlanskim 2.417.2 kg, leta 1037 2,566.9 kg in leta 1936 2.614 kg zlata. Razen tega je kupila Narodna banka lani drugega zlata za 1.500,000 din. Lani je Narodna banka odku- pila tudi za 1,422.000 din sre- bra. Norec s samokresom. V Bjelovarii se je pojavil v Mestni hranilnici delavisko ob-rekel, da že-marke. Napotili so ga h pi okuristu Focht manu. Ko je tat pregledoval, kakJSen jo teč,i j nemiske nfarke, je tujec segel po samokresu in zahteva? denar. Uradniki so ga prijeli in priklicali dva po- Ljubosumnost ga je spravila v ječo. Pred okrožnim sodiščem v. Sremski Mitrovici je bila te j ločen človek, ki je dni razprava proti mesarju G. li menjati nenjške Mi niču. ki je 28. januarja z mesarskim nožem, do smrti za 'bodel znanega zei minskega jbok sarja Mikica Atanackovi-ča. V Stari Pazovi bi se morala omenjenega dne vršiti boksarska prireditev, na katero so pa-zoviski boksarji povabili ve«"* boksarskih prvakov iz Zeiifuna in Beograda. Med njimi je bil tudi Atanackovič. Zaradi nekega zadržka pa se prireditev ni vršila in Atanackovič se je s svojimi tovariši zadržal v gostilni. Tam je za mi-zo oja na 4 leta ječe. ' - te kolone", od 150 na '200 mož. ZveStni preiskovalni lira d dobiva večino svojih informacij od Diesovega odbora. Republikanski senator Styles Bridges iz New Haven, predlaga, da bi sc tujerodcem v tej deželi prepovedalo kupovati ali prodajati vojne po-t rertrščine. Kdor Ibi se proti temu .prekršil, naj bi bil kaznovan z globo $10,000 in naj bi bil deportiran. Neka predloga rv poslanski zbornici priporoča $225,000 za ojačenje straže ob melii^ki meji. Irci-1 a, ki sta napadalca odgnala s .seboj. Ugotovili so, da se piše Anton Gadanrz.. Nedavno je prišel iz Nemčije v Jugoslavijo. Pri sebi je imel 100 mark in star nož. Zaprli so ga in je nekaj časa mirno sedel na postelji. Naenkrat pa je sojetnika zagrabil za vrat in ga začel daviti. Nastopilo jo pet stražnikov ki so bo-jeviteža komaj zmagali. Uvideli so. da se 11131 je omračil mri in so ga od. 1 al i v Stenje-vac. Najlepše dekle iz .Starega Bečeja je moralo pred sodišče. To je gospodična Danica Peritščeva, k,i se je morala zagovarjati, ker je nedavno povozila delavca« Paja Popova in sra hudo poškodovala. Kot priča so bile zaslišane takisto same lepotice iz premožnih bečejskih ■družin. Povedale so, da so se v družini mladega inženirja vračale vesele ireča. (Paja Popov je bil precej časa nesposoben za delo in zahteva 1000 din odškodnine. Ciklon se je nenadno dvignil v vasi Lnkoviic pri Sanskem Mostu. Porušil je hišo kmeta rhrahima Kalenderja. Ibrahim je 'bil tisti čaK z enim svojim otrokom' na prostem, v hiši pa je bila njegova žena Alida s štirimi nedoraslimi otroki. Ko je Alida videla, da se podira hiša, je dva najmlajša vzela na roke .drugima dvema pa je re-'kla, naj bežita iz hiše. Niso pa se n nogi i več rešiti. *e je nanje se-ulo zidovje. Ibrahim je prihitel in čnl ječanje —-T Peter Zgaga Da ena sama napaka včasi — Moja hči bo srečna ž njim, vse dobrine odtehta, je razni-j — si je mislil in mu za dobro* dno iz naslednjega slučaja. -mero zastavil še eno »vpraša-Drzen, čeden mladenič je za- nje: — Ali imaš sploh kak>no snubil hčer premožnega očeta.'napako? Dal ti jo ibom, — je odvr- _ Da, — je odvrnil si,u|«M. nil oče, — če bom zadovoljen 'odkrito, — včasi se rad malo s tvojimi odgovori na moja 'zlažem. . . vprašanja. Opozarjam te, da mi po pravici odgovarjaš. Torej začnimo: — Ai piješ in kadiš? — Ne. ne pijem in ne k:i- — Zdaj pa ri^s ne vem, kam bi z denarjem! — je vzkliknil rojak. — Kaj imaš toliko, da n<- dim, — je odvrni siiufbee. —IveŠ, kam ž njim! — so hoteli Pijača se mi gabi in tobako- vedeti njegovi prijatelji. — Ne, ampak vse žope imam vega dima sploh ne morem prenesti. i— Ali si vetrnjak in za ženskami letaš | — Razen vaše hčere mi ni mar ndbena druga ženska na strgane. Nič ni težjega kot ljudem '»ztreči. K spretnemu zdravniku je fvetiT. Njo, edino njo bom ve- prišel mož, ki je pri neki hodno rad imel, pa če mi jo da-jlezni izgubil no>. Pritožil se je ste ali ne. posebno nad tem, da mu cestni — Ali si zaipravljivec? Ipobalini sledijo vsepovsod s — Ne, kajti poznam vre- klici: — Glejte, ta mož nima dnost denarja in kako trdo ga nosa! j je treba služiti. Oil vas tudi nobene dote ne pričakujem. Samo svojo hčer mi dajte, pa bom zadovoljen. Očetu so prijali odgovori. m NAZNANILO in ZAHVALA r»r>.jiili sn naznanjamo vsem Številnim ^»rotlnikoiu, prijatcljmu iu znan«-em prt^alitsluw vest, |»roga, itzironia mati in sestra. Ka. Mary Erman Svoje trudne oei jo zaprla za vedno na svojem domu. l.'MK South «4th Strtft, v sot>oto, 13. aprila. Prejšnji dan jo je zadela kap iu zdravniška poimx^ ji ni iuo«la rešiti življenja. Fofcojnica je bila rojena v vaai Orehovea. župnija Št. Janž na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta ltKlS in živela ves čas v Milwaukee, oziroma West Allisu. P<>fn-el. iK»kojnkf se je vršil v t«rek, Iti. aprila, iz Ermen-owe»a lKHcrel.nesra zavod« v <-erkev Marije Potno«' Kristjanov v West Allis, odkoder smo jo |M>ložili k vitemu intCitku na in>kopaUšee Sv. Križa. S tend skromnimi vrsticami se želimo zahvaliti vsem številnim prijateljem, ki ute <»biskali pokojnieo ob easu, ko je lmflvaia v pogrebnem zavodu, vsem, ki ste nam olaffo avtomobile ter s tem {»omagali k lej»šeinu iM^rebu. iiosebno pa Se vsem daroa*al-rem krasnih vencev in sv. inas za pokojnieo. Nemtigoče nam je navesti imena vseh in iz tega razloga naj zadostuje ta skromna zahvala. Torej se enkrat hvala vsem; Tebi. draga nam žena, mati, sestra in stara mati, pa naj Im> lahka tuja gruda, kjer boš počivala, dokler se zoi»et ne vidimo in to "nad zvezdami". Žalujoči ostali: ANTON ERMAN, soprog; WILLIAM ERMAN, sin; NELLIE ERMAN. snaha (West Allis, Wis.) JANET ERMAN, vnukinja; JUSTINA DELACH, sestra {Crivitz, Wis.) ; FRANK LAMOVŠEK. brat (Detroit, Mich.) West Al Ms, Wis.. T. 'nrtrjfc. o * • j - ;viM t. . Vse mesto ^a zaradite^a pozna in stvar mu je tako mučna, tla mora na vsak način dobiti umetno nadomestilo za svoj nos. To je bilo v času, ko lepotne operacije še ni-o bile na višini, zato je bila ta nalosra tndi za sposobnega zdravnika zelo izpod ruševin. Kmete je pri- travna. Toda napravil je, kar klical na pomoč in >o n šili A- »•o^otV. Iz kože na če- IhIo in dva otroka. Vsi trijej1" Je n,ožu »zobličil in natak-so bili poškodovani. (V/ čas' ho spravili izpod ruševin se 3-letnetf^a otroka Sunira in '2-letnesfa Ibra. Oba sta bila n^rtva. Ruševine so ubile tudi nekaj ovac in kravo. V smrt se jim mudi. Pred dnevi j»* elegantna limuzina. katere številka še ni znana p,ri Sv. Nedelji v Hrvatskem Zagorju treščila v kn4et-ki voz. Voz je odskoči! v jarek, konj je obležal mrtev, voznika k,meta Maksa Zuir* ea pa je sunek vrirel v velikem loku na cesto. da. um je počila lobanja in je dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ura v zagrel>ško bolnico, kjer dvomijo, d a- bo okreval. Za-i^rethški li-^ti beležij<», da ixrsa-lili-zni avtomobilisti kar dirkajo po hrvatskih cestah .kakor da se njim samim nftidi Vj smrt. Ne-reče so vedno pogostejše. m m | Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSK A, D E L A V S K A PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. S ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja g vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657r59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. S € yMllillliiiHIiaCT xmri r»-» m t mn* »»i nil nos, ki je po njegovem mnenju prav dobro uspel. Bil je na to operacijo zelo ponosen. <'ez nekaj časa je srečal svojega ipacijenta in ga vprašal, če je sedaj zadovoljen. Paoijent je žalostno odkimal in dejal: — Dragi gospod doktor, res ste se zelo potrudili. a stvar je takšna kakor prej. Razlikji je le ta: če se si^Iaj .pokažem na cesti, vpijejo fantalini za menoj« — Glejte. tu gre mož z nosom! Ljudi lahko spraviš v veliko izjulrego, če smatraš njihovo uljudnost za resno. I'red >odiščem se včasi sliši kakšno zelo značilno. — Priča, — je vprašal sodnik, — aLi je res, dj» je obtoženec trdil o tožiteljiei, dji •vlačuga. Priča je odgovorila: — Re-< je. Toda ne vem, če je obtoženec ka j takega trdil. — Koliko 1m> veljala operacija.' — je viprašal bolnik zdrjt \ nika. — Petji nsedemde-et dolarjev ! — Ali l>o opentcijit nevarna T — Kdaj ste pa še slišali, — se je začudil zdravnik, — da bi 'bila operacija zji petinsedemdeset dolarjev nevarna ? Uničujoče son M k* uničujejo večinoma tistega, ki jih izreka. — Moja žena je takji, — se je pritoževal možak, — tla je vedno drugačnega mnenja kakor jaz. Cc pravim j*»z, da je tbelo, ,pravi ona, tla je črno, če je črno, pra'vi, da je belo. Vedno je tako. Seveda, nekoč je bilo drugače. Spominjam se časa ko mi je potniila. Tega je pa že dolgo, dolgo. - Kdaj pa? — so hoteli vedeti. — Ko sva stala pred oltarjem. Jaz sem rekel ja in ona je rekla ja. V -tarokrajskem listu ei-tani: Hasan iMustafič iz bosanske vasi Babič šteje šele 14 let, pa se je te dni vdrugič poročil. Od prve žene, ki je bila stara istotako 14 let, se je ločil, češ, da ni bil -srečen v zakonu. Sedaj se je poročil z neko 16 letno deklico. Vzklik: — Kam bo prišel svet? — je gxpvsem upravičen. II Poročila iz rasnih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci .NADA SE BO ŽRTVOVALA DO IAJNOSTI Samo en poslanec je bil proti temu, da bi postal kanadski parlament "zbor kimavcev*', ki bi se voljno podredil vsakemu povelju iz Londona. — 65 milijonov za vzdrževanje armadnega zbora. Kanadčani vestno zasledujejo vsa poročila z evropskega tx>-ji-.cn in -e v njih čedalje bolj utrjuje 'vera, da morajo z vsemi .silami in z vsemi sredstvi, ki so jim na razpoIa£Y>, pomagati materinski deželi. 1 >ne L"l. maja je imel kanadski parlament važno zborovanj«'. ZUjrnica je |Kizorno poslušala govor ministrskega pree v sedanjem resnem času ne I »I« m* nobene žrtve. Vse se je strinjalo z njegovim predlogom, naj imajo vladne zadeve prednost pred privatnimi. Kdinole cn poslanec je tvoril izjemo. Rekel je namreč, da vojna ne sme iapremeuiti parlamenta v "zbor kimavcev, ki hi tako plesal, kakor bodo v Londonu go'dli." Brez vsakega najinanjŠeira ugovora, je bila sprejeta resolucija, naj dovoli zbornica 7kcga arma.biega zbora v Franciji bo veljalo na leto od .>) «lo 65 milijonov dolarjev. Vzdrževanje tretje divizije, ki je bila nedavno organizirana, l>o veljalo letnih 38 milijonov dolarjev. Medtem ko j«' poslanska zbornica mirno zborovala, je v senatu vprizoril oster napad na vlado voditelj konservativcev, Arthur Meighcn. Zahteval je "resnično soudeležbo Kanade v vojni." — Ce bomo tako napredovali, kot napredujemo sedaj, — je rekel Meighcn, — lx> trajalo še dolgo, dolgo, predno bo naša o udeležba res kaj zalegla. Ker nihče ne ve, koliko časa imamo na razpolago, se moramo jxnlati takoj z vso vnemo na delo. — V tej največji vseh kriz je potrebno reorganizacija, — je dejal, — in sicer taka reorganizacija, da bi vsi Kanadčani brez izjeme z vsemi svojimi sredstvi do skrajnosti T)odpirali vlado. RAZMAH KANADSKE INDUSTRIJE Municijske tovarne obratujejo po 24 ur na dan in po 7 dni na teden. — Odredbe glede konškripcije kapitala in dela, ki so bile nedavno uveljavljene v Angliji, v Kanadi še niso bile sprejete. OTTAWA — Anglija rse je že zavedla, pa tudi Kanada se je začela zavedati resnosti >e-danjega <»sa. Te dni so dobile vse fronte vojnih prizadevanj povelje Produeirajte v najfkrajSem časii čimveč nuo-goče!' * Gl. maja so začeli rek ruti rati štiri tiisoč možicih. ki jih potrebuje kamniška mornarica. Vpisovanja v tretjo divizijo se bodo pričela tekom tega tedna. V Angliji se je izvršila kon-Kkri|>cija kapitala in klela, kar we je pa doslej v Kanadi še ni »godilo. Ol>e politični stranki so >e izrekle proti vojaški kon-fikripciji. Kaj se bo zgodilo v bodoče, se zaenkrat še ne ve. toda če bo treba, bo dežela dala vse -svoje vire na razpolago. (Mkinieijskim tovarnam je bilo naročeno obratovati po 24 ur dnevno in po 7 nlni na teden. Kanadsko delavstvo ?»e je soglasno odzvalo. 24. maja je ibil' v Kanadi narodni praznik. Amalgamated Clothing Workers v Toronto so •brzojavili, da so pripravljeni delati fcpkli na narodni praznik in da ne bodo zahtevali nobene posebne plače za nadurno delo. Ponudba je bila »» preje-ta. ^ 4 fHične 'brzojavke so dospele tudi iz drugih idelov dežele. Vodstvo Fleet Aircraft Co. je "brzojavilo iz Fort Erie: "Nia£a tovarna obratuje se- daj po deset ur na dan. De-'avci so izjavili, da so pripravljeni delati tudi ob nedeljah in praznikih. Kakorhitro dobimo \\se, kar je treba za razširjenje tovarne, in izvežtbamo zadostno ištevilo delavcev, nam bo mogoče uvesti več šihtov." .N; j večja zivposlenost je v težki industriji, posebno pa v tovarnah, ki izdelujejo dele za letala in za tanke. Debate v parlamentu se nadaljujejo, opažati je pa le malo nasprotetva. OK>e stranki skušata naidkriliti druga drugo v de Tu za dobrobit domovine. Finančni minister Rolston je predložil zbornici proračun, /a običajne izdatke bo potrebovala Kanada 448 milijonov dolarjev v ,vojne svrlie pa nad 700 milijonov dolarjev. •"Onim, ki se boje delavnosti "pete kolone" je povedal just ični miinster: "V Kanadi je 16.64# Nemcev, oziroma ljudi nemškega rodu. Med njimi je bifo 75 odstotkeov moških in 25 o cist. žensk registriranih ter »so pohI policijskim nadzorstvom.*' .Do 15. maja je bilo interniranih 325 sumljivih tujerod-eev. Kanadska jezdeča poli-iej« je imela 2450 članov ter je bila v začetku maja znatno ojačena. tako da bo odgovarjala vsem potrebam. Obstoječe postave in odred-ibe povsem zadoščajo za vzdržan je reda in miru: Smrt kanadskega škofa (V Ottawi je dne 22. maja umrr nadškof Joseph Gtiillau-nye Fortes, star 74 let. Škofijsko službo je vršil v Ottawi ♦dvanajst let. Pred 52 leti je bil posvečen v mačnika. Prvih 15 let je bil misijonar v Oaagjhnawaf?* indijanski rezervaciji v bližini Montreal«. Domovi kanadskih fašistov preiskani V Montreiahi je 24. maja policija vprrzorila več pogonov ki so nekakišna predigra v borbi proti '4,fH'ti koloni." Policisti so preiskali urade in stanovanja članov kanadske fašistične organizacije National Unity -franke. Sued trokov so napolnili 7. zastavami in svetinjami fašistične organizacije, fotografi jantf, knjiganifi in zemljevidi. {Aretiran ni bil nihče, toda -liši se. i lajali in so prignali nekaj k njegovi koči. Vstrelil je v sredo in .šel zopet v posteljo. Zjutraj pa je našel medveda ustreljenega skozi srce. . Kanadska pomoč Poljski V Ottawi se je ustanovila družba Prijateljev Poljske, či-je niimen je vzbujati v Kanadčanih simpatije do te najbolj nesrečne dežele na ^vetu. 'Prijatelji Poljske Ijotlo prirejali po Kanadi predavanja o sitaih uspehih, ki jih je dosegel poljski narod na polju leposlovja, umetnosti, znanosti in gla>4bc. Za Poljake bodo nabirali prostovoljne prispevke ter na vse mogoče načine pomagali k obnovi poljske države. iZa predsednika družbe je bil izvoljen L»awrence Rnrpes. Poleg njega je v nji klo^ti odličnih Kanadčanov. Bivši ooslanik ni zadovoljen Daniel C. Cooper, bivši ameriški trgovinski tajnik, ki je bil nekaj časa tudi poslanik v Kanadi, ni nič kaj zadovoljen stališčem, ki so ga zavzele Združene države napram zavezniški rrt kreditom. "Zaveznikom} je treba poslati vse. kar potrebujejo,'' je Produkcija moke se je povečala iMeseca- februarja je znašala v Kanadi produkcija moke 1,246.798 sodov, lani v istem mesecu le 1,037.466 sodov. Etosportirali bo moke 559 tisoč sodov, lani nfle*feca februarja pa J'e 290 tisoč sodov. PESMARICA *'Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 108 pesmi. —• Dobite je v Knjigarni Slovenio. Publishing €o., 216 "W. 18th Street, New York, N. Y. 125 let miru s Kanado FORT NIAGARA. N. Y-, 28. maja. — Kanadčani in Ame-rikanci so skupno obhajali 12-3. obletnico ko so Angleži KANADA IN TURISTI Da-i je Kanada v vojni, se turistom, ki bodo do-peli na kanadsko ozemlje iz Združenih držav ali od drugod, 11*1 treba ničesar-bati. Oblasti jih ne bodo prav nič nadlegovale, in bodo istotako prijazno sprejeti in postrežem kakor v času miru. Kamniška policija prav dobro ve, komu sme dovoliti neovirano potovati po Kanadi in komu ne. Turisti ln»do sicer pod nadzorstvom, toda tega nadzorstva ne bo nihče opazil. Tistemu, ki bo obi-Ua! Kanado s čisto in mirno vestjo, m kakor reečno, ni treba ničesar bati, najstrožja pažnja bo pa posvečena tujezemskih agitatorjem in je vse prav dobro preskrbljeno. da ne bodo mogli kaj dolgo vršiti svojih temnili poslov. Železnice in bu>i niso povišali prevoznim« in tudi po hotelih bodo cene približno iste kakor prejšnja leta. Neoziraje se na vojno, >e nada Kanada to poletje mnogo obiskovalcev, posebno pa iz Združenih držav. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritičnih časih je vsakemu rHatelju dtirvtiili si i potreben 1» prirtM-iii ATI .AS. ki pa p«š|j«*-mi) iia-ini naročnikom po najnižji ccni. — Naročite ga še dane«! po vojni leta 1S12 Združenim državam zopet vrnili trdnjavo Niagara Falls. Pri svečanostih so bili vde-fezeni anrriški vojaki 28. in-fanterijskega polka iz Fort Henry in kanadski vojaki iz Kingston, Ont., Kanada. 'GLAS NARODA NAROČITE SLOVENSKO - AMER1-KANSKI KOLEDAR ZA 1940. lfiO STRANI ZANIMIVOSTI. STA NE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete znamke po 2 oz. po 'J cente. \ pošiljamo v staro do ^ movino. Kdor ga ho- J jce naročiti za svoje ^ 'sorodnike ali prijate- ^ 5 (je, to lahko stori. \ Naročnina za stari m- 111 . _ _ $ kraj stane S7. — V ^Italijo lista ne po^i- * (jamo. Velikost 9?» x 14 H inčev 4S velikih strani; harvanili 3tt'iulj<-vi(>lm>uia o-znii(Vnili; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tndi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJI) IN REŠIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEDOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RESKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah i»o S oz. po 2 «Tnta. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki pa dobite z atlasom in ko jra izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida, Vam daje pravico, du dobite dodatne zemlje-vide z novimi mejami vojskujo-f-ih se držav, kakor bodo preme-njone i»n s<'»Ianji vojni. NaroČite Atlas pri: " GLAS NARODA " 2IC WEST 181 h STREET NEW YORK, N. Y. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« sem v Mekko romal. — Pri Samarih. — Med Jezidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri' V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Jimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet . na divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači.— Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 Knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Slovenic Publishing Company - 216 WEST 18th STREET ' " NEW YORK. N. Y. (lozdar Anton Roman: Spisal L. G. — Za 4'Glas Naroda" priredil X. X. Angleži in Nemci na Donavi In začel je preudar jati, če je sani brijz krivde napram Bo-gu in napram lju<>eiU? San*ega >ebe je videl klečati v spo-vedelnici. Duhovnik ura je vedno vse odpustil, četudi ni .bil gospod lovcem posebno naklonjen, ker mu niso prinašali tako obilnega plena kakor njihovii osovraženi tovariši — divji lovci. Bog in duhovnik sta mu torej odpustila, (kako da bi on ne Vendar pa $e mogel odpustiti ženski, ki jo ima poleg matere resnično rad? ' 'Začel je preudarjati, čemu o vsem tem razmišlja in upa. Kako naj bi n|u bila dobra, ko ga je vendar zavrgla in si izbrala drugega! |Seveda, takrat, ko je izbirala in izbrala drugega, ni vedela, kaj je v njegovem srcu. In zdaj naj bi bila dobra njemu, ko se ji tše niso po-nšilc solze za onim e «lek"l in stopil pod slap. Hladna voda ga je osvežila in ntu vrnila nvoč. ■ Tako je mineval dan za dnevom- Niti enega dne pa ni •bilo, tla bi Tone neobiskal Marijo. Včasi ji je prinesel šopek planinskih rož, včiSi sojM'k zrelih jagod, nekoliko pogovoril in zojK't odšel. Obiski so bili tako redni in tako običajni, da bi se Marija zares čudila, če bi enkrat izostal. • Govoril je o časih, ko sta bila še otroka, in hodila v šolo. Marija je bila v prvem on pa že v zadnjem! razredu, kajti bil je še>t let starejši od nje. Z naslado sta se spominjala zlatih dni niudo-ti, dasi je bila Marija uboga sirota in se je tega začela že zgodaj zavedati. V svojih besedah je bil pa Trme tako previden, da ni nikdar z besedo Šel preko določene meje. Natančno jo vedel, o čem sme govoriti in kako se mu je treba obnašati. Ta gozd a rje v a prijaznost je napravila na Marijo globok "'tis, i KiibcjaLa se je Tonetovemfu pripovedovan ju. kajti Tone iu nikdar ni zmanjkalo zanimivih in prijetnih zgodbic. > Po njegovem slovesu je šele občutila svojo samoto in za-puščenotst. Njen brat Krone je bil močno in prezgodaj posta-lan. In njegove misli niso bile vedno v redu, tla bi mu mogla kaj potožiti ali o čem razpravljati ž njim. Bil ji je bolj v breme k ot v razvedrilo, da-i se ni nad tem nikdar pritoževala. » !Ko je legla v posteljo, ni mogla včasi do jutra zaspati. V pestrih slikah so ?e vrstili pred njenim duševnim pogledom dogodki njene trpke mladosti. Kako se je skoro še kot otrok preselila na planino in kako strašno zapuščena je bila tu gori. Nekega večera po liudi nevihti je bil prvič ntopil Andrej v njeno kočo. Ob .pogledu nanjo je presenečen ob>tal in se ji je pričel dohrikati. Ni je pa premotila njegova krepka mladeniška postava, ni je premotil njegov čeden obraz in ne njegove sladke besede. Zapeljala sta jo samota, in hrepenenje n jenega lifladcga srca. 1 In že davno prej, prodno je poznala Andreja v njegovo podlo črno dušo, je v !><► <*>ti s]>oznala prenuenubo svojega lastnega srca. Oh, če bi bil v tistih saniotnih urah Tone pri nji, bi se tega ne zgodilo. V-e drugače bi bilo, vse lepše in bolje. iS strahom se je zalotila ob teh mislih. Ko je pa vse natančno preudarifa, je morala nehote uvideti, da ni na svetu boljšega človeka, kot je Tone, in je prav dobro vedela, da bi ji svetoval jm> svojem srcu vso najbo'jse, če bi ga kdaj vpra V romunskem pristanišču Girgiju je bilo 20. apr. več angleških ladij, ki so prilš 'e po nafto. Gorivo so rabile za to, da bi lahko nadaljevale svojo pot naprej po Donavi. Poveljnik tega trgovskega bro-dovja, 8 ladij, je izjavil oblasten*, da prevaža tovor konzerv, v podonavske države. je romunskim oblastem zdelo sumljivo, zakaj bi toliko angleških radij moralo voziti tak tovor konzerv v Podonavje. Romunske oblasti so izvedle pregled pamikov in ugotovile, da posadka izjavlja, da mislijo laid je pluti samo do železnih vrat. d oči m je Kratka Dnevna Zgodba ZKRKAULEN: O Binkoštih je prišlo pismo Kmet Miklavž Samotar stoji'rej okoli. Noče >e ukrotiti. In! je odo ladje š e še naprej vr'° suknjič in ga vrže na skla- ostale podonavske »države. INato so romunske oblasti preiskale ves tovor in ugotovile, da niti na eni ladji ni bilo tistega blaga, kot je to navajal poveljnik brodovja. Pač pa so bile ladje polne dinami-ta, avtomatskega orožja, strojnic in lahkih topov. Ves tovor so takoj na to izkrcali v Giurgiju, nakar so ga na tovornih aVtoniobi'ih prepeljali v vojaška skladišča, ki so o-koli Bnkarošte. » IPovsoJ je to odkki it je vzbudilo silno zanimanje, kajti nikakor si niso mogli razlagati zakaj je bilo na ladjah toliko dinamita. Širi se govorica, da so Angleži s tem dinamitom hoteli podminirati nkale v Železnih vratih. Eksplozije bi bile tam takšne, da bi poslej plovba kozi Železna vrata ne bila več moiroča. Nemčija ne bi mogla več uvažati ničesar po Donavi. . !Romiun-ke obla-ti ne marajo »lajati nikr.kih pojasnil o teh ukrepih, pač pa poudarjajo, da bo romunska vlada storila vse, da ne bo mogel nikdo kršiti romlmsko nevtralnosti. Iz drugega vira pa se je izvedelo. da že več tednov traja huda Inirba med tajnimi odj>o- danico drv.. Osem in šestde-setkrat >ta se ponVad in poletje spemenila vpričo njecea v je*=en in zimo. Zemlja kipi v sijaju sončnih žarkov. V mo-dročrno kopreno visokih debelih smrek vežejo breze svetle okraske. Pes na verigi laja kot divji. "Tiho! Ali tudi pes čuti že polit je?" Veter gre Miklavžu skozi Vxlprto srajco. Ne zmeni se za to. Saj ni sonce vzrok, da mu je v jopiču tako vroče, da je tako zgodaj prišel iz hiše. Se nekr j drugega noče nič več počakati do binkošti: to je gosposka. Gosposka pravi, da mora slamnata streha s hiše nroč in mora biti krita z opeko. : 'No ,seveda, zoper to ni kaj reči. Oklevali so že dolgo na Oboli straneh, oklevala je gosposka in okleval je Miklavž. Enkrat bo pač treba zadevo prijeti v roke. Načrti so že nerojeni, že leto dni. Te bi človek le hotel — če bi zmogel lioteti po notranjosti. Tako se pa človek razjezi, da bi znorel. In zato je jopič srfčal na skladanico drv. Dobrih dve sto štirideset let je ta kmetija last Samotarje-vo družine in je hiša s slamo krita. Co bo zdaj ta streha od- Nova zaloga in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE s kane i obeh vojskujočih se ta- stranjena, če bo krita z opeko. borov ob ustju Donave, in na boLgait-kem obrežju okoli Varne. Zavezniki hočejo na vsak način preprečiti Nemcem, da bi petrolej, ki ga po Črnem morju dovažajo iz Batuma, lahko spravljali v rezervoarje okoli Varne. Za^touniki dru- preprečiti vso plovbo zavezniškim ladjam ob bolgarski obali in |h) Donavi. Tako se je v zadnjem času zgodilo, da so na angleških purnikih zaporedoma eksplodirali pekVnski stroji, in Angleži trde, da je pred kratkim priplul v Varno po Donavi nemški parnik poln l>eklenskih strojev. čala za svet. Ona je samo premišljala o njem, njen bratJ-e^a tabora pa zopet skušajo Krone je pa o njem skoro nenehoma govoril in ga ni mogel prehvaliti. Ta hvala je bila včasi tako pretirana, da se ji je irtorala na tihem smehljati. ' (Komaj -e je zabelo solnce nižati, je že Fronc tarnal, kje sr je Tone zamudil, da ga tako do'go ni, dasi je bilo do večera se precej dolgih ur. Ivo je nekega večera Mari ja prej kot običajno opravila svoje delo ter je nesla od vodnjaka škaf vode proti koči, je zaslišala po stezi i>oča.«ne težke korake Obstala j«' in poslušala. Tone ni bil. Njega je ]K>znala po hoji. Na ovinku se je pojavila postava starejšega moža. Oblečen je bil i.apol mestno in napol kmečko. Tnwel je križaste hlače, usnjen jopič, težke čevlje, na glavi pa staro vojaško kapo.- Po hrbtu mu je opletal prazen nahrbtnik, opiral se je pa ob gosposko palic . Na krivem nosu so mu tičali modri naočniki, nje-gor obraz je bil hudo poraščen. MPozdravljena, Marija!** "'O, padar Mrlak! Kaj pa iščeš tu gori?*' i "Tjakaj da pridem k sapi. • Potem ti bom vse po vrsti povedal." Z ogromnim rdečim robcem si je obrisal |»ot s pleše in počasi stopi i za Marijo v kočo. Padar Mrlak? Pred dolgimi leti ,ko je služil pri dra-goncili, je pomagal živino zdravniku. Ko se je vrnil domov, je porabljal svoje znanje pri konjih in pnih. ter pri kravah po okoliških planinah. Parali je brez dovoljenja oblasti, toda oblast mu ni delala preglavic, ker ni povzročal nobene škode in r" za z ^avvjenje zahteval plačila. Če so nvu ljudje kaj prostovoljno dali, je hvaležno sprejel. Če je od koga odšel praznih rok, se ni več odzval njegovemu poznejšemu vabilu Po vseh planinah so ga poznali, in tudi k Mariji je bil prišel pred tremi tedni zdraviti dbolelo kravo. Marija ga pozneje ni več klicala in zato jo je nemalo presenetil njegov nenadni obisk. Povedal ji je ime vasi, kjer se je bil podnevi zamudil in dostavil, da je mimogrede stopil na planino pogledat. To so vod a ni bilo 44 mimogrede**, kajti napraviti je moral precejšni ovinek in preplezati na-pomo strmino, dočim. je j>ot do Slapa vabila po ravnem. . * » Zato mru je rekia: , . 141 Padar, kar po pravici povej, kaj te je prineslo. Mimogrede nisi prišel. Čemu bi >kr.ival in se obotavljal? Po pravici povej!" _ .. (Nadaljevanje prihodnjič.) kakor je tem časom primerno, potem je vse to brez dvoma prav in dobro, vendar — to ne bo več prava Samotarjevi-na. iSin je za to, da se streha pokrije. IIiu, sin je mlad. Miklavž se je bil pozno oženil. Na sina --e lahko zanese, če njega ne bo več. Vse je v redu. Toda, kaj pomeni sinova mladost spričo dve sto štiridesetim letom? Nobeden ni nič spremenil. Hiša in njeno ime sta otsala vsa ta dolga leta ne-•s^remenjena. In tudi stara slamnata streha. Toda pes, ta bo nekaj vedel, ker besni v krogu okoli, zmo- nata streha — streha iz opeke — stara hiša — nova hiša. In vse je pravilno: stara doba — nova doba, kmet Miklavž in njegov sin Luka. Sicer je obzidje okrog hiše že zdavnaj odpadlo in tudi ovac ni več. Toda zemlja je ostala ista. Torej proč s slamnato streho! JČlovek ibi moral irol stati, tako vročino povzročajo mili in ti "dnevi pred binkostmi čuti Miklavž. Prav nič ne občuti hladilne sapice prvikrat v življenju, pa občuti nekakA-no neznano nebogljenost. Njegovo srce je utmjeno. Miklavž se počasi pogladi po čelu in roka mu postane vlažna. V pisarni se mu l>odo smejali, ko jih bo še enkrat prosil, naj od-lože do binkošti. Pa saj nima več pomena, streha jo vsako leto bližje zemlji — kakor Mir k!avž sam. Bog nebeški. Miklavž bi se rad malo pretegnil. Tedaj nekaj poči v njem. pravi po tihem. Pes miihoma umolkne. I>ej ira, no! V tišino pa padajo koraki. Ali so nemara že prišli? Še pred binkošti? To-dajci se spomni odgovora, ki jim! ga Ibo dal: "Zadovoljen sem z novo streho. Kar mora biti, — mora pač biti. Toda ■— malce le počakajte! Dokler ne bom še enkrat videl klasa na bilki. Ko bo klasje pris'o na pod, potem bom prišel tudi jaz. — Pravim, da kar leze samo od sebe k zemlji, naj le zleze. Svoj živ dan nisem še klica! zdravnika k sebi. In rad bi umrl pod isto streho, pod katero sem se rodil. To Torej malo še počakajte!" [Koliko ibesed! Miklavž ko ne sponlni, da bi bil že kdaj toliko besed govoril. Spldh je pa tako čudno s temi koraki. Natančno jih sliši in vendar nihče ne prihaja. Pes leži tiho in prifouljeno k tlom in venomer gleda gospodarja. Ali tudi on sliši korake? Prav veliko jih m\ora biti ,ki tu okoli topotajo po travi; težki in lahki, sari in mladi so ti koraki. Ali prihajajo, vse k njemu, k posestniku Miklavžu. Kot bi trenil se obrne, počasi, seveda, g"ava mu obleži na tleh, na glavo njegovega psa. •"Oče!" vzklikne sin iz kamre. S skokom je pri njem 14Kaj ti je?" "'Koraki — ali dišiš te ko rake? To so tisti, Laika . . i" Kdo!" u.i-telj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave Ijuliezni nad velikimi ovirami iu nevarnostmi. cena $ 1.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca iu seneo hladne severne noči. cena $ 1.— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj {»opisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s teiu osvobojenje Poljske. S to zmago je liila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slo-veuski kraji. cena $ I.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZITANČIČ Najboljši in še živeči slovenski iiesnik podajn s to zl>irko zopet nekaj umotvorov. Pesmi so iMusveečne njegovi ženi Ani. cena $ I .- ZNANCI Spisal RADO Ml RMK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjiga saui označuje kot "Povesti iu orisi." cena $1.25 JARA GOSPODA Spisal JANKO KERSNIK Lepše povesti, kot Je J ara oda, skoro ni mogoče najti. cena $ 1 JARI JUNAKI Spisal RADO MI/RNIK Knjiga vsebuje 12 kratkih, suiešiili (»ovesti Ln bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo. cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josijta Jurčiča naš najboljši pri|H>-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in d«»-godke na gradu Dvor v dolini Krke na iHrienjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— KNJIGARNA SLOVENIG PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YOB K, N. Y.