■ Leto LXXV., St. 22* Ljubljana, torek 6. oktobra i*42-XX Cena 50 cent. UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDOJSVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglate ls Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA 8. A-, MILANO ft mm TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-» Računi pri postno čekovnem zavodu: LJubljana štev. 10-351 a naročnina 11.— Ur, aa Inozemstvo 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblieita di provenienza HaMaaa ed : UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Un soitimergibile afSondato emico Un „SpitSire" abbattuto nel delo di Malta II Quartior Generale delle Forze Armate comunica, in data di 5 ottobre 11 seguente bollettino n. 861: La gi ornata di ieri e trascorsa calma su tntt-o il fronte d'Egitto. Nel cielo di Malta uno Spitfire veniva abbattuto in comtat-timento da cacciatori tedeschi. La torpediniera »Libra« al comando del capitano di corvetto Carlo Brancia di Apricona ha af fonda to un »onimer^ibile nemico. c-vražna podmornica potopljena Nad Malto sestreljen „Spitfire44 Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 5. oktobra naslednje 861. vojno poročilo: Včerajšnji dan je na vsej egdptski fronti petekel mirno. Nad Malto so nemški lovci sestrelili v boju letalo tipa »Spitfire« Torpedovka »Libra« pod poveljstvom korvetneg^a kapetana Carla Brancia iz Apricona je potopila sovražno podmornico. Vtis Izjave maršala Rtmnnela Operacijsko področje, 5. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v severni Afriki). Izjave maršala Rcmmela o trdni vojni v egiptski puščavi so odmevale med silami osi na tej fronti. Zlasti maršalova sodba, da je lahko videl in cenil osebno sposobnosti italijanskih borcev na tem bejišču, je bila sprejeta z globokim zadovoljstvom med četami naše vojske. Bern, 4. okt. s. Komentirajoč izjave maršaJa Rommela tisku, poudarjajo švicarski listi da maršal upravičeno trdi^ da sta sodelovanje in prijateljstvo, ki veže italijanske in nemške čete, boreče se na egiptski fronti, odlični in da je zaradi kakovosti teh vojakov dosegel zmago. Vse vesti, ki prihajajo iz Afrike, dodaje vojaški kritik lista »Tribune de Lausanne«, potrjujejo te izjave maršala Rommela. Italijansko-nemške sile so dosegle svojo zmago predvsem s svojo sposobnostjo in junaštvom. Njih nasprotniki niso iznajdljivi, razen nekaj izjem, angleški višji oficirji niso kos svoji nalogi. Nemško odlikovanje guvernerja črne gore Rim, 5. okt. s. Hitler je odlikoval z velikim križem reda Nemškega orla z meči armijskega generala Aleksandra Pirzio Birolia. guvernerja Crne gore. S patrulja v eglptski noči S fronte pri El Alameinu, 5. okt. s. Osebna udeležba v vojnem dogodku, ki ga poročila označujejo za »normalno udejstvo-vanje izvidniških elementov«, je za vojnega perečovalca zanimiv doživljaj, ko vlada v bojni črti relativen mir. Treba se je priključiti patruljam, ki predvsem ponoči onstran lastnih črt nadzorujejo sleherno sovražno premikanje ali lovijo ujetnike v spopadih z nasprotnikovimi patruljami, da bi dobili potrebne informacije. V tej kočljivi službi, ki ni brez tveganja, opravlja patrulja nalogo, ki jo lahko primerjamo funkciji, kakršno ima oko za človeško telo. Pridružili smo se patrulji in se napotili do določene tečke. Pogled na kompas nam potrdi od časa do časa, da smo v pravi smeri. Marširamo že nad eno uro. Mesec se je dvigal na nebu vedno svetlejši. Vso pokrajino je ovila mesečina, v kateri so se odražali griči in redki grmi. Nekateri od teh se zdijo kakor ljudje, ki preže ležeči v pesku. Vojaki mislijo na možnost spopada. To so mladi borci, polni zaupanja vase. Skoraj vsak večer nnstane v tem odseku močno streljanje med patruljami in skoraj vedno sovražniki v teh spopadih slabo odrežejo. To se zgodi zlasti tedaj, kadar stopijo iz svojih avtomobilov in se napijejo, da bi bili bolj pogumni. Naše patrulje jih odkrijejo in jih prisilijo k borbi. Tedaj se Angleži najraje umaknejo kar najbolj naglo na svojih avtomobilih. čas teče, popoln molk vlada povsod. Nenadoma pa zagledamo proti vzhodu dve luči. Zdi se, da sta svetilki sovražnega avtomobila. Luči kmalu izgineta, ure tečejo, ne da bi se kaj novega zgodilo. Neko letalo se pojavi visoko nad nami. Po ropotu motorja spoznamo, da je sovražno letalo Kazalec na uri kaže, da je že 3. ura, in vendar se ne zgodi nič novega. Mesec se že spušča proti zapadu, zrak je tako nasičen z vlago, da so naše obleke posute z vodnimi kapljicami. Noč je minila, ne da bi se zgodilo kaj posebnega. Na obzorju vzhoda se pričenja jasniti. Služba naše patrulje se je končala. Patrulja se vrne v svoje postojanke po pesku, ki je tako vlažen, kakor bi deževalo. Ko se vrnemo, nam povedo, da je dogodek, ki smo ga pričakovali mi, doživela patrulja, ki je bila na naši desni strani. Ta je napadla in pognala v beg nasprotno patruljo. mto ravraanie Angležev z japonskimi internirane! Tekio, 5. okt. s. Zastopnic obveščevalne službo vlade je komentiral krutosti, ki so jih Angleži zagrešili nad japonskimi državljani. Te krutosti so odkrili japonski ■državljani, ki so se nedavno vrnili v domovino v zameno za angleške državljane, katerim je bilo dovoljeno zapustiti Japonsko ali zasedena ozemlja. Zdaj je prav jasno, zakaj je angleški zunanji minister Eden s tako silovitostjo obtožil japonske oblasti, da so grdo ravnale z angleškimi državljani in vojaki po kapitulaciji Hong-konga. Angleški minister je skušal samo prikriti svetu zlodela oblasti svoje lastne države v škodo vojnih ujetnikov in japonskih interni ran cev. Zastopnik vlade je dodal, da gre za smrdečo hinavščino, ki je prišla na dan zdaj, ko so japonski povratniki lahko povedali, kako se je z njimi ravnalo. V koncentracijskem taborišču Purani pri New Delhi-ju so Angleži kršili n. pr. v škodo Japoncev najosnovnejša človečanska pravila.. Tu je bilo v 400 šotorih 3000 Japoncev s 1000 ženami in otroki, zbranih po strašnem potovanju. Spati so morali ob največjem deževju na mokrih tleh. Dobivali so ne sa- mo nezadostno, temveč dostikrat pokvarjeno hrano. Bolezni so nastale med inter-niranci in se strahovito širile, zlasti med otroki, ki so bili brez zdravil in zdravniške pomoči. V kratkem času jih je umrlo okrog 70. Trupla so pustili dolgo ležati v bolniški baraki in so jih odnesli šele potem, ko je smrad postal meznosen. Zastopnik vlade je še rekel, da so drugi Japonci, ki so se vračali v domovino z nekim angleškim parnikom, bili > brez zdravniške pomoči, kajti ladijski zdravnik jim je rekel, da je določen samo za angleške bolnike. Zastopnik je omenil nato primere japonskih diplomatskih uradnikov, s katerimi bi morali Angleži obzirno ravnati, pa so z njimi prav tako brutalno ravnali kakor z drugimi japonskimi civilisti. Funkcionarji japonskega konzulata v Colombu so bili ob aretaciji oropani z obljubo, da bodo gotovo dobili nazaj svoj denar in predmete, ko bodo zapustili Indijo. Obljube Angleži seveda niso držali, temveč so bili uradniki, ko so zapuščali Indijo, še strogo preiskani, pri čemer so jim bili odvzeti osebni predmeti, kakor ure, prstani, perilo itd. Lepi uspehi hrvatskih lovcev v Rusiji Berlin, 6. ckt. s. V berlinskih krogih podcrtavaj© bratstvo v orožju med skupinami hrvatskih in nemških lovcev V nekaj mesecih so hrvatski lovci sestrelili na \zhodni fronti 130 boljševičkih letal Sovjeti kršijo nevtralnost švedske Stockhcim, 5. okt. s. To noč je bila ponovno kršena švedska nevralnost. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Neko sovjetsko letalo je okrog polnoči vrglo bombo na švedsko ozemlje v bližini finsko-svedske meje. Ena izmed bomb največjega kalibra ie eksplodirala na nekem neob ljude nem otočku v bližini Tarna. Izkopala je globoko jamo i 10 metrov premera. Vse šipe v okolišnih hišah so popokale. V bližini kraja, kjer je bomba eksplodirala, so našli rudi ruske letake v nemščini in finščini z odstavki Stalinovega govora. Letalo je odvrglo tudi za-žigalne bombe, ki so bfle pa uničene, preden so dogle zanetiti požar v gostem gozdu. Atentat na angleškega Carigrad, 5. okt. s. Poročajo, da je bil izvršen na Cipru atentat na angleškega guvernerja otoka. Atentator je vrgel bombo na avtomobil, v katerem se je vozfl guverner. Angleške oblasti so aretirale mnogo ljudi in tudi atentarja, ki je nezaposlen rudar. Povedal je, da je s svojim dejanjem hotel protestirati proti nečloveškemu ravnanju z nezaposlenimi rudarji. Ali ste že odposlali naročilnico za DK? Nadaljnji deli Stalingrada zavzeti Ogorčene borbe od kiše do kise — Sovjetski poraz ob Tereku — V septembra je bilo potopljenih nad 40 sovjetskih ladij Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V severozapadnem delu Kavkaza in južno od Tereka so vrgle nemške čete, podprto od letalskih oddelkov, sovražnika iz bunkerjev in pripravljenih* postojank. Severovzhodno od Mozdoka je bila razbita večina nekega sovjetskega konjeniškega polka; zajetih je bilo več sto ujetnikov. V pristanišča Tiiapse so bojna letala poškodovala 7.000 tonsko sovjetsko peirolejsko ladjo. V boju za Stalin grad so zavzeli pehotni in oklopni oddelki v tesnem sodelovanju z letalskimi silami za polete v bližini tudi včeraj v ogorčenih borbah med hišami nadaljnje dele severnega mestnega področja. Sovjetske čete so imele hude krvave izgube. Uničenih je bilo 9 tankov. Nočni bombni padadi so b:li naperjeni na sovjetska letališča, topniške postojanke in železniške proge vzhodno od Volge. Pri brezuspešnih napadih proti mostišču v Voronežu je izgubil sovražnik v zadnjih dveh dneh 21 tankov. Lastni napadi jugovzhodno od Ilmenske-ga jezera so rudi včeraj dobro napredovali. Kraji so bili zavzeti v naskoku in uničene obkoljene sovražnikove sile. Na fronti med zgornjo Volgo in Lado-šklm jezerom so lastni napadalni oddelki uničili večje število sovražnih bunkerjev in bojnih postojank. Tudi letalstvo je na- daljevalo napade proti sovražnim bunkerjem in zbirališčem čet. V Finskem zalivu je bil poškodovan z bombami sovjetski čoln za odstranjevanje min. V borbi proti Sovjetski zvezi je nem.sk a vojna mornarica v septembru s pomor jo svojih brzih čolnov potopila na Onem morju 24 ladij s skupno 42.000 br. reg. tonami, na Vzhodnem morju pa eno |>odmornico in en čoln za iskanje min. V istem času Je potopilo letalstvo na Črnem morju, na Volgi in na Ladoškem jezeru 11 trgovskih ladij, poškodovalo pa 26 ladij in plavajoči dok. Med plovnimi objekti sovjetske vojne mornarice je bila potopljena ena topničar-ka, en torpedni čoln, en čoln za čiščenje min in ena strazna ladja, poškodovana pa sta bila dva čolna za iskanje min, tri top-ničarke in 4 stražne ladje. Pred nizozemsko obalo so se čolni za iskanje min v noči na 4. oktobra spletli v bitko z angleškimi brzimi čolni, ki so bili pregnani z učinkovitim topniškim ognjem. V bojih na fronti ob Donu ie padel dne 3. oktobra junaške smrti poveljnik oklepnega zbora in general oklopnih čet v. Lan-germann und Erlencamp. ki je bil odliko, van s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa. Ob njegovi strani je padel v borbi za svobodo Evrope *udi poveljnik madžarske divizije polkovnik Xagy. lovsko letalo. Nad južnim odsekom so štiri finska lovska letala napadla sovjetsko skupino 32 letal in sestrelila 3 lovska letala tipov »Lagg«, »Mig« in >I 153«. Eno finsko lovsko letalo so ni vrnilo. Prispevek Ukrajine k prehrani Evrope Rim, 5. okt. s. ^Deutsche Allgemeine Zeitung^ objavlja zanimive podatke o poljedelskem izkoriščanju zased^ne.^a oz.mii-lja na vzhcdu. Zaradi zilave.ua in umnega dela nemšk'h poiJodelOOV in tehnikov so bila obdelovalna dela izvedena 7. dobrimi uspehi zlasti v severni in srednji Ukrajini. Anglosaški tisk sicer z zadovoljstvom trdi, da so Sovjeti, ko so se umikali, vse uničili za seboj in da več let ne bo mogoče te zemlje obnoviti. Laži sovražne propagande zopet dem .m t i raj o dejstva. V stra/-šilo blokade in izstradanja Evrope ne verjamejo več niti Američani niti Angleži. Vzhodna ozemlja zdaj že lahko krepko prispevajo k prehrani Evrope in k neizbežni zmasri sil csi. Ssvfe&M psraz pri Ladoškem jezeru Berlin, 5. okt. s. Neki nemški vojni dopisnik poroča zanimive podrobnosti o zmagoviti uničevalni bitki v žepu južno od Ladoškega jezera. Poveljnik nekega sovjetskega pehotnega polka, poroča nemški dopisnik, je zapisal v svoj vojni dnevnik naslednje: Kdor mora prestajati bombardiranje, kakršnega je pričelo nemško letalstvo proti nam v zadnjih dneh, mora zblazneti. Ves dan nem tka letala neprekinjeno uničeujejo naše postojanke z bombami vseh kalibrov. Toda sovjetski častnik, ki je pisal te vrstice, je preživel samo majhen del nemške akcije, ki se je šele začela razvijati na tistem odseku. Ko smo prišli do zaključne faze uničujoče bitke na jugu Ladoge, pravi vojni dopisnik, je bil boljševiški poveljnik že nekoliko dni v ujetništvu. Kakor nekoliko mesecev prej na fronti pri Voihovu, so Rusi tudi tu poskusili zlomiti nemški obroč okoli Petrograda. številke, objavljene v nemškem vojnem poročilu dne 3. oktobra, dajejo različno sliko velikanskega sovjetskega poraza. Bitka ob Ladoškem jezeru, čeprav se je vršila na zelo omejenem ozemlju, ima veliko važnost bodisi zaradi ciljev, ki so jih hoteli doseči ziasprot-niki, bodisi zaradi velike premoči, ki so jo Rusi imeli na tej točki. Samo kdor se je udeležil te bitke, pravi dopisnik, si lahko predstavlja hude boje, ki so jih prestale naše čete v tej vražji in zahrbtni akciji ter na močvirnem terenu, ki so ga Rusi izpre-menili v niz majhnih utrdb. Vozotajstvo se je vdiralo do pest v cestnem blatu, v kolikor se da o cestah sploh govoriti. Gosta pregrada gozdov, katerih je to področje zelo bogato, ovira ne samo razgleda, marveč tudi onemogoča uprrabo težkega topništva in oklopnih voz. V tem odseku so Rusi proti koncu avgusta šli v napad z znatnimi silami, nemško letalsko orožje pa je kmalu prisililo sovražno prodiranje k zastoju ter je vzelo sovražniku velik del njegovega zagona in mu povzročilo hude izgube. Pehotne čete so postopno odrezale nekatere točke, kjer se je bilo Rusom posrečilo prodreti v nemške postojanke. Tako so se morali branilci boriti proti pritisku Rusov na dve strani. Nekoliko dni podnebne prilike res niso bile ugodne za podjetja velikega obsega, kasneje pa je nemška pehota prešla v napad in se ji je posrečilo obkoliti glavnino neprijateljskih čet. Nemško topništvo in letalstvo je takrat začelo svoje uničevalno delo in je Istočasno onemogočilo vsak poizkus svražnika, da bi prodrl skozi obroč. Zadnje dni so bili Rusi, videč, da se ne morejo osvoboditi iz nemških klešč, oskrbovani z municijo in zdravniškim materialom z letali, toda bilo je že prepozno. Njihove izgube ljudi in materiala so bile tako strašne, da nikakršna pomoč ne bi bila več mogla izpreme-niti njihove usode. Nad 8000 ton bomb je bilo vrženih na to točko, kjer je nastal pravcati pekel. Največji del sovjetskih čet, zaključuje nemški dopsnik, je izgubil življenje pri tem bombardiranju, toda preostali, ki so sedaj na potu v ujetniška taborišča, imajo še sedaj pred očmi strahotne slike med bombardiranjem. Srditost bojev v kavkaskih gorah Berlin, 5. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bili včeraj v severnozapad-nem delu Kavkaza izmen j a je napadi kopnih sil in letalstva. Bitka je bila posebno srdita na visokih gorskih postojankah. Iz hiš, ki so zgrajene kakor lastovičja gnezda na skalah, je boljševiški ogenj obvladoval prehod pod njimi v zelo važnem predelu. Nemško topništvo in nemški strmoglave! so uničevali z neprestanim bombardiranjem te skupine hiš in s tem omogočili pehoti napad. Sovražniki so izvedli protinapad, a so bili zopet vrženi nazaj. Tjdi južno od Tereka so se bolj še viki srdito branili ter posejali teren s nestevO- riinl minami. Po prvem napadu na El Ho-tovo je bilo odstranjenih 1.500 min. Obramba boljševikov je slonela tudi na močno utrjerah oklopnih bunkerjih in protitankovskih jarkih, je bila pa vendarle strta. V tem odseku je letalstvo predvsem naperilo svoje napade na promet za sovražno fronto. Uničenih je bilo 133 tankov in izločenih iz borbe več protiletalskih baterij. Živahnejši boji na finskem bojišču Helsinki, 5. okt. s. V zadnjih 24 urah je bilo na fronti v Karelljski ožini na več točkrdi živahno medsebojno udejstvovanje pehote. Pehota in topništvo sta ponoči odbili poizkuse sovražnih vdorov v prednje postojanke. Sovjetska trdnjava Kronštat je bombardirala finsko obalo. Na civilnih zgradbah je nastala neznatna škoda. Na fronti Aunuške ožine je bil preprečen v zapadnem odseku sovjetski poizkus prekoračenja reke Zvir. Na fronti v Vzhodni Kareliji je finsko topništvo v južnem odseku uničilo več utrdbic in zaklonišč sovjetskih čet. V odseku Rukajarvija se je vojno udejstvovanje znatno ojačilo zaradi sovjetskih poizkusov, da bi zavzeli dve finski utrjeni postojanki. V letalskih borbah nad Finskim zalivom so finski lovci sestrelili eno sovjetsko Minister Zaharijev pri Eksc. Ricciju Rim, 5. cikt. s. Minister za k; rporaorje jo sprejel bt;l<4ar>'kctia ministra /a trgovino, industrijo in delo Ni'kotlo Zaharijcva, katerega je spremljal bolgarski poslanik v Rimu. EJcsc Kicci jo izrazil boiluar-kciru urni-«, trn čustva /i\e solidarnosti, ki vete jo proizvajalne sile G'beh držav in se je / njim raz-^cvarjal o- raznih vprašanjih k^rporativne-!_>a in s< cialnetja značaja, v /cln, tla bi bilo «j!i>pk<> sodelovanje med obema državama vedno bolj tesno. Mkristec Zaharijev je izrazil svoje £low br.'ko' občudovanje spričo« visi.kih ciljev, ki jih je Italija doaegbl na vseh jv^lroejih rn /a-ri v korporativnem ijospodarstvu ter je zagctovi'1, da je trden namen bolgarske vlade, posipešiti odnose z Italijo, kakor zahtevajo interesi in prijateljstvo, ki vežejo oba naroda. Vladarski jubilej kralja Borisa Sofija. 5. okt. s. Ob 251etniei nastopa vlade kralja Borisa, ki pade ravno na praznik bolgarske neodvisnosti, so bile po vsej državi velike riaVĐOfltl z udclclbo velikih ljudskih množic. V Sofiji je bila slovesnost v katedrali Aleksandra Nevskega. Udeležili so se je člani vlade, najvišje vojaške in civilne osebnosti, člani diplomatskega zbora, med katerimi je bil tudi italijanski minister na bolgarskem dvoiu. Listi so posvetili vladarju obširne članke, v katerih povzdigujejo njegovo modro delo, s katerim je dosegel združitev vseh bolgarskih krajev, dobrobit in mednarodni ugled Bolgarije. Napetost tneđ Sovjeti in Anglosasi Ostri Stalinovi očitki zaveznikom — Zadrega in zaskrbljenost v Londonu in Washingtonu Rim, 5. okt. s. Sovjetski radio objavlja naslednjo vest: Moskovski dopisnik >Associated Pressa« je poslal Stalinu pismo, v katerem ga prosi ustnega ali pismenega odgovora na tri vprašanja, ki posebno zanimajo ameriško javnost. Stalin je odgovoril z naslednjim pismom: »Gospod Cassilv. dopisnik »Associated Pressa! Ker sem zelo zaposlen in Vam ne morem dovoliti razgovora, odgovarjam s tem kratkim pismom na vprašanja, ki ste mi jih zastavili. 1. Kako mesto zavzema v sovjetskem javnem mnenju vprašanje druge fronte? Odgovor: Zelo važne mesto, lahko se reče, mesto prvega reda. 2. Kakšen je uspeh pomoči zaveznikov Sovjetski zvezi in kako bi bilo mogoče zvišati in zboljšati to pomoč? Odgovor: V primeri s pomočjo, ki jo daje Sovjetska zveza zaveznikom s tem, da Je privlekla nase pretežni del nemških oboroženih sil, je pomoč zaveznikov Sovjetski zvezi malo učinkovita. Kar se tiče zboljšanja in zvišanja te pomoči, je potrebna samo ena stvar in sicer, da zavezniki takoj in v polni meri izpolnijo sveje obveznosti. 3. Kakšna je odporna sposobnost Sovjetske zveze ? Odgovor: Mislim, da odporna sila Sovjetske zveze ni manjša, marveč morda celo višja od sile Nemčije ali katere koli druge sovražne države. — Stalin. Rim, 5. okt. s. Moskovski radio je s posebnim poudarkom objavil Stalinovo izjavo glede druge fronte. Izjave sovjetski radio ni oddajal samo v ruskem, temveč tudi v raznih tujih jezikih. Izjava je bila objavljena celo pred poročili o vojaških operacijah. Tudi Usti objavljajo z močnim poudarkom izjavo, ki jo prinašajo z velikimi naslovi, da bi je čitalci ne prezrli. Stalin je poskrbel, da so bile njegove izjave v kar največji meri objavljene, ker je očitno dvomil, da bo dopisnik >Associated Pressa« sam poskrbel za primerno razširjenje njegovih suhih izjav. Stalin je s tem iznesel svoje ogorčenje zaradi izostale pomoči zaveznikov in si je skušal dobiti alibi ter je odrinil na Angloameričane odgovornost zaradi hudih in neprestanih ter zdaj že nepopravljivih porazov ruske vojske. Kate- gorične Stalinove izjave, ki imajo značaj pravcatega ultimata, so povzročile najgloblji vtis v političnih in diplomatskih krogih Moskve. Zlasti sta bila prizadeta angleiki in ameriški veleposlanik, ki sta se, kakor poroča dopisnik »Associated Pressa«, danes razgovarjala o Stalinovi izjavi. Dopisnik dodaje, da bosta oba poslanika verjetno zahtevala od Stalina pojasnila glede nekaterih stavkov v izjavi. Kakšna pojasnila naj poslanika zahtevata od rdečega diktatorja, ki ni mogel bolj jasno govoriti, kakor je govoril? će bo Stalin sprejel oba omenjena diplomata, bo to storil zato, da jima bo zopet očital neizvršene svečane Churchillove in Rooseveltove obljube. Run, 6. okt. s. Nepričakovane Stalinove izjave so učinkovale pii Anglosasih keikor strela z jasnega neba ker jasno zanikajo zatrjevani popolni sporazum z Rusijo. Lord Halifax je skušal s svojim govorom v Ssint Louisu zmanjšati važnost teh izjav, ko je rekel, da ni nesporazumov med Churchillom , Rooseveltom in Stalinom glede druge fronte. Pobožni lord s tem dokazuje, da ni razumel značaja pravega ultimata v izjavah Stalina ter da je obenem pozabil na obljube, ki so jih glede druge fronte večkrat dali Churchill, Rcose-velt in drugi odgovorni činitelji Anglije in Amerike. Bela hiša ni mogla prezreti Stalmovih izjav ter je bila prisiljena povedati svoje mnenje. Roosevelt in Hull se nista hotela izpostaviti ter sta pustila govoriti Su*m-nerja "VVellesa, ki je rekel na konferenci tiska, ko je komentiral Stalinove izjave, da jih je prečita! z največjo skrbjo. Komaj je potrebno ponavljati, je izjavil, da je namen ameriške vlade dati vso mogočo pomoč sovjetski vojski. Ta pomoč je na razpolago Rusiji v največji možni meri. Trditve Sumnerja Wellesai so zelo medle v primeri z jasnimi Stalinovimi izjavami. Rdeči diktator zahteva nujno drugo fron-tot Amerika pa govori o »namerah«. Stalin trdi, da pomoč zaveznikov Sovjetski Rusiji ni zelo učinkovita, Welles pai izjavlja mirno, da je pomoč Sovjetski Rusiji »na razpolago v največji možni meri«. Ali se ne zdi, da zavezniki govore mak svoj jezik? Stran 9 »SLOVENSKI NAROD«, torek 6. oktobra 1942-XX Štev. 228 Ko se znova odpirajo vrata univerze Odločitev, na katero fakulteto bi se vpisal, za akademika novinca ni vedno lahka — Kako se vpisujejo Ljubljana, 6. oktobra Vpisovanje na univerzi se je začelo. Zimski semester je običajno tudi prvi semester za novince, za abituriente. Sedaj so po prestani maturi postavljeni pred odločitev, če se niso odločili že prej, da si izberejo svoj življenjski poklic. To ni lahka nalog-a in mnogo jih je, ki se ne mo-rejo odločiti in dolgo oklevajo. Sposobnosti in zanimanje, ki so jih pokazali v gimnaziji, niso vedno odločilne. Neredko se zgodi, da obstane mladi akademik končno na tisti poti. ki se mu je zdela v gimnaziji najneprijetnejša. Poznam tovariša, ki se v gimnaziji nikakor ni mogel sprijazniti s kemijo in fi-zko oziroma njenim profesorjem. Danes je Inž. kemije in so z njim njegovi delodajalci zelo zadovoljni. Ko je stopil prvič na univerzo, ni vedel, kaj bi. Tri semestre je omahoval, predno je spoznal, da kemija in fizika le nista tako strašna predmeta, kakor se mu je zdelo v gimnaziji, kjer mu je simpatijo zanju zapravil profesor, ki je bil slab vzgojitelj in slab predavatelj. Odločitev torej ni vedno enostavna. Enako sta za mladega akademika nerodni vživljanje v univerzitetno življenje tn orientacija v postopek pri vpisovanju; stare so že šale na račun »brucov«. ki so ■praševali univerzitetnega ^-ratarja za »ravnatelja-* univerze. Univerza je v vzgojno študijski lestvici svet »ase, njeno življenje je drugače organizirano, pač v skladu S njenimi smotri z več stoletij starimi tradicijami in z ocenjevanjem tistih, ki se podajajo v njena svetišča v težnji po najvišji modrosti in znanosti. Akademik ima polno svobodo pri svojem znanstvenem delu, saj se ga smatra za že dovolj zrelega In resnega, da lahko pojmuje svojo življenjsko dolžnost in se po njej tudi sam ravna, brez palice, brez obveznega urnika, ▼pisovanja v katalog, ukorov itd. Nihče ga k študiju ne sili. če ga ne veseli, lahko vsak čas zapusti univerzitetno delo. Cs se že dijak težko spozna v univerzitetnem organizmu, je »alma mater« še večja neznanka za tistega, ki z njo ni imel nikoli opravka, šola je, visoka šola! To je največ, kar ve. Morda še to, da je tehnika na Mirju. medicina v bolnici, za druge fakultete pa že ni več siguren. Ne bo zato odveč, če sedaj ob začetku novega študijskega leta posvetimo nekoliko v skrivnosti univerzitetnega dela in študija. Najvišja oseba v lestvici akademskih oblasti je rektor, ki ga v primeru potrebe nadomešča prorektor ali bivši rektor. Rektor predstavlja vso univerzo na zunaj in skrbi za vse njene tekoče razvojne potrebe, sodelujoč bodisi z univerzitetnim svetom, katerega člani so vsi redni profesorji, bodisi z univerzitetnim senatom, katerega člani so predstavniki posameznih fakultet, to je dekani in prodekani, bodisi z univerzitetno upravo, katere člani so samo dekani. Vsak izmed teh »odborov« ima svoj delokrog določen z zakonom. Na čelu vsake fakultete je dekan, ki ga nadomešča prodekan, to je dekan prejšnje poslovne dobe. Ker ima ljubljanska univerza pet fakultet, ima tudi pet dekanov in prav toliko prodekanov. Dekanovo področje je cžje in njegova skrb je omejena na njegovo fakulteto, kolikor ni poklican tudi k sodelovanju pri reševanju problemov, ki se tičejo vse univerze, v odborih, ki smo jih zgoraj navedli. Tudi njemu pomagajo po predpisih profesorji dotične fakultete. če bi primerjali hierarhijo univerze z ono srednje šole, bi našli to vzporedje. rektor — ravnatelj, dekan — razrednik, seveda z rezervo, da so to vsebinsko in formalno znatno različne funkcije. Ravnatelj še tako ugledne gimnazije je napram rektorju univerze daleko nižja službena in častna stopnja. Razlika je tudi v poti, kako pride kdo do funkcije ravnatelja oziroma rektorja in dekana. Ravnatelja imenuje vedno državna prosvetna oblast, rektorja pa izvolijo profesorji na seji univerzitetnega sveta, dekana profesorji fakultete na seji vseh fakultetnih profesorjev. Abiturient, ki je končno zvedel, da si mora pri vratarju ali pri pedelu kakor imenujejo to »veličanstvo« v skladu s starimi tradicijami, nabaviti poleg drugih manj važnih listin tudi legitimacijo, indeks in toliko zglasnic, kolikor predavanj namerava vpisati, se najprej vpiše. Vpis ali imatrikulacija velja za vso njegovo študijsko dobo z malimi izjemami. Pri tem se mora predstaviti svojemu dekanu, kamor ga povede fakultetni tajnik. Ko je srečno prestal ta konvencionalni običaj, se loti pisanja. V vse omenjene listine mora vpisati najmanj svoje osebne podatke, naslove predavanj, ime profesorja in se druge podrobnosti. Dela .■'e za mladega, neizkušenega, akademika dovolj za nekaj ur. Kasneje, ko spozna, da pedanten Hvaležna žena Gospod in gospa obedujeta, — Drevi imam zopet sejo, — se oglasi gospod naenkrat izza razprostrtih novin kar tako mimogrede. Lepo negovane roke gospe petdesetih let ne nehajo nositi jedi v usta. — Važno? — vpraša tudi ona kar tako mimogrede. Gospo 1 odloži novine, za rđi in odgovori svoji ženi; — Važno? Seveda je važna, drugače bi se je ne udeležil. — No, no, nikar se ne razburjaj, dra— gec! Misli na to... — Na kaj? — Vpraša gospod nezaupljivo, ko njegova žena utihne sredi besede. — Na to, da nisi več tako mlad, kakor si bil nekoč. — Da, da, vem, triinšestdeset jih že Imam na grbi. Vem! — pravi gospod. Pogladi si bradico in začne pazljivo motriti svojo ženo. Ona se pa samo nasmehne. Kljub svojim txiinšestdesetim letom je bil gospo 1 zelo simpatičen mož. Lase je imel že vse sive, toda še vedno kodraste kakor v mladih letih. Kadar je bil dobre volje je imel mlad eni ško živahne oči. Samo vit1* ni bil nič kaj posebno — toda kdo je končno v njegovih letih vitek! Samo formalizem ni na univerzi povsod sveta stvar, si seveda nalogo olajša, kakor si more. Z vsemi izpolnjenimi listinami gre na k vest ur o, kjer mu potrdijo zglasnice. vse drugo pa pridržijo zaradi uradnih overb. šele čez nekaj dni prejme nazaj legitimacijo, s katero se povsod izkaže, da je »cives universitatis«, kar mu je zagotavljalo včasih pri raznih konfliktih važne privilegije. Legitimacija je njegova osebna izkaznica napram oblastem, indeks, ki je po obliki mnogo večji in ima več strani z raz-predelki za vpisovanje naslovov, predavanj in predavateljev, pa je formalno dokazilo njegovega posečanja predavanj napram univerzitetnim oblastem. Vsak profesor mu v začetku leta potrdi v razpredelku. kjer je vpisano njegovo predavanje, s svojim podpisom, da se je javil, ob koncu semestra pa, da je predavanje res posečal. To je važno, kakor bomo še pozneje povedali, ker mu fakultetna uprava le na podlagi določenega števila dejansko posečanih predavanj potrdi veljavnost semestra in ga s tem pripusti k vpisu v naslednji višji semester. Vpisovanje seveda ni tako enostavno, kakor smo ga mi v kratkih potezah opisali. Zlasti se mladi akademik težko znajde v odločitvi, kaj bi »vpisal«, to se pravi, katera predavanja in katere profesorje, da bi zadostil svoji dolžnosti glede vpisa določenega števila ur, obenem pa izbral res Ljubljana. 6. oktobra. Komorna glasba ima svoje nenadkrilji-ve čare in lepote. Zato so večeri komorne glasbe najlepši, zato nudijo ti večeri največ umetniškega užitka. Vzgoja glasbenega občinstva k pravilnemu dojemanju komornih skladb pa terja postopnega uvajanja v njene lepote in skrivnosti, smiselnega propagandnega prizadevanja, ki se najučinkoviteje odraža v marljivem organiziranju komornih koncertnih večerov. To vzvišeno, plemenito poslanstvo vrši v Ljubljani predvsem Ljubljanski kvartet, ki ima po nad 10 letnem vnetem glasbenem delovanju že vidne, prepričljive uspehe svoje umetnostne komorno glasbene pri za d evn ost i. Tudi v novi glasbeni sezoni hoče to naše zaslužno komorno združenje ostati zvesto svojemu namenu ter umetniškemu programu, ki si ga je začrtal. Snoč-nji nastop Ljubljanskega kvarteta je uvod v serijo komornih koncertov 1942-43. ki bodo pod okriljem Glasbene matice. Sloves članov odličnega kvarteta je privabil v veliko filharmonično dvorano številno hvaležno občinstvo. Izvrstno, z umetnostnim občutkom podano, kvalitetno izvajanje pa bi prav gotovo zaslužilo še večji odziv glasbeno izobraženega, umetniško čutečega občinstva, tako da bi bil poslednji sedež zaseden. Za svoj prvi komorni koncert v novi glasbeni sezoni so si izbrali člani našega ljubljanskega "-komornega združenja tri težje skladbe, ki nam odkrivajo različnost skladbenega sloga in gradnje ter različnost razvojne stopnje. Predklasični glasbeni vzori so začrtani v Godalnem kvartetu op. 33 št. 6. v a-duru. ki ga je napisal slavni pospeševalec, propagator čela Luigi B o c -cherini (1743—1805), saj slon: vsa tehnika v suverenem obvladovanju tega instrumenta na njegovih odkritjih, preizkušnjah in pridobrtvah. V blagozvonečem prelivanju tonov so izvajalci poda j al * ritmično ubranost Allegra, Andantina. Minu-enta in Finala, štirih učinkovito zgrajenih stavkov te kvartetne skladbe znamenitega italijanskega predklasičnega skladatelja, poslednjega italijanskega glasbenega mojstra virtuoza. Akordi pristne klasične glasbe so zazve-neli ob štirih stavkih (Allegro. Allegretto vivace e sempre scherzando, Motto agita-to e mesto, Allegro). Godalnega kvarteta (op. 59, št. 1 v f-duru) L. Beethovna (1770—1828). Kakor v svojem ostalem glasbenem snovanju, tako se Beethoven tudi pri ustvarjanju biserov komorne glasbe vzpenja vedno više, do viška v svojih poslednjih kvartetih (op. 130—135). V tem kvartetu (op. 59), ki ga je glasbeni »Pro-metej« posvetil dunajskemu ruskemu poslaniku Rozumovskemu. se ne čutijo le vplivi melodij ruske glasbene folklore, ampak se kažejo tudi poudarki Beetkovno-vega individualističnega glasbenega sloga, ki ni mogel nikdar zakriti veličine avtorjevega skladateljskega genija. Leon Pfei- da bi ne bil tako razdražljiv! Gospa ni trpela prepirov. v hiši in pripravljena je bila storiti vse, samo da bi jih preprečila. Toda pred letom dni je bil postal njen mož naenkrat zagrenjen, da. ji je bilo življenje z njim posihmal malone neznosno. Mor J a se je začel zavedati, da se stara, je razmišljala. Naenkrat se je pa kar čez noč ves izpremenil, prerodil, pomladil. OČividno je pripomoglo k temu njegovo delo. Neprestano je hodil na seje, na zelo važne seje, ki nobene ni hotel zamuditi. Za poslovno krizo po vsej verjetnosti ni šlo, ker se je vedno vračal domov dobre volje in ženi je obširno pripovedoval o sejah, čeprav ga ni nikoli vprašala, kaj so obravnavali na njih. —Kdaj prideš danes k večerji? — je vprašala po obedu svojega moža. — Kaj? — je vprašal raztreseno, potem je pa brž zbral svoje misli in odgovoril: — Ne, danes pa sploh ne bom večerjal doma, temveč zunaj. Odložil je novine in odšel Je sobe. Pozabil je celo poljubiti ženo, kakor je storil vedno pred odhodom. Gospa se je temu zelo čudila, a gospod se je razjezil, ko je opazil svojo pozabljivost, skomignil je z rameni in se potolažil z mislijo, da njegova dobra ženica, ki nikoli ničesar ne opazi, tudi te njegove raz-treecnosU ni opazna, če bi bil vsaj vedel tista predavanja, ki spadajo v področje njegovega studija. Na razpolago ima sicer vodno obširen seznam predavanj (letos obsega na primer kar 75 strani), vendar ne-uved enemu nI vedno lahko pogoditi že po samih naslovih predavanj, ali spadajo v njegovo stroko ali ne. Neredko se zgodi, da nastane pri tem zmešnjava. No, treba se je zateči k starejšim tovarišem po pomoč i in z njihovim st rokovnjaški m nasvetom se prebrodijo tudi te težave. Kasneje je stvar vedno bolj razumljiva in ne dela več no- I benih težav. j V seznamu so pripisani tudi podatki, j kdaj in kje so predavanja. Iz njih izhaja. ' da imajo profesorji filozofske fakultete ■ večino svojih predavanj v glavnem poslopju, to je na Kongresnem trgu, in neka-i teri tudi v poslopju univerzitetne knjižni-» ce. Profesorji pravne fakultete predavajo I vsi v glavnem poslopju na Kongresnem tr-I gu, profesorji medicinske fakultete v in-\ stitutih in klinikah splošne bolnice, tehni-I ške v poslopju tehniške fakultete na Aš-; kerčevi cesti, v rudarskem paviljonu nasproti in deloma tudi v glavnem poslopju I na Kongresnem trgu. Končno ima teolo-{ ška fakulteta svoje predavalnice in seminarje v Alojzijevišču na Poljanski cesti. I Urnik predavanj je vedno tako sestavljen, 1 da ure ne kolidirajo, če so bila predavanja [ pravilno izbrana. To je važno, ker si n* } mogoče misliti akademika, ki bi bil tako i >marljiv«, da bi bil pri dveh predavanjih ! obenem, pa čeprav ima obe vpisani in mor-; da tudi potrjeni od profesorjev, da jih je j obiskoval. Taka potrdila se pri overovlje-• nju semestra ne upoštevajo in če akade-! mik ni pazljiv, se mu lahko zgodi, da ni-| ma predpisanega števila ur. O predavanjih samih, naših profesorjih, o študijskih skupinah in raznih predpisih glede študija in polaganja izpitov pa v naslednjem članku. fer, prvi violinist, drugi violinist Dermelj, violist Vinko Šušteršič, ter čelist Cenek Sedlbauer so se s svojim odličnim podajanjem potrudili, da bi to glasbeno umetnino čim bolj približali občutju občinstva. Ta njihov trud je bil deležen uspeha ter so bili zanj iskreno poplačani s ploskanjem in aplavzom, ki je sledil ob koncu vseh izvajanih skladb. Ljubljanski kvartet pa je hotel primerno proslaviti tudi spomin najpomembnejšega češkega glasbenega tvorca Antona Dvofa-ka (1841— 1904), čigar lOOletnico smrti so lani počastili po vseh svetovnih glasbenih središčih, in je zaradi tega uvrstil v svoj snočnji komorni spored Dvofakov Godalni kvartet op. 35 v d-molu Tudi ob tej njegovi skladbi, ki jo je češki glasbeni mojster posvetil svojemu prijatelju Braiimsu, lahko ponovno priznavamo s Hanslickom, da je »Dvorak glasbeni optimist, ki mu pod prsti vse vzbrsti in vzcveteva ter čigar glasbo vedno preveva pomlad.« Allegru in Allegrettu scherzandu z motivi polke sledi nedvomno najkrasn?jši del. tretji stavek (Adagio), ki je poln bogastva dvofnkov-skega glasbenega občutja, v katerem ne zaslediš samo klasičnih oblik, ampak tudi sledove glasbene samoniklosti. prazničnega, toplega duševnega razpoloženja, izvajalci so se izkazali kot izborni poznavalci Dvofakove glasbe, ki so jo v vseh odtenkih Štirih stavkov verno zajeli. Ker se navdušenje občinstva ni hotelo poleči, so ob sklepu dodpli melodiozni prisrčni Dvora-kov »Valček«. Tako so se nam člani Ljubljanskega kvarteta sinoči dostojno predstavili s kvalitetnim komornim sporedom ter kvalitetnim izvajanjem. Priznanje mora biti tem toplejše, če pomislimo, da so komaj dobro uro pred prič:tkom koncerta nastopili vsi štirje mojstri svojih instrumentov v ljubljanskemu radiu. Sloves, ki so si ga bili pridobili Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenek Sedlbauer s svojim dosedanjim uspešnim reprodukcijskim glasbenim delovanjem, so s snočnjim komornim večerom znova potrdili ter poglobili. S stalnim sodelovanjem v radiju so se smotrno izpopolnjevali, tako da je danes Ljubljanski kvartet tesno povezana, sijanjo vigrana, kompaktno uglašena komorna ednica. Individualne značilnosti se v skupni, skladni soigri skrhajo, da se kakovost podajanja tem krepke je uveljavi v prečiščenem, žarkem, polnozvočnem prelivanju tonov. Iz tega čudovito ubranega igranja zazveni od časa do časa Pfeiferja-va prva violina v prekipevajoči zvonkosti, milini in nežnosti. Vsukdo iz mojstrske četvorice pa je zase zrel umetnik, ki razvija svoje odlične sposobnosti, svoje znanje ter občutje k vedno lepšim uspehom v prid in prospeh komornemu združenju, ki pomaga širiti dobro ime glasbene Ljubljane Vsi so zaslužili iskreno priznanje, primarij kvarteta Leon Pfeifer je prejel lep šopek rož. Na svoj snočnji koncert so lahko ponosni. to pred dvajsetimi leti! Znal bi bil dobro izrabiti to! Točno ob sedmih je stal pred vhodom v veliko trgovino. Ko ga je Mira opaz.la, je prihitela k njemu in ga prijela pod roko. — Zakaj te pa zadnjič ni bilo? Kaj si bil bolan? — ga je vprašala vsa nasmejana. On ji pa na to vprašanje ni odgovoril. — Mira, — ji je dejal odločno, — nikar ne misli, da me lahko vlečeš za nos. Njegov poglei, poln očitkov, se je ustavil na njenem elegantnem klobučku, čakal je na odgovor. — Ne razumem, kaj hočeš reči, — je dejaJa in potegnila svojo roko izpod njegove. Potrkavanje njenih visokih peta po tlaku je ostro odmevalo. Prijel jo je za roko, kakor da bi se bal, da bi mu ne ušla. — Kje si dobila denar za klobuk? — jo je vprašal. — In za nov plašč, za novo pelerino, ki si jo nosila oni dan? Oči so ji užaljeno zažarele, on je pa kljub temu nadaljeval: — AH si našla bogatega ljubčka? Premisli dobro, preden ml odgovoriš. Preslepiti me ne moreš! Dobro vem, da si vsega tega nisi mogla nabaviti od svoje plače. Jaz ti pa nisem nikoli ničesar dal, ker si se bala, da bi zaradi tega nekoč ne začu- Športni pregled — Švicarski nogometaši rta startu. Švicarska nogometna zveza je do koti ca tega leta sprejela v svoj spored še tri meddržavne nogometne tekme. Se U mesec, m sicer 18., bo v Curihu ali Bernu tekma z Nemčijo, 1. novembra pojdejo Švicarji v Budimpešte* na dvoboj z Madžari, končno pa bodo 15. novembra sprejeli doma v goste Švede. Obilen in naporen spored se bo torej odigral v enem mesecu. Nailoga je težka in je zlasti zanimivo, kaiko se bodo Švicarja, ki so letos žc dosegli nekaj pomembnih zmag, odrezali proti Švedom. — Žensko Ichkoatletsko tekmovanje v Bo zlu. V Bazlu je bilo pred kratkim pok na-jn.Ho v Canale d'Isonzo. Olimpio Lonanluzzi. z.i-ga in trgovina z lesom v Idrii, Ivana Las-sig, trgovina s kolonijalnim! in monopol-skimi predmeti v Gorizii, Kmetijsko podjetje Terza v Gorizii, proizvodnja in prodaja žita, zelenjave, krm?, vina ln rib, Vincenca Renar, potovalna trgovina s sadjem in zelenjavo v Sv. Damelu na Carsu za pokrajine Gorizia, Trieste, Pola, Car-naro) Franc Di Gregorio, potovalna trgovina s sadjem, drobnim blagom in kramo v Gorizii za pokrajine Gorizia. Trieste. Udine, Pola, Treviso, Ivan Koren, kovač v Caporettu, Maria Tereza Canciani, potovalna trgovina s sadjem in zelenjavo v Caprivl di Cormons za pokrajine Goriz a, Udine. Trieste. — Sklepi kmeitijsk o-gozdnega odseka. Na zadnjem sestanku kmetijsko-gozdn.'ga odseka pokrajinskega korporacijskega sveta so b li sprejeti med drugimi naslednji sklepi: Proučen .e bil agrarni položaj pokrajine v zvezi s sezonskim razvojem raznih nasadov. Odobren je bil proračun za živinorejske potrebe tekočega leta. prav tako pa tudi proračun pogozdovalnega državnega in pokrajinskega konzorcija za I. 1942-43. — GoriziJska občina i*' obdelala 141.000 kv. m zemlje. V skladu s poveljem, da ne sme ostati neobdelana niti ped rodne zemlje, je gorizljska občina obdelala od lanske jeseni 141.000 kv. m zemlje. Z mnogih zemljišč so morali, predno so jih posejali, še očistiti kamenje in drugo navlako. Na področju občine so zasebniki obdelali 44.000 kv. m zemlje več kakor prejšnje leto. Občina je svoja zemljišča posejala takole: 84.000 kv. m s pšenico, 19.000 kv. m s krompirjem, 16.000 s koruzo, 11.000 z ricinusom. 600 kv. m s solnčnicami in II. 000 kv. m z drugimi kulturami. Zemljišče bivšega pokopališča Grazzigna v izmeri 50.000 kv. m je bilo zasajeno z jag-nedmi. Radio LitiMiana SREDA, 7. OKTOBRA 1042 XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa: poročiila v italijanščini. 12.20: Plo'če. 12.30: Poročna v slovenščini. 12.45: Plošče. 13.00: Napoved čava: n^-roCila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih j*U v slovenj in i. 13.20: Pi>ano> cj'asbo izvaja orkester pod vodstvom din-£cnta Scffurinija, 14.00: Poročila v ital'.'an-ščini. 14.15: Operna glasba na ploščah. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert vodi dirigent G. NoreAH, sodeluje tenorist Musi Giovagnofi. 19.00: »Govorimo 'talijansko« (prof dr. Stanko Leben). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Va'ček. 2000 Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Radio za družino. 21.15: Orkester C etra vodi dirigent Barzizza. 21.40: Koncert šramla Ljubljana. 22.10: Koncert Tria di Trieste. 22.45: Poročila v italijanščini Nenadkriljive so lepote komorne glasbe Na svojem stiočnjem prvem letošnjem komornem koncertu so Zeli Slani Ljubljanskega kvarteta prodoren uspeh Štev. 228 >SLOVENSKI NAROD«, tcrck 6. oktcbra 1942-XX Cit-an 3 100 študijskih podpor za slovenske akademike pristojne v Ljubljanska pokrajino in vpisane v Univerzitetno organizacijo Razpisanih je 100 študijskih podpor po L. 4000 letno za akademike, pristojne v Ljubljansko pokrajino. vp:sane v Univerzitetno organizacijo, arijskega porekla, ki se bedo vpisali v študijskem letu 1942/43-XXI na kr. univerze Kraljevine. Pri podelitvi študijskih podpor bodo imeli prednost slušatelji medicine z nepopolne medicinske fakultete ljubljanske univerze. Pri podelitvi študijskih podpor bo odločal tudi študijski uspeh in dokazane neugodne gmotne razmere prosilca in njegove družne. Reflektanti, ki se nameravajo udeležiti razpisa, morajo predložiti Visokemu komi-sariatu (Urad za univerzitetne zadeve — Kongresni trg 11) do 5. novembra 1942-XXI (ob 12. uri) nekolkovane prošnje, naslovljene na Visokega komisarja, opremljene z naslednjimi nekolkovanimi listinami: a) spričevalo o izpitih, opravljenih v prejšnjih študijskih letih, kdor se vpiše v prvi semester, predloži zrelostno spričevalo; b) potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine; c) izkaz o gmotnem položaju prosilca z navedbo dohodkov vseh rodbinskih članov. Predlože naj se tudi vse druge listine, ki osvetljujejo prosilcev primer. V prošnji mora prosilec pod svojo odgovornostjo navesti, da ni židovskega porekla in označiti naslov svoje družine kakor tudi fakulteto in univerzo v Kraljevini na kateri namerava študirati. Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali ki ne bodo opremljene s predpisanimi listinami, se ne bodo vzele v pretres. Listine, izdane v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanšč:no; izvirniki in prevodi morajo biti uverovljeni od Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino (Urad za uveravljanje listin). Pri akademikih, ki so v preteklem študijskem letu že obiskovali kako univerzo v Kraljevin:, bo podelitev podpore odvisna od ugodne izjave rektorja univerze, na kateri so študirali. Studijske podpore se bodo izplačevale v dveh enakih obrokih. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na izbrano univerzo v Kraljevini, drugega pa v teku meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazati z nekolkova-no listino, da se je pravilno vpisal na fa-kuUeto in da redno obiskuje predavanja^ Studijska podpora bo odvzeta onim. ki ne bi marljivo ob"skovali predavanj, ki bi bili disc:plinsko kaznovani aLi bi kakor koli opustili svoje študije. Ljubljana, dne 1. septembra 1942-XX. Visoki komisar: Emilio Grazioli FresI krstno predstavo izvirne domače igre Jutri bo v Drami prvič uprizorjena nova igra, ki jo je napisal član Drame Edvard Gregorin Gre - *i je več ko dvajset let v sestavu dramskega ansambla in nosi kot tak dobršen delež pri skupnem ustvarjaniu sporeda, Znnn ni samo kot dragocena igralska moč, temveč tudi kot avtor raznih i2er, katerih Mm v je po večini — vsaj kolikor jih je »piizurilla Drama — vzeta iz biblije. — »1. X. R. [.«, »V času obiskan j a« m -»KraJj m neba» so dela, ki so zaznamovana v analih Drame kot tisti del sporeda, ki je bil »amenjen predvsem širokemu občinstvu in ie k : ke predstava izredno {K^nil gle- da&sče. Tako smemo Grcjjorina z vso praznovat' popularnega dramatika. Njeg an v Perugiji, ter >Božanska komedija« Dante Alighierija, ki je Izšla v Folignu. Ob tej razstavi razbiramo živahno in zgodovinsko pomembno tipografsko delavnost Umbrije. Zato je povsem razumljivo živo zanimanje, ki ga kažejo za to razstavo učenjaki ter bibliofili iz vseh italijanskih pokrajin. — Žrtve v Portu Empcdocle. V Rimu je bil objavljen sledeči s:znam smrtnih žrtev sovražnega letalskega napada v noči od 29. na 30. september 1942-XX na Porto Empedocle: Terezija Albano, stara 19 let. neporočena; Franc Albaro, star 15 let: Gactano Albano. star 12 let; Karme!a Albano. stara 8 let; Marija Albano, stara 6 let; Simon Albano, star 4 leta; Karmela Meli, stara 54 let. poročena, z osmimi sinovi; Frančiška Aquil:no. stara 60 let, s sedmimi sinovi; Angela Monaco, stara 36 let, neporočena; Co-cetta Monaco, stara 26 let, poročena, z enim sinom; Josip Ca-talano. star pet dni; Terezija Monaco, stara 34 let, poročena, z dvema sinovoma; Anton Lo Tempo, star 6 let; Rosario Di Stefano, star 41 let. častnik, neporočen; Calogero Albano, star 17 let, neporočer.; Marija Falsone, stara 39 let, poročena, a tremi sinovi; Ivan Lo Tempio, star tri leta. — Tragična smrt matere sopranist1^ Marije Zamboni. Iz Verone poročajo: 75-letna gospa Terezija Vannuzzi vdova Zamboni je zajemala vodo lz sedem metrov globokega vodnjaka, ko jo je prijela slabost. Nagnila se je čez nizki rob vodnjaka in omahnila v globino, kjer je utonila. V bližini je bil vojak SaKatore Amato, ki se je brž pognal v vodniah, da bi rešil nesrečno starko, vendar je reva že utonila. Pokojna je bila mati znamenite sopranist-ke Marije Zamboni. — Italijanski znanstveniki v papeževi avdijenci. Te dni ie sprejel papež Pij xH. v posebni avdijenci italijanske znanstvenike, ki so se udel?žili 41. sestanka Itali-1 ianske družbe za napredek znanosti in vede. Navzočna sta bila tudi predsednik senator d'Amelio in o. A. Gemelli, predsed-n-k papeževe Akademije znanosti, ki je posamezne znanstvenike predstavil papežu. Papež Pij XII. se je z vsakim razgovarjal ter jim je podelil svoj apostolski blagoslov. V svojem nagovoru je raglašal papež, da je znano reklo »inter arma silent musae« le relativnega pomena, saj sloni vodstvo sodobne vojne na širokem sodelovanju vede, ki so ji naložene pomembne Jialoge. Nedvomno je napredek znanosti k novim smotrom, ki jih je na čudovit način prspešila tehnika, sam po sebi napredek luči na skrivnostnih Božjih potih, da prinese sadove in dobrote ter pomoč civilnemu življenju ter sili Domovine, pa tudi varnost In zaščito v javnih zadevah. Po sklepu te avdijence je sprejel papež dr. Joseja De Yanguas, španskega poslanika z družino. — Trgatev v Colliu. Letošnja trgatev v Colliu je razmeroma zelo dobra. Pridelek slavne collijske rebule je tudi letos izvrsten. Nekoliko slabši orido1 " i okolišu Quisce, San Martina, Cosane, Foia-ne ln deloma tudi S. Floriana, kjer je v poletju huda toča oklestila vinograde. Trenutna želja po dobri kapljici mu Je redila življenje. Anton Cavas'n iz kraja San Andrea Cavasagra pri Castelfranc-i Venetu je šel sredi besnečega neurja v hlev, da nakrmi živino in da pomolze kravo. Bil je že ob vhodu v hlev, ko ga je cb- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Pretiš Lave ac aeiavmkin ot> Itt. ir 18 15. ot oedetjan in praznikih ot 10 31» 14.m I6.3C ir 1&30 KINO MATICA TELE F. 22-41 Mariane Hoppe in Hans Sonker v svojih najboljših vlogah! Na svidenje Frančiška Film odpovedi in zaupanja v svojo ljubezen! KINO UNION TELEF. 22-21 Komu gre prednost: poklicu ali ženi ? Na razpatju Isa Pola, Rossanu Brazzi, Filippo Scelzo i. t d. H1NO SLOGA TELEF. 27-30 Eden najlepših pustolovskih filmov Senza clelJ - Brez obzorja Isa Miraiula in Fosco Giachetti vladala želja po kozarcu dobre kapljicr Odložil je svoje delo in vstopil v h šo. d ustreže trenutni žeji Komaj par trenutkov zatem je treščilo v hlev, kj:r je streh ubila kravo, vola in tele. Tako je trenutna želja rešiia sreč-emu Antonu Cavasinu življenje. Ko je srečnik spoznal svojo rešitev, si je privoščil še nekaj kozarcev dobre vinske kapljice. — Smrt kneza Lotarja Maechiaveli-Kan. gonija. V izvrševanju svoje domovinske dolžnosti je umrl v Pistoi kn:z Lotar Mac-chiaveili Rangoni, star 29 let. Pokojni knez je iz stare, plemenitaške rodbine iz Modene. Pokojnikovo truplo so pokopali v družinski grobnici v Modeni. — Iz Zadružnega registra. Kmetijska zadruga Vič, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani je bila ustanovljena na skupščini dne 26. julija 1942 za nedoločen čas. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov. Član: upravnega odbora so: Novak Franc, posestnik. Viška cesta 47, Sojar Franc, posestnik. Viška cesta 65, Robežnik Milan, posestnik, Viška cesta 48. Zavašnik Andrej, posestnik. Viška cesta 42, Knez Mirko, posestnik, Poklukarjeva 5. Knez Ivan. posestnik. Viška cesta 13. vsi v Ljubljani. — Pri »Kovinar« kred:tni zadrugi z omejenim jamstvom v Ljubljani se izbrišejo člani upravnega odbora Vrankar Vinko, Krušec Rudi !n Mehle Miha, vpišejo pa se člani upravnega odbora • Zdolšek Ivan. delavec v Jaršah št. 22, Strašek Alojz, mojster v Ljubljani. Ob železnici 16, in Kovač Andrej, mizar, Dev. Mar. v Polju št. 143. — Nesreče. V ljubljansko bolnico so bili sprejeti včeraj naslednji ponesrečenci, po večini iz Ljubljane: Julija 2irovn'k, 311et-na tovarniška delavka iz Ljubljan?, se je ranila na prstih levice. — Pietro Cucchia-ro, 361etni zdar 'z Ljubljane, si je zlomil levico. — Štefka Zupančič. 171etna uradnica iz Ljubljane, se je opekla po desnici. — Franja Bitenc, 3l-letna služkinj? iz Ljubljane, sa je usekiila v levico. — Pavel Kobilica, 391etni tapetniški pomočnik iz Ljubljane je padel in se pri tem porezal s steklom po des-ici. — Cvetko Saksida, 331etni stavbni tehnik iz Ljjbljane. se je vsekal v levico. — Albin Marolt, Tletni sin posestnika iz Vel. Lašč, si je pri padcu zlomil desnico. — Leopold Drnovšek, 27-letni hlapec iz Ljubljane, je padel pod voz in se ranil na obeh nogah. IZ LJUBLJANE —lj Krasni oktobrski dnevi TeSco lepe jesori so izredno redke pri nas. še bolj nenavadno je pa oktobra lepo m toplo vreme, kakršno imamo zadnje čase. Dopoldne moramo sicer prenašati precej neprijetno meglo, zato nas pa popoldne tem lepš2 od-škoduje prijetno s^ince. Včeraj je bilo nebo ves dan brez oblaka. Popoldne je bilo zopet precej toplo, dovolj, da si se lahko še solnčil. Maksimalna temperatura je znašala 22.6". Današnja minimalna temperatura je za stopinjo nižja kakor včerajšnja, znaša 11°. Zračni tlak je ostal v glavnem nespremenjen, zato kaže, da bo vreme še lepo. česar si zdaj želimo vsi, saj se nam ni treba bati več škodljivih posledic suše. —lj Zaradi slabega mleka že več tednov ni pritožb, ker je sedaj mleko res rrav dobro in tudi snažno. Laboratorij mestnega tržnega urada namreč vsak dan jem 1 je vzorce nrueka te pri produ :entih nate pa tudi po mlekarnah, ia pregleda kvaliteto mleka. Slabo mleno zato lahko računamo že za izjemo in ne smemo več delati krivice kmetovalcem in mlekarnam Ce se mleko naglo .vkisa, so z vjrno krive površne gospoemje same, ker ne hodijo po mleko z dosti snažnimi poaodam!. Posoda za mleko mora biti vsak dan pomita z vrelo vodo. priporočamo pa tudi. naj vodi dodajo nekoliko sode ter na ta način preprečijo kis3nje mleka. Ce je v posod: tudi samo toliko kot je črnega za noi.lom mleka prejšnjega dne. se razvijejo glivice ter se mleko zato mora skisati. Da se pa mleko pri kuhanju ne prismodi, je pripo-ročljivo. če ga zlijemo v mokro ^csodo in v tej posodi pristavimo k ognju. —lj Zoper prah in plevel — klormagne-zjeva sol. Prvič je menda mestno cestno nadzorstvo posolilo tedanj Tyrševo. sedanjo Bleiweisovo cesto ob evharističnem kongresu, ko so ogromne množice hodile na stadion in bi se bile dušile v prahu, če bi netlakovana cesta ne bila posuta s klor-magnezgevo soljo. Pozneje je pa n ;stna občina večkrat na raznih cestah rabila to sredstvo zoper prah s prav dobrim uspehom, kar smo se lahko tudi pred kratkim prepričali posebno na Cest: soške divizije pred kolodvorom. Ko so se pa pojavile pritožbe proti travi na cesti, je mestno cestno nadzorstvo spet poseglo po klormagnezi-jevi soli res s popolnim uspehom. Plevel je ta jedka sol popolnoma požgala med kockami, da sploh več ne požene. Pripominjamo pa, da se potresar je plevela s klormagnezijevo soljo izplača le tam, kjer raste plevel med kockami ali porfirnimi ploščami ter bi bilo izkopavanje plevela predrago. Na netlakovanih cestah bo zato treba plevel še nadalje kopati. Sicer pa moramo upoštevati, da z zeleno travo obrobljenih cest ;n ulic ne smemo smatrati za slabo vzdrževane ceste, saj zeleni robovi samo poživljajo sivo monotonijo cest ter zato ob glavnih cestah prav rad! vidi- rio zelene obrobke. ki jih vzdržujejo vrt-arji. Pripominjamo pa, naj n"kdo nikar klormagnezijevo soljo ne preganja ple-ela z gredic, ker bi z njo uničil tudi po- vke in cvetlice ter zelenjavo. —lj Seja vsega profesorskega zbora L nske realne gimnazije za določitev Uč-ih knjig v šolskem letu 1942 43 bo v če- ok, S. oktobra t 1. ob 9. uri. Točna ude-iba obvezna. — RaveateLstvo. —lj Vpisovanje na univerzo podalj^n«. Ta podlagi čl. 194.. 3. odst. Obče um\et-.'etne uredbe je univerzitetna uprava na veji seji dne 2. t. m. sklenila podaiišati redni vpisni rok za tekoči zimski semester do 3L oktobra t. 1., in sicer tako za slušatelje, ki so že bili vpisani, l^akor tudi za one, ki stepajo prvikrat na univerzo. Podrobna pojasnila daje Vpisni urad (Kve-j stuia) univerze. —lj Zavod za socialno zavarovanje ▼ ' Ljubljani sporoča, da je s 1. oktobrom zdravniška ordinacija v Šiški za zavaro-j vance ukinjena in zdravn k dr. Kapnik , ordinira # od tega dne dalje samo v zavo-! dovem ambu-utoriju. Zavarovanci, ki po-I trebujejo zdravn iko pomoč, naj se zgla-se v ambulatorju. Fašistični avtonomni zaved za ljudske stanovanjske hiše V:selci konvsar za Ljubljansko po':rai m> s.mi»:iaji>č za potrebno da s-e o'aiša cfad- • a stanovanj za manj trnovite družine po-rajme in na osnovi sklepov i>bčnc Ljub-na, Hran::n'cc Ljub! an^kc pokrajine v ubijani, Pc^tne hranilnice Pokojn n^i^t ivo a za namcsjence in Zavinia za social i zavarovan2ki v -.vod. ki naj bi se ustanovil, odredil: GL 1- Ustanavlja se Fa-ističm avtonomni ivod za ljudske v:'.njske hiše Lu:h-'anske pokrajine. Zavodu ie namen pri-k-bovati stanovanja manj imovUim dru/i- • arn v vseh občinah p-oierajine. k'CT b: se kazala potreba. V ta namen ustanavlja Zavod lahki odseke za ljudske stanovanjske hi>e in od^-ke za ffradrno malih m ce-n_nih stanovanj, z točeno upravo m pro--aeunom. Ck J Zavod sme pridobivati stavbicč:i in -tanovanjske hiše in jih z:*.!;.ti kjkor tudi -pravijati vse pesle za dosc£u njegovih namenov. CL 3. Začetna glavnica Zavoda, ki se ahko kasoieje zviša, sestoji iz vložkov na-icdniih ustanov: Visoki ke.-mis.anaT (Gotovinski vložek) 1.000.000 lir, občina Ljubljana (vložek v naravi — stavbišča) 461.700 Irr, Hranilnica Ljubljanske pokrajine (gotovinski v'e/ek) 300.000 lir. Poštna hranilnica (pcvton-inski vložek) 200.000 lir. Pokojninski zavod za nameščence v Ljub!;an: (gotovinski v4ožek) 200.000 lir. Zavod za sociamo zavarovanje Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) 200.000 lir. skupaj 2.261 700 lir. Ci. 4. Zavod vodi upravni svet sestavljen z eneja predsednika in dveh svetnikc/v. ki jih imenuje Visoki komisar za Liubljan-ko pokrajino; enega svetnika, ki qa m-nuje tajnik Zveze bo'ievni;k:h fašfljev v Ljubljani; enepa svetnika, ki jja imenuje hublan-akj /upan: dveh svetnikov, ki ju imenujejo sporazumno ostale ustanove, prispevajoče h glavnici Cl. 5. Upravno nadzorstvo opravlja odbor treh preglednikov in dveh njihovih namestnikov, kj jih imenu ie Visoki komisar Ljubljansko pokra: CL 6. Ustanove m oe kakor tudi posebne uprave, poslujoče pri podpornih in dobrodelnih združbah m nri združbah z? vzajemno pomoč Cl. 8. V novozgrajenih hišah Zavoda -mejo stanovanja imeti pole« pi-^cklin največ po tn stanovanjske orostOTe; vsako naora imeti neposreden dohod s stopnišča ali s ceste, imet' mora svoje stranišče in svojo nofanjo vodo«vr.«dno pipo. Cl. 9. Pri novih oddajah stanovanj mora lajati Zavoj prednost mani ;movifinn in b enakih drugih pogofih 5tevi1oe*8;ni družinam, v razmerju s številom stanovanjskih protstorov. Cl. 10. Nadrobnejši prednici za poslovanje Zavoda se izdajo s pravih, k- jih siklene upravni odbor fn predloži v odobntev Visokemu ko-nvsarju za Ljubljansko pokrajino Čl.11. Obč'ne so doTžne. kol kor je to ootrebno za gradnjo h:š Zavodn. ob svojib treskih nrprav:ti ffrrzn:ee položiti cestne vode za pitno vodo in za raz-vetljavo kakor tud: ceste urediti in jih opremiti z razsvetljavo Obč:ne se tudi pooblaščajo, da -mejo nn-ta\'it: v svoie proračune prispevke za Zavod in mu za gradnjo ljud~kib stanovanjskih h:š odstopiti lastna ali razlaščena zemlj'ščo brezplačno ali po lastni ceni Tudi se npob'aščaio da v mejah kakor jih dovoljujejo veljajoči zakoni, raz-'a^čaio radi odstopa Zavodu stavbišča dru-^:h oseb. Cl. 12. Z odlokom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino se morejo v orid Zavoda razlastiti ali začasno zavzeti stavbišča. nedovršene hiše. kamnolomi in ap-nenice. ki so petrebn; za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš ali malih in cenenih stanovanj Zavoda. V odloku, s katerim se odreja razlastitev ali začasni zavzem, se izdajo izvršilna navodila in se določi pr:pa-daioča odškodnina. Cl. 13. Vsa opravila glede ustanovitve Zavoda, odobritve njegovih pravil in morebitnih sprememb in kasnejših sprememb glavnice so oproščena taks vsakršne vrste, bodsi državnih ali pokrajjnskh. Zavod je nadalje oproščen plačevanja davka na dohodek od podjetij in na rente kakor tudi plače\-anja vseh taks po zakonu o taksah z dne 27. junija 1921 s poznejšimi spremembami in po zakonu o sodnih taksah z dne 30. maja 1930 s poznejšimi spremembami kakor tudi vseh posebnih dopolnilnih in dodatnih taks kakršne koli narave in vrste v prid kakršne koli ustanove. Vendar oprostitev ne velja za menične takse rtar. post. 31 zakona o taksah). Cl. 14. Oproščeni vsakršnih davkov, taks ter dopoln:lnih in dodatnih taks so: a) prenosi lastninske pravice na nepremičninah m premičn:nah. ki jih kakor koli pridobi Fašistični avtonomni zavod za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi zadevne pravne listine; b) vsa pravna opravila, listine, potrdila in pobotnice, prošnje, predlogi, zemljiškoknjižni vpisi za posojila, ki jih najame Fašistični zavod za ljudske stanovanjske hiše in za posojila, ki jih izda ta zavod radi gradnje ljudskih stanovanjskih hiš Prenos lastninske pravice od Fašističnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše na prvega naslednika je zavezan plačilu četrtine rednih državnih in samoupravnih taks. Cl. 15. Zavod je oproščen plačevanja občinskih gradbenih taks in so hiše. ki jih zgradi Zavod, oproščene za dobo 25 let davka na dohodek od zgradb kakor tudi gostaščine Cl. 16 Zavod sme sklepat: v upravno-javni obliki pogodbe o gradnji, posojilne in najemne pogodbe ter določiti posebnega svojega uradnika za njih sestavljanje in hrambo. Ce si vzame Zavod na pomoč notarje, gre notarju le ena četrtim l car pripadajočih nagrad, pristojbin ali odškodnin. Cl. 17 Sodna opravila za Zavod, da bi dosegel spolnitve oziroma ukinitev najemnega razmerja glede zamudn h najemnikov ter njih sledečo prisilno izselitev, so tako v spornem kakor v izvršilnem postopku oproščena taks vsakršne vrste, kamor spada tudi kolkovina. Cl. 18 Narodni zavod za hiše državnih uradnikov (Ist.tuto nazionale per le čase degli impiegnti dello Stato) se pooblašča, da sme delovati tudi v Ljubljanski pokrajini, pri čemer je de'cžen vseh olajšav po prvem odstavku člena 11. in po členu 12. i. si. te naredbe. Cl. 19. Ta naredba, k: razveljavlja vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stoji v veljavo na d:in objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino Ljubljana. 14. septembra 1942_XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Rdeči križ persča V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike Puharjeva 2-1 naj dvignejo pošto iz Srbije: Arčon Milka. Arh Josip, Borišek Minka, Bartl Hinko. Braz Mika. BrkljačiC Igor, Bedfich Stross. Benulič Ana, Babnik Ivo, Cerne Ludvik. Cafuta Agneza. Cok Nada, Drčar Marija, Dolžan Janko. Dolžan Franci. D mie Franc, Dcbevc Ivan. Goriš k Franja, Hrovatin Klementina. Endof Fa-ini, Juvanec Ivanka. Jančar Anka, Koritz-ky Mar:ca. Kramarič Magda. Kožar Anica, Kačič Vera. Kane Alojzij, fCiteh Mila roj. Senčar, Kranjc Josipina. Kumer Fani, Kraigher dr. Alojzij. Kraigher Olga, Kraigher Josip, Kac Erika. Kadunc Francka, Klement Jakob Kosmač Jože, Kolenc Dl -ga, Klun Ludvik, Klas nc Lizika, Ko5n k Jožica. Levstik Vladimir, Muz.lovič Frančiška. Mojz.er dr. Anton, Moderndorfor Mara. Memedovič Mina, Magolič Ludv:k, Mehak Marija, Mihelič Josip, Miravič Mi-loje. Mišic Milan. Novak Ivan. Nendl Matilda. Okršlar Ignac. Pleško Marija, Petro-vec Ida, Peternel prof. Ciril, Pokojninski zavod za nameščence. Polič Zoran. Pcčnik Agnes, Polič Zoran. Pezdir Edvard, prof. Raič Slavko. Ravnikar Franc, Rotar Gabrijela, Remec An:ca. Raišp Tonček. Ro-gar Krista, Suva Ivanka. Slabka Draga, Skala dr. Leo, SUiga Franc, Stefanovič Mia, Srebntnjak Ivan. Šujdovič Ljubica, Šapla dr Anton. Smolcj Justi. Skuta F.v-gen. Slapar Marta, Tujec Božena, Tavčar Olga, Turk Ema. Trampuž Franc. Turn-šek Friderik Tavželj Jože, Tavčar Štefka, Ortnik Janez, Vidic Danica, Verbič Olga. Vrhunec Marija. Vajda Josip:na, Vole Ivan. Zorko Ana. Pajec Albin. Avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike, opozarja vse odpošil jatel je paketov vojnim ujetnikom in civilnim voi nm internirancem, da se sprejemajo pošiljke izključno le Po abecednem redu, objavljenem predčasno v časopisju {Razglas navodil je izvešen tudi v uradu). Izven objavljenega razporeda se sprejemajo paketi le od onih pošiljateljev izven Ljubljane, ki se izkažejo s prepustnica. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike opozarja vse. da se točno drže vseh navod iL s čimer ne bodo le olajšali poslov^rja uradu, ampak tudi sebi in ostalim pošiljateljem ter s tem prihranili neprijetnosti. V glavni pisarni IRK. Gosposvetska cesta 2-II se naj javijo naslednje osebe aH njih svojci: Gradišar Janko, Poljanski nasip 40. Hvale Maksimilijan, Večna pot št. 29, Stražišar Anton, železn. čuvaj, žel. direkcija. Novak Milan, Jurčkova pot H'8, Lenarčč Pavla, žena Lenarčiča Lda. GOSPODJE POZOR! Klobučarna *PAJK« vam strokovnjaSko očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 33. MIZARSKEGA POMOČNIKA rabim za stalno delo. Ličen, šolska ulica 5. DIVJI KOSTANJ 50 cent. kg! Zelišča — zelenjave, suhe in sveže GOBE ugodno prodaste pri — »ALPA«, Vidovdanska cesta 18. POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov Izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zoritian. Ljubljana, Breg 14. ISTITUTO CONVITTO »G. MARCONI« VE NE ZLA Campo S. M. Formosa 5866, te!. 23051 Hicevonsi iserizioni anno 9t olastico 1942-43 Ginna-sio (4.o e 5.o), Liceo cl^ssico e scientifico -Istituto tecnico inferio- re (4.o) e superiore per ragionieri e geometri • Istituto magistrale infe-riore <4.o) e »uperiore. • Preparazlone licenza Seuola Media. Possibilita cuadagnare anno. Convlfto - Semtconvltto Esternato . Dopo-scuola - Accolcomi an-che studenti d! Scuole Regle - Prorramma a richiesta. Sprejemajo se vpisi za šolsko leto 1942-43 za gimnazijo (4. In 5.), klasični in znanstveni licj - nižjo (4.) in višjo realko za trgovsko ln zemljemersko izobrazbo nii-j* (4.) in vlije nćite-ijiSće. - Priprava za maturo srednje sole. Možnost preskočiti iol-sko leto. Konvikt - polkonvlkt -eksterna t - nadzor po pouku - sprejemajo se tudi dijaki KralWih sol - na zahtevo program. 8tran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek S. oktobra 1M2-3CC „Ponos meščanov in okras mesta" Kaj veste o mestni hiši, „rotovžu"? — Malo zgodovine ljubljanske Ljubljana. 6. oktobra če bi poznali dobro zgodovino vseh starejših poslopij v Ljubljani, bi gledali na nja drugače, z mnogo večjim zanimanjem In spoštovanjem. Mimo mnogih znamenitih poslopij hodimo dan za dnem, a če bi nas kdo vprašal, ali so dvonadstropna ali tri-nadstropna, bi mu že ne vedeli povedati. Tudi v duhu si ne moremo poklicati pred oči, kakšna so nekatera sicer najbolj znana poslopja v Ljubljani. Zato je menda prav. če se od časa do časa pridružite re-porterju na njegovih sprehodih po mestu In mu ne zamerite, če hoče veljati za Krištofa Kolumba tam, kjer je bilo že davno vse odkrito. Ljubljana je tako lepa, bogata po svoji zgodovini in starih poslopjih, da je prav, če v nji odkrivamo vedno znova kaj — starega. Mestna hiša »rotovž«— magistrat Nedavno smo zašli v okolico stolnice. Omenili smo nekaj starih poslopij, med njimi tudi staro gimnazijo, ki so jo podrli po potresu. Na tistem kraju bo najbrž v prihodnosti stnl »magistrat«, kakor imenujemo mestno hišo dandanes. V starih Časih Je nastala za mestno hišo spaka iz >Rat-haus« — rotovž. kakor iz Landhaus »lon- tovž<. Tudi »mestna hiša« ni posebno primemo ime; morda bi bilo primernejše »mestni dom«. Dandanes imenujemo tudi poslopje, ne le urad, magistrat, v starih Časih je pa ta beseda pomenila le mestno gosposko. Tako imenitno poslopje bi vsekakor zaslužilo primerno ime. Prav je tudi, da spregovorimo o njem, če že menjamo starejša ljubljanska poslopja, ki dajejo Ljubljani značaj lepega in znamenitega Starega mesta. Najlepše mestno poslopje Č"e mestna hiša ni dandanes najlepše mestno poslopje, pa vendar spada Se ved-Bo med lepše starejše mestne hiše. V starih časih je pa bila mestna hiša ne le po svcjem pomenu, temveč tudi po lepoti prva hiša v Ljubljani. Seveda ni Ludi brez pomena, da je imela mestna hiša pri rrvih hišnih numeracijah št. 1, čeprav ni bila sezidana prva. Magistratno poslopja je bilo pač pravo središče mesta ter v središču vsega mestnega življenja. Mestna hiša je vladala nad mestom po svoji lepoti in ker je bila v nji poosebljena veljava mesta, njen ugled in moč, ponos meščanov ter njihova samozavest — vse to se je izražalo v nji. V starih časih je imela mestna gosposka pač posebno veliko veljavo in meščani so bili stan zase, s točno določenimi svoboščinami. Bili so upravičeno samozavestni, saj so bili neodvisni od piemičev In med niimi so bili mnogi tako bogati, da so si z bogastvom pridobili eelo plemiško čast. Prva mestna hiša Kakšna je bila prva ljubljanska mestna hiša. ni znano. Bila je najbrž precej skromno poslopje, vendar pa eno najlepših v stari Ljubljani. Obseg mesta je bil tedej zelo majhen. S sleherno pedjo prostora za mestnim obzidjem so morali varčevati. Meščanske hiše so bile majhne in menda je bilo celo predpisano — za kar sicer nimamo dokazov v listinah — kako široka smejo biti pročelja ob cesti. Hiše menda niso smele imeti več kakor po tri okna (v eni etaži) na ulico. Če vas vodi pot po Flcrijanski ulici, se ozrite po starinskih hišah in našli boste še precej takšnih, ki imajo le po tri okna. Prav *".ako na desnem nabrežju Ljubljanice. Tudi za mestno hišo ni bilo posebno velikega prostora. Toda zelo velike mestne hiše mestece, ki se je razprostiralo od sedanje Karlovške ceste do čevljarskega mostu le na desnem bregu Ljubljanice, tudi ni potrebovalo. Zato smemo reči, da je bila prva mestna-hiša v primeri z novejšimi poslopji majhna. Kje je stala? Kakor ne vemo, kakšna je bila prva mestna hiša, prav tako ni ugotovij2no, kje je stala. Nekateri se sklicujejo na Valvasorja, ki pravi, da je mestna krunama stala na kraju stare mestne hiše. Znano je namreč, kje je bila kruharna. nekakšna tržnica, kjer so vsi mestni peki prodajali kruh. Kruharna je bila blizu Tranče, o čemer pišemo v drugem članku. Po tem takem bi bila mestna hiša na severnem koncu tedanjega mesta, skoraj v neposredni bližini ozidja. To je pa zelo dvomljivo. Zelo neprimerno bi bilo, da bi mestno hišo* postavili ob tako ozkem prehodu in tik mestnih vrat. V srednjeveških mestih so navadno izbrali središče mesta za mestno hišo in skoraj vselej je bil pred njo večji trg. To ni bil nikakor slučaj. Vedeti moramo pač, da je bila mestna hiša središče vsega mestnega življenja, da so pred njo razglašali razglase na prebivalstvo, sodbe in pomembne dogodke ter da je bilo tam tudi tržišče. Ni verjetno tudi, da bi mestno hišo zidali tik ob obzidju, pri mestnih vratih, ker bi bila tam pač mnogo bolj ogrožena kakor sredi mesta. Prav tako so v starih časih postavljali mestne hiše v središče, da meščani niso imeli predaleč do nje. Upoštevati moramo še, da e najsca-rejši del mesta nastal v sedanjem šentjakobskem predmestju, v Flori ianski ulici, ob karlovških ali pisanih mestnin vratih, ter da se je mesto širilo vzdolž Ljubljanice proti severu. Zato moramo tudi iskati prostor stare mestne hiše predvsem blizu starejšega dela mesta. Ali je bila Ljubljana morda v tem pogledu izjema? Nedvomno je, da je Ljubljana nastala v sedanjem šentjakobskem okraju. Mestni trg je mlajši in nimamo razloga dvomiti, da je bilo prvotno obzidje pri čevljarskem mostu. Novejši zgodovinarji pa ne soglašajo s starejšimi, kdaj je nastal in bil obzidan Mestni trg. Po novejših raziskovanjih bi bil Mestni trg starejši kakor so včasih domnevali. Morda se za tem tudi skriva odgovor, kje je stala prva mestna hiša, ali da je druga mestna hiša res stala pri Tran-Či, medtem ko moramo računati, da ^e bila prva mestna hiša vsekakor v središču prvotnega mesta nekje tam, kjer je zdaj stiski dvorec. Tam je bila najširša cesta, vsaj malo podobna trgu in primerna za tržno življenje. Značilno je tudi, da je bil tam mestni vodnjak kakor navadno pred srednjeveškimi mestnimi hišami. Vsekakor je bilo tam pravo mestno središče. Kljub vsemu temu ni nobenega dokaza, da je mest- na hiša res stala ob križišču med sedanjim Starim in Sv. Jakoba trgom ter Vlorijan-sko ulico. Prva mestna hiša na Mestnem trgu Znano pa je, kdaj so sezidali in podrli prvo mestno hišo na Starem ligu. Sezidana je bila 1. 1297, podrli so jo pa 1. 1484, ko so zidali novo na Mestnem trgu. Mestni trg je bil tedaj baje še slabo zazidan - -zgodovinarji ne soglašajo o tem — in nova mestna hiša je stala na samem. Za njo je bil celo kamnolom. V njem so lomili kamen še dolgo in magistrat je prepovedal 1. 1548 stavbniku Eisnerju lomiti kamen še nadalje, ker se jim je zdelo to nevarno. Kakšna je bilo prva mestna hiša na Mestnem trgu, je vsaj približno znano. Opisana je v brošuri »Curia Labacensis Urbis Metropol is Ducatus Carnioliae«, ki je izšla 1. 16S0 pri Mavru v Ljubljani. Neznani pisec brošure je napisal, kakšna naj bi bila nova mestna hiša, ker je bil tedaj v razpravi načrt za njo. Stara mestna hiša je bila sorazmerno majhna in postala je kmalu pretesna. Bila je le 12 korakov dolga in slonela je na dveh stebrih (ob pročelju). Krasila so jo pa številna umetnostna dela, zlasti lepe slike, ki jih je naslikal znamenit slikar Antonio Gerici. Načrt za novo mestno hišo je izdelal nizozemski kapucin, menda Martenuzzi. Piscu načrt ni bil všeč. Ni se mogel ogreti za »stari, nemški slog« ter se je zavzemal za »novega, italijanskega«. ZIDANJE druge mestne hiše Brošura je nedvomno kolikor toliko vplivala, kajti pozneje sta bila izdelana še dva druga načrta. Končno je zidal mestno hišo J. Maček po svojih načrtih. O zidanju nove mestne hiše so pa razpravljali stoletja, kajti zidati so začeli šele L 1717 in r.i3:ed-nje loto je bilo delo gotovo. Zdaj mestna hiša seveda ni povsem takšna, kakršno so sezidali tedaj, saj so jo večkra prezidavah. Tudi stolpič ni več prvotne oblike. Pročelju so skušali pred leti dati kolikor mogoče prvotno obliko. Zdaj ima mestna hiša ob zbornici tudi balkon, medtem ko ga prej ni imela. Prvotno je molel iz pročelja okrog 50 stotov težek balkon, velik kamen, ki je igral pomembno vlogo v mestnem sodstvu. To je bil »pranger«; na prvotnem balkonu so razglašali s:>dbe na smrt obsojenih zločincev in jih tam slovesno izročali rablju. Toda kamen je do 1. 1798 že tako razpokal, da so se ljudie na živahnem tržišču pod njim bali za življenje. Zato je okrožni urad kot nadrejena oblast ukazal magistratu, naj kamen odstrani. Ko so balkon potem (ob koncu 18. stol.) odstranili, se je pročelje precej spremenilo. Prav tako so tedaj odstranili na zahtevo okrožnega urada »zmaja« ob strešnih žlebovih, češ da ne krasita pročelja. Stolpič so morali prezidati, ker je bila nevarnost, da se podre. — Pri zadnji obnovi je bilo pročelje zopet polepšano in poskrbeli so, da je prišla bolj do izraza lepota kamna kot glavnega gradiva. Na balkonu dandanes seveda ne razglašajo sodb. Krasi ga cvetje. Ze okrog 40 let pred mestno hišo tudi ni več tržnega živlienia. Mestna hiša je pa ostala kliub vsem spremembam, vsaj v glavnem še takšna, kakršno so sezidali pred 224 leti. Izredna sodišča bodo sodila verižmke Turčija v fcojfi preti škod? p valcetn siromašnih slojev Skupina turških narodnih poslancev pripravlja za prihodnje zasedanje parlamenta predlog o ustanovitvi pocebnih sodišč, ki bod sodila vcrlžn;ke. Pred ta sodišča naj bi prišli vsi, ki krgijo predpise o živilih. Proti njihovi razsodbi naj bi ne bilo nobenega vzklica. Turška javnost je vcdny> bolj zaskrbljena zaradi neprestanega naraščanja cen življenjskih potrebščin. Vlada je mislila, da bo rodil prehod od prisilne ureditve prehrane k svobodni trgovini blagodejne posledice in da bo s tem takozvana črna borza zatrta. Na črni borzi imajo zdaj glav~o besedo židje. Nade, ki jih je gojila vlada, so se pa izpolnile samo deloma. Najvažnejše življenjske potrebščine, ki so jih proizvajalci in trgovci prej iz spekulativnih nagibov skrivali, so se zopet pojavile na trgu. Toda cena v trgovini na drobno, so zdaj še višje kakor so bile prej, ko je še poslovala črna borza. Značilne so cene liža, ki je zdaj za 50f/c dražji kakor je bil še nedavro. List »Tasviri Ef-kiar« piše, da se je izpremenil riž v Turčiji iz cenenega ljudskega živila v luksuzno hranivo, ki si ga lahko privoščijo samo premožni sloji. Zdaj se je morala vlada odločiti za po-vratek k nasilni ureditvi prehrane. Prvi korale na tej poti je bil storjen, ko je država zasegla ves letošnji pridelek riža. Vlada je sicer računala z uvidevnostjo tr-govstva, zlasti pa premožnejših slojev, toda njeno pričakovanje v tem pogledu se je izpolnilo ssmno deloma. Zelo občutna je tudi podražitev kruha za en piaster. Kruh j 3 glavna hrana najširjih slojev. Meso, čaj in sočivje je pretežni veČini turškega naroda nedostopno, čeprav ga ne primanjkuje. Cene so namreč previsoke. Trgovinski minister TJz je te dni v svojem govoru v Smimi izjavil, da se ni treba bati krize v prehrani prebivalstva, čeprav v Turčiji italijanski tanki na bojišču v Egiptu ni nobenega izobilja. To potrjuje tudi povečanje kmetijske proizvodnje. Odprto ostane samo vprašanje cen in zatiranje verižništva. Navijalci cen brezobzirno izkoriščajo siromašnejše sloje. Težke skrbi dela oblastem še bolj pa prebivalstvu tudi vprašanje preskrba s premogom. Narodni poslanec Sadah obravnava v listu >Akšam« vprašanje prehrane prebivalstva in pravi, da je podražitev življenjskih potrebščin neizogiben spremljevalec vsake vojne. Mnogi so obžalovali, da je bil v parlamentu soglasno odklonjen predlog nekega narodnega poslanca, po katerem naj bi bila določena smrtna kazen za prestopke proti koristim splošnosti. Zato je razumljivo, da je prebivalstvo zaradi vedno večje stiske v prehrani ogorčeno nad plutokratskim početjem gotovih večinoma ne-turških krogov. Ogorčenje prebivalstva prihaja do izraza v tisku in karikaturah. Tudi turški narod je spoznal, da gre velik del gospodarskih nadlog v zadnjih letih na račun židovstva, ki brezobzirno izkorišča trenutni položaj in bogati na račun turškega naroda. Turška javnost odločno zahteva, da se napravi temu konec. Siamski otroci si morajo kmetje že skozi desetletja tudi v mirnerm času, ne da bi veleli kaj o racioniranju kruha. Bolgarski kmetje so ie davno va« jeni primešati pšenični moki nekaj krom«« pirja ali pa koruzne odnosno sojine moke* Bolgarski kmet ima posebno Vrni kruh, ki mu je primešana sojna moka ali krompir, ker je tak kruh zelo okusen. Kmetijsko ministrstvo je ukrenilo vso potrebno, da se uredi vprašanje kruha p3 tej poti. Odredilo je, da sc mora primešati pšenični moki določena količina krompirja odnosno konizne ali sojne moke. Tako se je omejila poraba pšenične moka. Krompir nič ne izpremeni na okusu. Taka je bilo mogoče zagotoviti sađdStnc količH ne moke, da ne bo zmanjkalo kruha. V Siamu otroci zelo hitro doraščajo. Zlasti med siromašnim prebivalstvom neprehodnih džungel morajo dečki in deklice že v zgodnji mladosti skrbeti zase in tako postanejo zelo zgodaj samostojni. Otrok imajo siamske družine mnogo. Osem ali celo 10 otrok v eni družini ni nič posebnega. Toda starši se le malo zmenijo za svoje potomstvo. Tako si morajo mnogi otroci pomagati sami, čeprav so stari komaj 3 ali 4 leta. Najpozneje s 15 letom se smatrajo že za odrasle. V vsaki vasi so otroci družba zase. Hoditi se uče najmanjši in najmlajši od starejših. Štiriletni dečki že hodijo z večjimi na lov v džunglo, čeprav nalete lovci v njih pogosto na divje zveri. Tudi igrače si delajo otroci v tropičnih pragozdovih sami. Vprašanje kruha v Bolgariji Bolgarski narod bi lahko pogrešil vsako drugo hrano, samo kruha ne. Kruh širokim slojem ni samo najvažnejše živilo, temveč večinoma tudi edino. V takih razmerah je vprašanje kruha v Bolgariji seveda mnogo važnejše, kakor v katerikoli drugi državi. Bolgarska vlada je pravočasno poskrbela, da bodo na razpolago zadostne količine žita za prehrano prebivalstva do nove letine, obenem pa za zaloge za primer morebitne slabe letine. Pri tem bi bila pa potrebna štednja. Porabo moke in kruha je bilo torej treba omejiti. In tako je bil tudi v Bolgariji kruh racioniran. Prosta prodaja kruha bi bila škoiljiva tudi zdaj, ko ima Bolgarija na razpolago dovolj žita. Pri obravnavanju vprašanja prehrane prebivalstva je morala najti bolgarska vlada sredstva in pota, da se omeji poraba pšenice, ne da. bi bil pri tem znižan obrok kruha. Treba je bilo torej najti nadomestila za pšenično moko. Ta cilj ni bilo težko doseči. Treba je bilo stopiti v bolgarsko vas, v vaške pekarne. Tam se lahko vidi, kaj so delali mnogi bolgarski Trgatev na Madžarskem se je pričela Letošnja vinska letina na Madžarskem po količini ne bo tako dobra, kakor sa pričakovali, ker je trti nekoliko školovali suša. Pač bo pa letošnje vino po kakovosti mnogo boljše od pridelka druga leta. Trgatev na Madžarskem se še ni pričela. Zaenkrat trgajo samo grozdje, potrebno zt, mošt. Povpraševanje po moštu, ki je letos zelo sladak, je zelo veliko, stara vina p^ ne gredo več v denar. Italija ima dovolj sladkorja Leta 1936 je imela Italija s sladkorno peso zasejanega 120.000 ha polja, letos pa že blizu 150.000. To pomeni povečanje za 30.000 ha. Tako se je Italija v pogledu sladkorja povsem osamosvojila od inozemstvo, in bo že letos preskrbljena z lastnim pridelkom. promet med Srbijo in Turčijo Za blagovni promet med Srbijo in Tur* čijo (evropske železnice) so bile objavljene posebne določbe, veljavne od 10. sept. t. 1. Srbija je za Nemčijo in Bolgarijo kot tretja država obnovila tranzitni blagovni promet s Turčijo. Tovorno pravno podlago za promet med obema državama tvori mednarodna pogodba z dne 23. no* vembra 1933. Čeprav to ni v skladu s pogodbo, se bodo sprejemale pošiljke iz ena; države v drugo samo v kolikor dopuščajo to prometne prilike. Pospešena brzovozna, roba se pa sploh ne bo sprejemala. Povzetja niso dovoljena. Pošiljke je treh* opremiti z mednarodnimi tovornimi listi, v katerih mora pošiljatelj predpisati ob* mejno postajo in progo od države do dr* zave. Tovornina se računa po notranj;H tarifah udeleženih železnic po poti, ki jo predpiše pošiljatelj, če gre pa prevoz iq prometnih razlogov po drugi poti, se računa tovornina po dejanski poti. NAPREDEK TEHNIKE ~~ — Ali veš, kako so živeli naši prednU ki, ko še ni bilo plina, ne elektrike?. — Cenejše. V GOSTILNI — Žal mi je, da nisem prišel v vašo go* stilno že pred enim tednom. — Ah, vi mi laskate, gospod. Kaj vaiH pri nas res tako ugaja? — To ne, toda takrat je bila ta riba ŠS sveža. D. Do Maori er: Prva 180 Roman Zadnji čas je bil, še malo, pa bi bilo prepozno. Ladje se je strahotno hitro bližala čerem, in veter je bil tako hud, da jo je moral v šestih ali sedmih minutah zanesti na široko morje. Odprl sem zapornice; voda je jela vdirati. Nato sem zasadil žebelj v eno izmed talnih deska, da bi se bila skoraj razklala. Izdrl sem žebelj in napravil še eno luknjo. Noge so mi bile že v vodi. Zabil sem obe lini, pustil Rebeko na tleh in zaprl vrata za seboj. Ko sem se vrnil na palubo, sem videl, da je jadrnica komaj še dvajset metrov od čeri. Zmetal sem v morje nekaj balasta, reči, ki sem jih pobral tu pa tam — rešilni pas, par vesel, zvitek vrvi — in zlezel v Čoln. Nekajkrat sem udaril z vesli, nato sem se ustavil, da vidim. Jadrnica je bilo prepuščena usodi in se je zdaj potapljala. Potapljala se je; zadnji konec je bil ves pod vodo. Gornje jadro je še vedno plahutalo in tleskalo kakor bič. Da je bil kdo na čereh ali da se je zamudil v zalivu kak kerrithski ribič, ki ga iz čolna nisem mogel videti .. gotovo bi bil slišal ropot. Jadrnica je postajala Čedalje manjša, že je bila zgolj črna senca na črnem vodovju. Nato je jambor zaškripal in počil; in v tem, ko se je lomil na dvoje, baš pri sredi, se je jadrnica zasukala na desno in mi izginila izpred oči. Rešilni pas in vesla so še plavala na valovih. Jaz pa sem strmel, strmel v tisti kraj, kjer je bila prej jadrnica — Nato sem se z vso močjo uprl v vesla in se vrnil v zaliv. Dež se je ulival___* Maksim je pomolčal in se zazrl v tla. Nato se je počasi obrnil in me pogledal. »To je vsa zgodba. Pustil sem čoln privezan k boji, kakor bi ga bila privezala Rebeka. Stopil sem v hišico in vrgel oči po nji. Tla so bila še mokra od morske vode. A to bi bila utegnila napraviti ona... Po gozdni stezi sem dospel semkaj, prišel v hišo in hitel naravnost v svojo oblačilnico. Mehanično sem slekel, kar sem imel na sebi. Veter je žvižgal, lilo je kakor iz vedra. Baš sem sedel na postelji, ko je potrkala gospa Danvers. V nočni halji sem stopil k vratom in jih zaprl. Bila je v skrbeh zaradi Rebeke. Rekel sem ji, naj se vrne v posteljo, in zaklenil vrata. Nato sem sedel k oknu; gledal sem, kako dežuje, in poslušal bučanje morja, ki je razsajalo v zalivu...« Nastopil je dolg premolk. še vedno sem ga stiskala4 za ledene roke. Kdo ve, zakaj ni bilo Roberta, da bi odnesel čajno posodo ... >Potopila se je preblizu obale,« je rekel Maksim. »Moja misel je bila izprva, da bi jo spravil dalje venkaj na morje. Tam je ne bi bili nikoli več našli. Preblizu obale je potopljena.« »Ta parnik je kriv,c sem dejala; »da ni bilo tega, se ne bi bilo nič zgodilo. Nikoli ne bi bil nihče ničesar zvedel.« »Preblizu je potopljena,« je ponovil Maksim. Znova se je spustil molk med naju. Neizmerna utrujenost me je prevzemala. »Vedel sem, da bo nekega dne tako,« je rekel Maksim. »2e ko sem šel v Edgecombe in spoznal tisto truplo za njeno, sem takoj izprevidel, da je vsaka tolažba jalova. Bilo je samo vprašanje časa. Rebeka bi bila nazadnje zmagala, tako ali tako. In tudi to, da sem našel tebe... Kaj je pač moglo pomeniti, ali sem te ljubil ali ne? Rebeka je vedela, da bo nazadnje ona zmagalka. Videl sem njen smehljaj, ko je umirala.« »Rebeka je mrtva,« sem rekla. »In to je glavno. Rebeka je mrtva! Ona ne more govoriti, ne more pričati zoper tebe. Nič hudega ti več ne more storiti.« »A njeno truplo je tu! Potapljač ga je videl. V kabini leži na tleh.« »Treba bo najti razlago. Najti morava kar koli takega, da bodo verjeli. Truplo je pač truplo nekoga, ki ga nisi nikoli videl, ki niti nisi vedel, da živi...« »A saj bodo našli njene reči,« je Maksim odvrnil. »Prstane na rokah. In če bi bila tudi obleka strohnela v vodi, bo vendar ostalo kakršno koli znamenje, ki bo izdalo, da je ona. To ni takisto kakor s truplom, ki ga meče morje sem ter tja, dokler ni vse raztrgano od skalovja. Kabina je bila dobro zaprta; čeprav je voda vdrla vanjo, je truplo vendar ostalo tam, kjer je bilo; in jadrnica se ni v vseh dolgih mesecih nikoli premaknila s kraja, kjer je potopljena. Nihče se ni mogel ničesar dotakniti.« »Truplo se v vodi razkroji, ali ne...?« sem zace- petala. »Morje ga razje, čeprav leži na mestu?« »Ne vem,« je Maksim odvrnil. :>Ne vem.« »Kako bi mogel dognati?«- sem vprašala. »Potapljač se bo jutri o poli šestih spustil v morje,« je odvrnil Maksim. »Searle je že ukrenil, kar; je treba. Skušali bodo dvigniti jadrnico na površje« Nihče ne bo navzoč en. Toda jaz poj dem z njim i, Searle bo poslal-svojo šalupo pome v zaliv. Jutri zjutraj o poli šestih.« »In potem? Ko bo dvignjena... kaj potem?« »Searle bo dal zasidrati svoj veliki ponton tam, kjer se začenja globoka voda. Ako les jadrnice ni povsem strohnel in se še drži vkup, jo bo žerjav vzdignil na površje. Tedaj jo bodo lahko zavlekli v Kerrith. Searle pravi, da jo bo dal zasidrati ob izlivu rečice, na pol poti od kerrithskega pristanišča. Mesto je lahko dostopno. Tam je plitva voda in blatno dno, in ker čolnarji tam okrog ne vozijo, ne bo nadležnih gledalcev. Lahko bomo delali v miru. Pojasnil mi je, da mislijo izpustiti iz jadrnice vso vodo, tako da bo kabina suha. Opravili bodo tudi zdravniški ogled.« »Zdravniški ogled!« sem vzkliknila. »A kaj bo delal zdravnik?« »Ne vem,« je Maksim odvrnil. »Če ugotovijo, da je Rebeka, moraš reči, da si sa zmotil, ko si spoznal ono drugo truplo, tisto, ki je zdaj v grobnici, za njeno. Bila je pomota, strašna pomota. Reci, da si bil bolan, ko si prišel v Edgecombe, in nisi vedel, kaj delaš. Da se nisi povsem zanesel nase, da si dvomil. Kaj ne, tako porečeš?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomii Volčič — Vsi t Ljubljani