POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA I.2S DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana Pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din It—, mali oglasi, ki služijo v so cialn e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din $.50 Štev. 30 Maribor, sobota, 15 marca 1941 Leto XVI BUH Ustava je pogodba V demokraciji je ustava pogodba med vladarjem in narodom fen ry^' V pogodbah, ki je sklepata dve stranki med seboj, je ta obveza sveta in jo smeta pogodbenika izpremeniti le sporazumno, to je, zakonitim parlamentarnim potom. Če take pogodbe ni, tedaj pa je obema strankama svobodno, Odnošaji med Jugoslavijo^ Prijateljski razgovori z Nemčijo in Nemčijo Avala je v svojem poročilu za ino- propagande, ki zastruplja oflnošaje j stih, v katerih smo pred par dnevi Či-zemstvo odločno zanikala vse vesti o med državami. Vse te vesti so še po-1 tali znane Gaydove članke o predsto- - , nekem ultimatu, ki da ga je Nemčija sebno neutemeljene v času, ko se vrše! ječi odločitvi Jugoslavije, ponatiskuje- da'jo skleneta po principih*demokracije stavila Jugoslaviji. Iz Berlina naglasa- med Berlinom in Beogradom prijatelj-1 jo demanti »Avale« in vesti iz nemških — _ * 1 1 _ _ _ „ i' _ 1 .1 rt rt« i u rt. X /-v - rt A rm /V /\t t a ut , I ' - - t » f ^ r1 1 -# rt * rt rt 1 rt rt 1 rt I , , v, „ a « , .-rt r-w A r I hi Ti A I « a t'a i-v i ter se s tem obvežeta k sodelovanju, dokler sporazumno načel svoje pogodbe ne spremenita. Sporazumna ustava je potrebna, ker omogoča iskreno sodelovanje, c - ~ Iz tega razloga je važno, da se postavi ustavnost na demokratično podlago t •* t>i u B&e .vfšH&iii tsSi. O novem redu Kako mislijo o njem v Nemčiji »Deutsche diplomatische Korrespon-denz« piše v zvezi z najavljenim prihodom japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlin tudi o novem redu, kakor si ga zamišljajo sile osi: »Kar se tiče Evrope, zahtevajo osne sile, da se proces novega reda vrši stalno po njihovi volji. Japonska pa si s svoje strani prizadeva, da kljub vsem intrigam o-nemogoči težje napetosti^ v veliko azij- javlja, da je bilo v štirih zimskih mese-skem prostoru med poedinimi državami - - - - — in na ta način ta del sveta podvrže svojemu vodstvu.« Ta izvajanja so zanimiva tudi v toliko, ker je tu govora o Evropi in Aziji. V** ‘s-,rt -i t .-1J jo da so te vesti samo plod sovražne ski razgovori. Tudi v italijanskih li- vij-o.v z zadovoljstvom. Začetek letalske ofenzive na zapadu Hudo je bil napaden Berlin in pa angleški Liverpool. Nemško vojno poročilo V noči na 12. t. m. so nemška letala napadla angleško pristaniško mesto Portsmouth. Bombe so razdejale važne pristaniške naprave. Napad je trajal več ur. Nadalje je bilo napadenih več ladij, ki so bile zadete, dve trgovinski ladji pa zelo poškodovani. Angleški napad na severno Nemčijo je bil brez pomena, le nekaj civilnih hiš je bilo porušenih. Izgube angleške trgovinske mornarice Nemško vrhovno [poveljstvo vojske cih potopljeno 2 milijona 37 tisoč ton angleškega ladjevja. Te številke utemeljujejo nemška pričakovanja o še dale-ko uspešne jem načinu vojskovanja na morju v spomladanskih in poletnih mesecih. Angleško vojno poročilo V noči na 13 t. m. so angleška letala po 82 dneh presledka izvedla svoj doslej najhujši napad na Nemčijo. Bombardirala so Berlin, Hamburg in Bremen. — Nemci so hudo napadli Liverpool in London. — V noči na 10, t. m. je bilo sestreljenih 8 nemških letal. — V noči na 13. t. m. pa 9 sovražnih letal. Zahvala Anglije Zedinjenim državam Angleški ministrski predsednik Churchill se je dne 12. t. m. v parlamentu zahvalil Zedinjenim državam za sprejetje zakona o posojanju orožja Angliji in napadenim državam. Rekel je: »da je sklep ameriškega ljudskega zastopstva vzor plemenitega in daljnosežnega državniškega dejanja. Zakon je nova Magna carirha za spoštovanje pravic in zakonitosti, na katerih počivata ves napredek in civilizacija in vzgled vsem svobodnim narodom in Razen omenjenih nemških-mest soj ljudem, kjerkoli žive, da morajo tudi angleška letala metala bombe na južno °ni nositi svoj delež v odgovornosti in Norveško, na Juttland (Danska), na le-'bremenih. Demokratična Amerika želi tališča v Belgiji, Holandski in severni dat' svoja mogočna industrijska in fi-Franciji. inančna sredstva na razpolago za. po- V Skageraku je bil potopljen nemški1 raz nasprotnika svobodoljubnih naro- Napadi in protinapadi v Grčiji Italijansko vojno poročilo Dne 11. t. m. so bili odbiti sovražni napadi na reki Vojuši in več grških vojakov ujetih ter nekaj orožja zaplenjenega. Naša letala so neprenehoma napadala sovražnika. Dve naši in dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Grško vojno poročilo Med boji dne 11. t. m. je bilo ujetih 400 italijanskih vojakov. Angleška letala so v bojih sestrelila 5 italijanskih, ne da bi utrpela lastne izgube. Skupne izgube Italijanov v Albaniji doslej znašajo 130.000 mož. Dne 12. t. m. javlja grško vrhovno poveljstvo, da že tri dni napadajo Italijani grške postojanke na osrednji fronti. Bili pa iso odbiti in pri protiakcijah je bilo zajetih 200 Italijanov v bojih na nož. Angleška letala so metala bombe na cesto Glava—Buzi, severno od Kli-sure. Na Sredozemskem morju so angleška letala 10. t. m. napadla otok Rhodos v Dodekanezu. Grški rušilec »Psara« je dne 12. t. m. rušilec. S teh poletov se ni vrnilo pet letal. 9 nemških je bilo sestreljenih. Dne 13. t. m. podnevi so metala an-Calaisu in na ostala letališča v severni Franciji. Pri teh napadih so bila sestreljena 3 nemška letala. dov, da bodo lahko narodi, veliki in mali, živeli v varnosti in svobodi.« 7 milijard ameriškega kredita bodo porabile tako-le: , . 2054 milijonov za letala in letalski Reuter (pripominja, da je bilo v noči I materijal vključno letalske motorje, na-na 13. t. m. zbito rekordno število nem- domeistne dele in pribor; 1343 milijonov ških letal in da so se pri tem Angleži za topništvo, nadomestne dele ter ma-posluževali novih obrambnih sredstev, j terijal, vključno oklope in municijo; Nadalje se označuje noč na 13. t. m. kot 1Q35 milijonov za poljedelske pridelke, začetek angleške letalske ofenzive proti. industrijske proizvode ter razno drugo Nemčiji, čije cilj je, da bodo angleška^blago; 362 milijonov za tanke, oklopne letala zmetala na Nemčijo štirikrat več .vozove, avtomobile in tovorne kamio-bomb, kot pa nemška na Anglijo. Za- ne vključno pribor; 629 milijonov za enkrat so v akciji samo angleška letala* ladje, čolne in druge plovne objekte dočim težki ameriški bombniki še niso stopili v akcijo. vključno pribor; 26 milijonov za razne vojaške opreme in materijal; 752 milijonov za vojaške naprave in stroje, za fabrikacijo raznih vrst vojaške opreme, kakor tudi za zgradbe ter za nakup, Priprave Turlije Turški zunanji minister Saradžoglu ni imel igovora o položaju Turčije, kakor se je pričakovalo in napovedovalo-Zato nihče ne ve, kakšen je odgovor turške vlade na Hitlerjevo poslanico, niti kaj je Hitlerjeva poslanica vsebovala, ker ni bila objavljena niti v Ankari, niti v Berlinu. Sedaj pa se širijo vesti, da se turška vlada peča z vprašanjem odstranitve civilnega prebivalstva iz krajev v evropski Turčiji in zlasti še iz Carigrada. Po državi se vrše vežbe o zatemnitvi in letalski obrambi. Kam so odSle avstralske In novozelandske čete? Iz Londona poročajo, da so avstralske in novozelandske čete pred nekaj časa zapustile Anglije in bile prepeljane na neke nove položaje na Bližnjem vzhodu, ne da bi bil sovražnik ta prevoz motil. Angleški vojni minister je poslal tem četam svoj pozdrav, v katerem izraža svoje prepričanje, da bodo tudi na novom položaju izpolnile pri- Mehika sprejema avstrijske socialiste. Kakor poroča »Exchange Telegraph«, 'so mehiške oblasti dovolile skupini avstrijskih socia- _ listov, da se stalno naseli v Mehiki. Gre pri vzdrževanje in izkoriščanje za to indu- Ru£ Tpira1! riif SŽSTft«' ^inŽaXSt politični begunci*v^raz- ! ^ijo potrebnih zemljišč; 2 milijona za H ,®?. 1 zgrajen i. njh evropskih državah. Skupina h0 v kratkem poskuse za tehnične preizkušnje, po- v Italiji. prispela v mehiško mesto Manzanillo. j pravila in izboljšave vsakovrstnega obrambnega materijala. Obenem pripominjajo, da Amerika ne bo dobavljala orožja v Evropo zato, da bi ga nemške podmornice pošiljale na dno morja, ampak bo znala poskrbeti za varnost prevozov. CBS. Boji za Abeslnljo Italijansko vojno poročilo J smeri prodirajo angleške čete z Abe-Dne 11. t. m. ponoči so nemška letala' v dežeI°: Italijanska, armada se napadla Malto, — V Libiji so italijanska letala napadala vojaška taborišča. — Sovražni napad na Tripolis je bil brez škode in zgub. — Na Rhodosu je bil od angleških bomb ubit en vojak, škode ni bilo. — Pri Kerenu v Eritreji so naše čete osvojile neko sovražno postojanko in pognale sovražnika v beg. Naša letala so napadala sovražnika. Angleži so bombardirali več krajev brez škode. Angleško vojno poročilo Abesinija: Južno afriške čete so se dne 11. t. m. pri svojem prodiranju iz Kenije pri Javeli združile z Abesinci, in nadaljujejo prodiranje. V Abesiniji napreduje angleška ofenziva. Iz devetih čakovanja, ki se stavijo v nje. V zvezi s tem širijo ameriške poročevalske družbe vesti, da so se Avstralci in Novozelandci vendarle izkrcali v Grčiji. umika na visoko planoto okrog Addis Abebe. Dne 12. t. m. so abesinske čete zavzele Niavello, 110 km severno od Me-ge v južni Abesiniji. V južnovzhodni Abesiniji prodirajo Abesinci proti Dolu. Najvažnejše se zdi napredovanje angleških čet s severa čez Buryje proti Debra Marcosu in iz italijanske Somalije proti Džidžigi in Hararju. Džidžigiju so se Angleži približali na 150 km. Somalija: 729 vofnlli ladij grade Zedinjene države Te dni so bila oddana naročila za zgradbo 729 vojnih ladij najrazličnejših vrst v Zedinjenih državah. Veliko od teh ladij so že začeli graditi. To bo največje brodovje na svetu. Japonci prostovoljno izpraznjujejo svoje poki Iožaje na Kitajskem. V srednji Kitajski so se Južno afriška vojska, prodira iz italijanske Somalije, je za-Pap je bila doba boja za izvedbo socialnih ^ , četku februarja uredništvo. Pismo se no šest švicarskih frankov za osebo. — Te reforme tudi kot minister ne bi bil mogel nekein;, gost iničarju i.ekj gjasj, , Naša glavna hrana so sardine v škatljah. izvesti, ako ne bi bilo stalo za menoj veliko pivski dolg. Nekdo ga it »Tukajšnje življenje še komaj prena- 1 Smo brez vsega tujega časopisja, sem- in močno delavsko gibanje Kot krona socal- šam Ljudstvo radi mraza in lakote silno kaj ne prihaja nobena literatura ali ka- nih reform ,e zavarovanje delavstva za starost trni' Vse hiše so nezakurjene; nimamo ka druga duševna hrana. Povrnili smo m onemoglost. Na sooanem področju *«• kuriva a tudi ne plina se v srednji vfek. polnili dobršen del obljub. Tretje razdobje uri , pa • ..... I Svoje knjige ne morem pisati, kajti jugorasoivskega gibanja je prevzem delavskih V svoje stanovanje smo vzeli ljudi, ki nj pa.pirja, poleg tega je tudi prepove- ustanov v delavske roke. Kakšno delo čaka bi sicer ne imeli nobene strehe nad dano od t’od pošiljati rokopise. »Jugoras« v bodoče? Boj in neprestan boj! glavo. | Verjemi mi, da je takšno žvljenje uni-,Toda boj mora biti pravičen in pameten. Iz- Moja perica, vdova, mati treh otrok, čuijoče; to ni nobeno življenje.« koriščanje pa ne sme služiti v razdiralne na- ne prihaja več na delo, ker ji je lakota Zanimivo je, da je to pismo kljub mene. Delavski cilji so jasno postavljeni. Ob vzela vse moči. Kakor toliko drugih, bo strogi španski cenzuri prišlo na uredni- stoje pa v skladnosti in prijateljskem sodelo-tudi ona umrla od lakote. štvo švicarskega lista. Pripominjamo, .vanju dela in kapitala v korist našega gospo- Pred pokopališčem stoji cela vrsta da je urednik »Aufbaua« protestantski darstva. Ako kapital delavskih upravičenih za-ljudi, da pokopljejo mrtve svojce. i župnik . . . htev ne razume, delavstvo predvsem kliče na ________ __________ pomoč državo, kajti država je njegova. Lahko Prepir glede bolgarske politike s SSSR vas zagotovim, da vas bo država podpirala. Organizirali bomo tudi delavsko zadružništvo. Poleg tega pa tudi prosti čas delavstva s pri- je zastavil nek delavec sje na Gorenjskem za e ovadil in prišel je pred sodišče, obtožen po 1 v v\. kaz. zak. Vojaška knjižica je tajen dokument, ki sra vojaški obveznik ne sme nikomur niti pokazati, kaj šele izročiti. Prizadeti je bil kaznovan na 10 dni strogega zapora pogojno na dve leii. To si je treba zapomniti, da ne bi kdo iz nevednosti ime! kdaj kakšnih sitnosti. razbojnik. Koncem marca bo sedel na založno klop v Ljubljani razbojnik Hace. Nekateri listi že sedaj prinašajo cele članke o Ilacetovih podvigih in na ta način raznašajo slavo razbojnika po svetu. , i t * \ ta propaganda bo gotovo vplivala na javnost, da se zbralo k raznravi čini več občinstva-350.600 juter zemlje je pod vodo v Vojvodini in 1697 malih hiš se ie podrlo. Nezaupnico so izrekli občinski odborniki v Supetru m Braču .županu Bože Dujimoviču. — Ker pa župan ni hotel odstopiti, so pa odstopili vsi odborniki. Župan in odborniki so bili izivoljeni na listi ItSS. Visoko starost 100 let in 3 dni je doživel kmet Lovro Martek iz okolice Varaždina. — Njegovemu najmlajšemu sinu, ki je oče 17 otrok. Mir med Francosko Indokino in Siamom je podpisan. Francija zgubi precejšen Znana je izjava moskovske vlade, ki zabav koncertov .td„ da bomo dv.g del kolonije , pravi, da Bolgarija ni storila prav, da «1» delavstvo kulturno.« nn . j -ca« je pustila nemško armado v deželo, ker Akcijski odbor upokojencev in nameščencev je &ja ,o;b njegwi smrti 65 let. UP. V iokiju je bil 1/. t. m. poapisa pomeni razširjenje vojne in da SSSR V Ljubljani je poslal kraljevemu namestništvu Rokcpis Vuka Karadjiča so nedavno tega mir med Siamom in Francos o no-j Bolgariji ne bo mogla pomagati. j obširno spomenico, ki opisuje beden položaj našli v Moskvi. . kino. Siamci dobe od Francoske Indo-i J- 1 . . 5 . , , . , . . državnih samoupravnih in privatnih nameščei'- Hudl ndm ln toca le napravlla \e dnj n. kine 70.000 kvadratnih kilometrov O- Na to izjavo odgovarja bolgarsl« hst-^ «vn,h sa o p a n m p Mostarjem precejšn o škodo, ker sadno drevie zemlja in zfiM Francija najbcljša riževa j ' "JSS2S* „.kl ,..to Mt kruh „iMo, polja ter zlate rudnik^ !>lo '„je teh iet zaustavili v njih„Wm' ««.v. > B.ck. U O lem se vodi; 2SlK la mir se smatra kot zmaga Japon-; zmagos]avnem pohodu v teku dveh let? sedaj debata med Bunjevcj m Zagrebom, —j ru.znc moke mcra;0 zavrniti. Minister za pre-ske. Vesti iz raznih virov trdilo, ua j 2akaj SO pustili, da je nemška vojska Bunievci trdijic, da pasivna Hrvatska gravitira hrano ;e od^cvoril pekom na niihov-o^ pritožbo, Anglija in Zedinjene države zelo vzne- | prek.Die Zeitung«. — Pri listu sodelujejo nemški časnikar ji-emigranti Ansleški zunanji minister Eden in vrhovni masti’ ini'a> Petr0 eia' poveljnik angleške vojske Dill sta dne 11. v Anglijo. Siamska nota ! Francija bo branila svoje kolonije. Pred krat- ruzne mclke ie v kruhu, da to ni noben izgovor, ker peki na podlagi svoje dolgoletne izkušnie že po barvi testa lahko določijo, kakšen odstotek koruzne moke je primešan kruhu. Peki so zaprosili ministra, da bi smeli peči »kaizerce«. Vendar pa vlada o tem še razmišlja! . ' - . ■■ - • tl »» R^zen tega vlada na Madžarskem pomanjkanje sukanca, Med Siamom in SSSR so bili te dni vzpo- marca odletela iz Kaira naza'3 Velike mesne tovarne v Zedinjenih državah stavljeni diplomatski odnošaji in Kanadi Siwift and Co. so dosegle v letu je naslovljena na ekscelenco komisarja za kim je bil na obisku v Vichyju general Wey-1940 (poslovno leto je zaključilo koncem nese- zunanje zadeve Molotova, sovjetska pa na gan(J -e p^ejjnjk vSei, afriških kolonij in ca oktobra) 11,8 milijonov dolarjev čistega na ekscelenco izrednega poslanika proti 10,32 milijonov dolarjev v letu 1939. Siam Prazasni Bitijaiuda. kraljevine ima svoj sedež v Maroku. O posvetovanjih JDelavsUa VotiMUa* ne dotivc no6e*tiU sum&tcif, zato- p*-cavtraf nacciruH& tokaji as [51 A. M. de Jong: I^OtHOiKA LET A M E 8 EIX TJ E JA OKT SE N A‘j Dva dni pozneje, dopoldne okrog pol enajstih se je zdelo župniku, da sliši orgije. Skozi stranska vrata je stopil v cerkev. Flirefleter je sedel na «voru in po cerkvi je odmevala strašna godba. Imel je odprte vse registre in igral neko razuzdano vojaško popevko, zraven pa pel nek malo primeren napev, kolikor so mu dala njegova zdrava pljuča in grlo. Suh kašelj poleg njega ga je zdramil, da se je ozrl. Usta so se mu na mah zaprla in roke so mu obvisele negibne. Razkuštran tovariš, ki je gonil meh, jo je naglo pobrisal po stopnicah navzdol. Nemo je zmajal stari župnik z glavo. Fliretlexer pa sc mu je izzivalno smejal: • Oh! .. . gosp-od župnik«, je rekel. Jezik se mu je zapletal in ga izdajal, da je več pil kot pa je bilo zanj primerno . . . »Oh! ali ste prišli poslušat najin koncert? Tc ie res sijajen domislek.« Župnik še ni odgovoril. Čuti je bilo samo njegov suhi kašelj in trpke poteze okrog ust so ga izdajale, da se mu je stvar zdela nerodna. Flirefleter ga je pogledal postrani. »Bolie bi bilo, da ste ostali spodaj,« je rekel zbadljive. »Vidim, da ste zelo trudni.« »Res je, zelo sem truden, da,« je vzdihnil župnik, • zelo sem truden, Toda ne tako kot misliš ti, Flire-fMer... Ali se ti ne zdi, da bi bilo dobro, ako bi >'la popit skodelico kave k Jaanski? Nama obema ko storilo dobro.« Flirefleter je vstal. Dobrohotno sie mu je smejal, kot kakšnemu otroku- »Usmiljeni samaritanec!« je rekel živahno. »To pa to; seveda grem. In če za niŽ drugega, potem ziato, da bom zopet enkrat lahko videl ob blizu Jaanskin cbraz.« »Potem, se bova obenem tudi lahko zopet enkrat pogovorila,« je nadaljeval župnik. »Prav!« je pritrdil Flirefleter navdušeno. »Tudi meni se dozdeva, da je čas, da se pogovoriva.« Srdit je šel za župnikom po stopnicah in mu sledil na vrt poleg župnišča, kjer sta ise vsedla v lopo pod visečimi vejami košate vrbe žalttjke. Stari župnik je sopel. Z roko se je grabil za prsi in parkrat zaporedoma suho zakašljal. Trpke poteze okrog ust so postale še ostreje. Flirefleter ga je pogledal in šele sedaj je opazil, da je poslal župnik bolj bled kot pa je til, da je imel globoke podočnike in izgledal slaboten ter utrujen. Ko je župnik vzdihnil in za hip zaprl oči, se je Flirefleter prestrašil1, tako zelo ga je pretresel pogled na žuonika, saj je izgledalo, kot da je sedel pred njim na klopi mrtvec z glavo nagnjen nazaj. Streznjen in s težko vestjo je sedel nestalni godec njemu nasproti in ?a dol^o gledal. Leno so se odprle težke, vodeno rn^dre veke in prijazne župnikove oči so zrle vanj FlirefHeter je potegnil iz žena velik robec, se nerodno useknil ter pri tem zatrobil kot kakšna počena trobenta. S težavo se je župnik dvignil. Pridi,« je reke1, »najtn-vo morava popiti par skodelic kave. V lopi je že hladno, ali ne, Flirefleter?« On na ie položH svojo veliko roko starčku na njegovo shujšano ra^o. »Najprvo opravka, kar imava med seboj,« je reke^ nemirno. »Sedite še malo,« Župnik se jp zcnet "oslušno vsede' in vprašujoče pogledal Flirefletcria. Ta na je nekoliko počakal1 in tako ie nekaj časa vladah tišina. Potem pa je vzkliknil Flirefleter vzpodbujajoče: »No?« »Kaj je, dragi moj?« »Čakam, gospod župnik.« Ta iga je začudeno pogledal. »Česa čakaš?« je vprašal potihoma. »No, da mi boste oprali glavo,« je pojasnil Flirefleter jezno. »Saj ste vendar hoteli govoriti z menof?... No in to gotovo ne zaradi tega, ker mi hočete povedati, kako zelo ste zadovoljni z menoj in z mojim zadržanjem v zadnjih tednih?« . Širok smehljaj je zaigral župniku okrog ust. »Ali si tako zelo nezadovoljen sam s seboj, Flire-; fleter?« j Ta je leno zmajal s svojo veliko, od sonca ožgano glavo. -'Ne gre za to,« je rekel na kratko. »Vi niste z menoj zadovoljni.« »Ali te zato tako glava boli?« j Nekaj časa je cerkovnik molče gledal župnika, po-| tem pa je izpadel: j »Le nikar po ovinkih, gospod župnik, povejte mi, kar mi gre; potem bo tudi vam lažje ... pa tudi meni.« »Ali veš to tako za gotovo, da ni bilo prav kar si počel?« »Ne bi mogel reči, Vi boste že vedeli? ... Do trenutka, ko ste me našli na koru ... sem mislil, da imam prav.« »Ti hočeš proč, kaj ne, Flirefleter?« »Da, mislil sem, da dalj ne vzdržim več.« »No, vidiš, da te vendar ne morem ozmerjati. Vsekakor je to moja krivda, kaj ne? ... Svobodnega ptiča vendar ne gre zapirati v kletko,« Flirefleter ga je začudeno pogledal. Potem ga je obotavljajoče vprašal; »Ali je to vse. kar mi imate povedati?« »Kaj pa bi rad, da ti naj rečem?« »Želim, da me prav pošteno oštejete.« v *§ HfrSlU Druživa, ki žele predavanja o BudimpeSU opozarjamo, da je s, dr. Avg. Reisman pripraT-ljen priti predavati o zanimivem Putnikovem izletu v madžarsko prestolnico. Potrebno pa ie, da nam to pravočasno javite. Naše organizacije v tem času težko prirejaj® kaj drugega. Madžarska pa je ravno sedaj v ospredju zanimanja naše javnosti in bo torej gotovo vsakemu društvu dobrodošlo poročilo z zgodovinskimi, gospodarskimi in socialnimi slikami sedanje Madžarske, ki je postala čez noč tudi resnična prijateljica Jugoslavije. Prijave posilite na uredništvo »Delavske Politike«. TRBOVLJE Zadruga »Počitniški dom« sklicuje za nedeljo 16. marca ob pol 4. uri popoldan svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v prostorih »Delavskega doma« v Trbovljah. HRASTNIK Prireditev delavskih društev. Rudarska godba na pihala priredi ob sodelovanju del. kult. društva »Vzajemnost I.« v nedeljo, dne 16. t m. ob 6. uri zvečer v dvorani »Delavskega doma« k o n c. e r t, na katerem se bodo predvajale skladbe predvsem domačih in drugih skladateljev. Cisti dobiček je namenjen našim najrevnejšim upokojencem. Hrastničani, posetite to prireditev, ker boste s tem pomagali najrevnejšim naše doline, imeli pa boste obenem prijeten užitek. — Prireditelji. LA&KU Nova industrijska metoda. Neko podjetje v LašKem, ki se je sčasoma prav iepo razvilo, je začelo v zacinjeni casu z novo, menda precej donosno ruetodo zaposlevanja delavcev. Kakor je vsem znano, določa uredba o irminr.aimii mezcian razliko za delavce pod 1». leti in nad 18. leti. Delavci pod IS. leti imajo manjše mezde. i5aš zaio pa to podjetje najraje sprejema delavce pod 1«. leti. Ne moremo zameriti nekemu starejšemu delavcu, da se izraža nejevoljno: »tli, pri nas je zdaj samo .fracovje'.« Vecma ten ljudi je iz kmet-skm družin, .. «,.. . . i- katere oboževalec je * ‘ neki dvojni zaslužkar, imamo pa se eno zanimivost: temu podjetju stoji nasproti konkurenca. Obe podjetji kar tekmujeta med seboj m gradnji, nabavi strojev, surovin in zavzetju prodajnega 'trga itd. Včasih sta tekmovali tudi na socialnem poprišču. če je eden povišal mezde delavcem in razdelil blago ali jim nudil kake druge ugodosti, je to storil tudi drugi. Take vrste tekmovanja so za delavstvo - blagoslov in jih kar iskreno pozdravljamo. Le tu pa tam pride pri društvenih podporah kak nesporazum, ker eden izmed obeh »preveč« da, kar drugi »težko« prenese. Nabiralna pola namreč kroži okrog in se vse vidi... Včasih nadzirata drug drugega tudi v tehnični opremi oddilkov. kar tudi pozdravljamo. Isto je pri raznih, socialnih zakonih. Večkrat imamo tudi »preseljevanje« narodov: eni gredo gor, drugi pa dol. Sprememba je dobra za delavstvo: pa tudi kake »delovne novitete« so včasih dobrodošle.... Lielavcj pravijo, da je v Laškem res »hec«. SEVNICA OB SAVI Pri nas se nekaj šušlja o neki novi organizaciji in o spremembi kolektivne pogodbe. V ta namen sta bila že dva sestanka: prvič za gosp. nameščence, drugič je pa dobilo vabila tudi par naših delavcev. Prav debelo so pa ti gospodje pogledali, ko je prišlo namesto teh par vabljencev v gostilno toliko delavstva, da je bil lokal popolnoma zaseden. Seveda je g. delegat iz Ljubljane, ki je bil tudi navzoč, takoj ugotovil, da se ne morejo vršiti napovedani razgovori med vabljenci in njim, ker bi se to smatralo že za nekakšno zborovanje. S to našo skupnostjo pa ta gospod iz Ljubljane seveda ni računal. Čudimo se besedam, ki jih tako lepo govore nekateri gospodje, da organizacija mora biti in da je potrebna za delavstvo. Res, čast njim, mi ne oporekamo tein besedam, ker smo zavedni delavci. : . i "■ • '■ ’ Glede kolektivne pogod- be si naše delavstvo od strani NSZ ne želi nobene spremembe. Delavstvo bo branilo kolektivno pogodbo po svojih lastnih močeh v prid vsega delavstva. Vi pa, gospodje nameščenci. če hočete imeti koletkivno pogodbo, vam svetujemo, da pristopite kamor vam ljubo. Če bi bili čakali na vas, gospodje, bi bilo za nas Slabo, ker ste se tako pozno spomnili in bi mi bili na istem stališču, kot je delavstvo v naših sosednjih tovarnah, kier so gospodje strogo držijo predpisane minimalne mezde. Ne rečemo, da je kolektivna pogodba čisto popolna in da se ne bi dala še kaj poboljšati, a vendar je bolje da jo imamo. kaor ra da bi čakali. ... •' Lahko bi napisali o tem prav mnogo ker na- govoriio deistva, za katera delavstvo prav dobro v«?, se zn enkrat s tem zadovoljujemo. če pa bo treba še kaj pojasniti, botro pa tudi, da nas ne bo pekla vest. da pustimo delavstvo tavati v tem;. — Socialistični delavci. SENOVO PRI RAJHENBURGU Redni občni zbor Del. kulturnega društva »Vzajemnost« bo v nedeljo, dne 16. marca t. 1. 7. običajnim dnevnim redom in sicer ob 4. uri pop v »Rudniški restavraciji«. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora udeleži. DRAVOGRAD Nov most čez Dravo se nam obeta. Kdor či-ta naše dnevnike, je gotovo prepričan, da bo most še letos z/graien. Domačini na nismo tž*-ki opttmisti, ker vemo, kako zelo se izvedba MARIBOR Dva vagona bombaža je zopet dobila minuli četrtek tvrdka J. Hutter in drug. Baje bo tvrdka dobila še dva vagona, tako da bo skupna pošiljka bombaža- znašala 6 vagonov. Dobavljeni bombaž je iz Turčije. Želeti bi bilo, da bi tekstilne tvrdke dobile čim preje dovolj bombaža in drugih surovin in da bi se na 'ta način vsaj nekoliko izboljšal slab gmotni položaj našega tekstilnega delavstva. Vsled nastale gospodarske krize je bilo v Mariboru prizadetih več tisoč delavcev in njihovih rodbin, ker so tekstilne tovarne odpustile mnogo svojih uslužbencev, vi kolikor pa so bili delavci še zaposleni, pa so delali samo tri ali štiri dni na teden. S tem so bili seveda hudo prikrajšani na že itak skromnem zaslužku in | so nekatere družine trpele po več mesecev hudo pomanjkanje. Med 'tem ko je kupna moč tekstilnega delavstva, ki ga je v Mariboru in okolici največ, z dneva v< dan padala, pa je silovito naraščala draginja. Res je, da so se tudi za malenkost dvignile delavske mezde, vendar pa ti skromni poviški mezd nikakor niso v skladu s povišanimi cenami življenjskih potrebščin, ki so se na splošno podražile za 50 100, moka pa celo skoraj za 190 odst. V delavske domove se je vsled tega naseliia beda, na posledicah tega stanja pa so prav tako trpeli tudi mali obrtniki in trgovci. Iz Sovjetske Rusije je doslej čez Nemčijo v našo državo prispelo baje 30 vagonov bombaža, iz Turčije pa 3000- ton, medtem ko bo ostanek 8000 ton bombaža dobavila Turčija pozneje. Upati je torej, da bo polagoma tekstilna industrija vendarle dobila potrebne surovine in da bo teh deležna tudi industrija \i Mariboru, kier so bili delavci, poleg delavcev v Kranju, najhujše Prizadeti vsled nastale krize v tekstilni stroki. Od stanovanja do stanovanja vrši agitacijo neko društvo v našem mestu v zadnjem času. Agitatorji se poslužujejo vseh mogočih trikov in kar tekmujejo, kdo bo pridobil društvu več članov. Pri tem pa niso prav nič izbirčni in nagovarjajo vsakogar, ki jih hoče poslušati. Seveda ne manjka pri tem obljub in če treba tudi groženj, kadar naletijo na trdovratneža, ki noče o pripadnosti k temu društvu ničesar slišati. Nekatere pridobivajo s tem, da jim obljubljajo, da ne bodo vpoklicani- k vežbarn, ako se včlanijo v to edino zveličavno društvo itd. Tak način pridobivanja članstva je v.se-kakor zanimiv, ker ga doslej pri nas še nismo poznali. Zatemnitve ne bo. Neki prišepetovalci so širili vesti, da bo od 15. t. m. tudi pri nas obvezna zatemnitev. Vest seveda tii resnična. Zakaj se ne posipa lenarška cesta? Lenarška cesta ie čisto razrita in neprestano čitamo, kako zelo potrebno bi bilo, da se popravi ali pa vsaj pošteno pogramozi. Popotnik, ki jo mahne peš proti Sv. Lenartu se čudi, ko vidi velike kufle gramoza ob cesti in si ne ve prav raztolmačiti, zakaj se ne s po- gramozi ceste. Dokler je cestišče še nekoliko vlažno, je najbolj prikladno za gramoze-nje, ko boi suho, se gramoz ne bo več sprijel s cestiščem in zopet bo ves gramoz v obcestnih jarkih namesto tam, kamor spada. W v Čemu taka šala? V še ne pravi naseljenem delu Turnerjeve ulice v IV. okraju, na nasprotni strani ceste kjer grade pravkar dve novi hiši, je nekdo zasadi! trdno v zemlio star. neuporaben obmejni kamen, na katerem je vklesano na eni strani SHS-IX-249. na nasprotni strani pa OE-IX-249. Kakšno šalo si je s tem nepoznani mislil napraviti, se ne ve, saj je ena izmed teli držav priključena Nemčiji, mi smo pa že tudi izpremenili svoj državni naslov. Mesino poglavarstvo opozarja posestnike vrtov in sadnega drevja v Mariboru, da se bo vršilo v prihodnjih dneh obvezno škropljenje sadnega drevja v mestu. Prizadeti naj gredo škropilcem na roko. takih načrtov zavleče. Dne 21. t. m. bo menda prva licitacija. Prvi licitaciji bo potem sledila druga, ki bo kdo ve kdaj in potem, kadar bo tudi druga ilcitacija opravljena, je še daleč, daleč do uresničitve načrta. Kajti načrti romajo ne samo v Ljubljano, ampak tudi v Beograd, na gradbeno ministrstvo in potem jih dobi v oceno nek odbor za javna dela. inv* Most res potrebujemo, dokler ga pa nimamo, pnosimo ljubo Dravo, da staremu prizanese. ČRNA PRI PREVALJAH Vsetn ljubiteljem pesmi. Zveza »Vzajemnost!« bo v kratkem izdala »Delavsko pesmarico«, katera bo vsebovala na okrog 240 straneh izrecno delavske pesmi z notami za pevske zbore. Ker bo naklada omenjene pesmarice omejena in se je bo verjetno tiskalo samo toliko, kolikor bo prednaročnikov, zato opozarjamo vse ljubitelje pesmi, kot tudi vse tukajšnje pevske zbore, da si jo takoj naroče potom našega društvenega blagajnika s. Fej-muta Simuta, pn katerem dobijo vse potrebne informacile. — Odbor »Vzajemnosti«. Naročajte si potom poverjenikov knjfce »Cankarjeve družbe«. Odbor »Cankarjeve družbe« nam .ie javil, da bo letos spet izdal 4 knjige kot običajno prejšnja leta za- malenkostno povišano članarino din 25. Poverjeništvo »C. D.« bo takoj pričelo zbirati člane. Pristopajte k "Cankarjevi družbi«! SV. LOVRENC NA POHORK Zopet prepir v tovarni. — Nedavno je bila v tovarni neka debata o novih minimalnih1 mezdah. Znani agitator za mjnoveišo delavsko organizacijo Karel Vr«^ičttr ie r.alo naznanil delavca Karla Podlesnika oblasti. — | »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev« vabi svoje člane na 16. redni' letni obini zbor, ki se bo vršil dne 16. marca ob pol 15. uri v spodnji dvorani hotela »Urel« . (vhod i/. Slovenske ulice), z običajnim dnev ' nim redom. V slučaju, ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil Pol ure pozneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. — Po občnem zboru bo prosta zabava. Pri tej priliki opominjamo člane, ki so zaostali s članarino, da jo lahko plačajo na občnem zboru ali pa blagajniku Gradišniku Avgustu na domu Frankopanova ul. 57 (hiša »Hranilnega in posojilnega društva delavcev«), Vpokojenci, ki ne prinesejo članarine sami blagajniku, se pa naprošajo, da sporoče svoje naslove po dopisnici predsedniku Bučarju Alojzu, Rajčeva ul. 13-1. — Odbor. Redni letni občni zbor 1. Delavskega osrednjega kolesarskega društva za dravsko bar.o-cino, centrale v Mariboru, bo dne 16. t. m. z začetkom ob 9. uri dopoldne v društveni sobi gostilne Furlan v Mariboru, Tržaška cesta 1. — Zunanje podružnice se opozarjajo, da pra vočasno določijo in sporoče delegate za ta občni zbor. Koliko časa rabi pošta od nas v Avstralijo in nazaj? Iz nekega pisma posnemamo, da je dospelo dne 31. oktobra 1. 1. v Mariboru zračni pošti oddano, pismo v Avstralijo dne 8. decembra 1. 1. Povratno pismo, oddano v av- stralskem mestu Melbourne dne 22. decembra pa je prispelo v Maribor z navadno Pošto dne 13. marca. Rezervni telefonski vod ki spaja levi in- desni breg našega mesta je napeljala pri državnem mostu tukajšnja sekcija telefona in telegrafa. , •„ J .• • ‘J< V mariborski okolici ie imel bogat veleposestnik že več let v svoji viničariji najemnika, katerega bi se bil rad znebili Že lansko leto mu je službo in stanovanje odpovedal in mu grozil s sodnijsko odpovedjo in deložiraniem ali vse ni nič zaleglo, ni se ga mogel znebiti. Pred' kratkim pa mu je gospodar obljubil kot nagrado 50 dinarjev, ako se izseli, na kar .se je izselil. iri V;ode vina so oblastni organi zaplenili in izlili v potok, ker je bilo pomešano s šmarnico. Lastniki pokvarjenega vina se bodo morali še povrhu zagovarjati pred sodiščem. Z broaa je skočila v Dravo neka ženska, k! je osumljena vloma v skladišče tekstilne družbe v Košakih. Orožnik, ki jo je spremljal. le s pomočjo brodarja mlado žensko reši! iz objema mrzlih valov. Ker je popila mnogo vode, ji ie brodar vtaknil prst v usta. cki bi vodo čimPrej izbruhala, pa je slabo naletel, ker je- huda ženska pošteno ugriznila v prst. S niaritansko delo torej ni vedno priporočljivo. Vsled onemoglosti' se je na Glavnem1 trgu zgrudil 80 letni viničar Gregor Kranjc iz Pe ker pri Mariboru. Starčku so nudili prvo po moč tukajšnji reševalci in ga nato odprernill v splošno bolnišnico. ...V." _ v.: Rastne nezgode. Mihaelu Ropiču iz Zavrča pri Ptuju so vrata vagona odtrgala dva prsta^ na roki. — 11 letni sinko vratarja F. Sla tinšeka s Pobrežja je tako nesrečno padel, da si je zlomil roko. — Prav tako si je zlomil roko pri telovadbi nek 12 letni fant iz Slov. Bistrice. Vsi se zdravijo v tukajšnji splošni bolnišnici. Moško kolo e\>. štev. 125.173 znamke »Miro« je nek prefriganec ukradel Alojzu Plan-steinerju izpred neke gostilne v Cafovi ulici. Zdravniško dežurno službo za nujno polnoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedelje, dne 16. marca t. 1. g. dr. Lajovec Stanko. Melie, Klavniška ul. št. 7. Narodno gledališče. Petek, 14. marca, zaprto. Sobota, 15. marca, ob 20. uri: »Brez tretjega«. Izven. Nučičeva proslava. Nedelja, 16. marca, ob 15. uri: »Habakuk«, ob 20. uri: »Brez tretjega«. Red! A. Vršilo se je zaslišanje pri sreskem načelstvu in pred sodiščem, nakar je bil Karel Podles nik pri sreskem načelstvu obsojen na din 500 kazni in na plačilo taks. Proti obsodbi je vložil Podlesnik pritožbo na bansko upravo in pred- lagal, d'a' se zaslišijo tudi njegove priče, ki bodo lahlto potrdile, d'a ni izrekel tega, cesar je obdolžen. Pri sodišču pa je postopanje še v teku, t -. v jurvi » *, nit* ei SLADKI VRH PRI ŠT. ILJU Žična železnica pokvarjena. A^intilo sredo se je pretrgsla žica žične železnice 'tovarne lepenke na Sladkem vrhu in sicer med Št. lijem in Šauperlom. 15 vozičkov je padlo na tla, k sreči pa ni bilo človeških žrtev, pač pa je nastala precejšnja materijalna škoda. Popravilo pokvarjene žične železnice bo baje trajalo skoraj teden dni, predho bo mogla zopet obratovati. SELNICA OB DRAVI Za občinske seje vlada pr1 nas veliko | m en j e, toda dclavci in kmetje ne morejo v tako velikem številu prisostvovati sejam, ker sedanji prostor ni primeren. Kakšne so bile občinske doklade? Naša občina je zgradila veliko šolsko poslopje. V to svrlio potrebuje mnogo denarja. Na zidanje pa smo se v prejšnjih letih pripravljali takole: Občinske doklade so znašale 1. 19,38 50 odst., 1. 1939 61 odst., 1. 1940 60 odst.. 1. 73 odst., za 9 mesecev’, letošnjega leta na 90 odst. Uspeh pa je bil tak-le: din 441 000 (1937), din 576.000 (1938), din 76S,00'> (19,39), din 62(5.000 (1940). din 454.000 (1941). din 395.000 (za 9 mesecev 1. 1941). — Ne vemo pa, ali '6 med izdatki v letošnjem1 proračunu vnešena vsota din 167.000 za- odplačilo milijonskega posojila Falski družbi ali ni. F S VESTI Nemško vojne poročilo: Dne 13. t. m. so naša letala napadala zbiranja čet v severni Afriki. M,cina so bombardirala mesto Cardiff na Angleškem, ki je pristanišče za tovorjenje premoga, nadalje London in pristanišča ter letališča v južni in srednji Angliji; bombe so povzročile veliko razdejanje tudi na zahodni obali Anglije. Angleško vojno poročilo: V noči na 14. t. m. so angleška letala novega tipa izredno hudo napadla Hamburg, letališče Calais in oporišča v severni Franciji. Sestreljena so bila 3 nemška letala ponoči, čez dan 13. t. m. pa 11. Ta teden je bilo sestreljenih 27 nemških letal. — P:ri Harariu v Abesiniji se pripravlja odločilna bitk?.. V Eritreji so bili letalski napadi na italijanska oporišča. Gr'l;o vojno potočilo: Dne 13. t. m. so bili •'zredno hudi italijanski napadi v odseku pri Teoeleniju kjer so si Italijani za vsako ceno rrizadevaH osvojiti izgubljene Postojanke. Fri teh silnih napadih ie bil :ce in sicer je bilo 800 ubitih in ranjenih, 187 pa vjetih. Veja* firmi Irski, Predsednik Irske De Va-lcra je izjavil1 v parlamentu, da preti Irski vojna nci-varncst, ker hočeta obe strani dobiti vojna coirišča na Irskem. Irska pa je za nevtralnost. Na nek medklic ie izjavil de Valera, da si Irska, ne želi druge državljanske vojne. Med Švedsko in Medžarsko je sklenjena trgovinska pogodba za eno leto. Madžarska dolguje Švedski 90 milijonov švedskih kron. Stalinove premije bodo plačevali ruskim znanstvenikom', ki se bodo izkazali posebno zaslužne. Tass. Vsi brezposelni v Zedinjenih državah m pozvani, da se prijavi;,o< na delo v tvojni industriji. Tass. • V teku so pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko, zaenkrat je sklenjen prehodni dogovor. Izvoz le a v Nemči o je zastel, ker je bil naš les predrag. Tako so ugotovili na seji ncmš.ko-jugoslovanskega odbora za izvoz lesa v Zagrebu, ki boi sedaj določil cene lesu in količino lesa, ki se bo izvozila. Državno tovarno za ctment nameravajo zgraditi v Bosni. Načrte izdeluje gradbeno ministrstvo. IZ CESKE Ob drugi obletnici Prt lektorata v Pragi. Urad raihovskega protektorja ie objavil, da se bodo vršile ob priliki druge oblenice ustanovitve Protektorata Češke in Morave sledeče proslave v Pragi: Dne 14. marca M »Španski dvorani« praškega gradu slavnostni koncert »Nemškega filharmoničnega orkestra« za goste protektorja v. Neuratha. Igrali bodo Haydna, Beetiin.vna in Brahmsa. V soboto, dne 15. marca bo slavnostna parada nemške vojske na Vaclavskem trgu, popoldne otvoritev razstave »Nemška veličina«, ki je bila nedavno v Monakovem, zvečer velika manifestacija nemške narodno-socialistične stranke v naj'večji dvorani v Lucerni, na kateri boi govoril profesor Suchen-wirth iz Monakova, obenem pa slavnostna predstava v nemški operi. V nedeljo 16. marca bodo proslave »Dneva Junakov«. Priznanje s. Antoninu Hamplu. Praški delavski dnevnik »Narodni Prače« je objavil te dni v rubriki »Socialna Politika« kratek članek »Bral Antonin Hampl odlaga strokovne funkcije« in Hamplovo sliko. Člankar orain, da je brat Antonin Hampl iz zdravstvenih razlogov odložil svoje predsedniško mesto v »Zvezi kovinarskega delavstva«. Antonin Hampl se je rodil 12. aprila 1874 v Jaromeri, Po končani ljudski šoli se je izučil strojnega ključavničarstva, pozneje je absolviral še obrtno žolo* in delal kot risar. Bil ie zaposlen pri tvrdki Wies-ner v Hrudiniu in v Hradci Kraloivem, kjer je delal še v čaisu svetovne vojne. Lela 1929 je postal predsednik najmečne še češke strokovne organizacije »Zvene kovinarjev« in je obdržal funkcijo predsednika tudi po zlomu reoublike, ko se ic- ustanovila »Zveza kovinarskega delavstva«. Združenje vseh kovinarjev* v enotno organizacijo je bil sploh njegov sen. Kakor znano, je bil s. Antonin Hampl dolga leta tudi socialno demokratični poslanec, predsednik socialistične stranke in do zadnjega zvest sodelavec prezidenta dr. Eduarda Beneša, eden najmočnejših pobornikov njegove demokratične politike. Dnevnik »Venkov« piše: -Kmet in delavec nimata časa ,za šepetanje. Delata za narod in vidita v delti edino jamstvo srečne bodočnosti naroda.« I/ »Narodnih listov«: »Delavec, nameščenec, obrtnik, kmet, mali in večji podjetniki ter u-radniki tvorijo narod. Vsak izmed njih ima v življenju naroda svoje mesto, ki odgovarja njegovi vlogi in ima pravico zahtevati, Ja se njegove« delo za celoto pravilno1 ceni.« ’r’ ječe zaradi prodaje in draženja mesa. DNtB. Pred Izjem, nemškim sodiščem v Pragi so bili dne 5. marca t. 1. obsojeni mesarski pomožni K. K?';t,ek iz Plzna, mesar Josef Vlachov-sky v Plznu in mesarski mojstar František Šandn iz Plzna, kot škodljivci narodn zaradi neprijavljene trgovine z m?som in draženia. vsak ra 3 ]Pfa Križek. je namreč zaklal 8 tflav tfovete živine, 12 svinj in dve teleti, a mesar Vlachovskv ie dbi^avil to živino mesarskemu mo:5tru Šandu, ki ie prodal to živino v trgovini zadruge mesarskih pomočnikov v Plznu javno oo ceni 34 do 36 kron za kg. Predsednik. f?dišča ie v utemeljitvi razsodbe izvajal, •da ima’o nemška sodišča dolžnost čuvati prebivalstvo Protektorata pred neodgovornim brezvernim izkoriščanjem posameznikov, ki bi radi de'a!i med vojno dobiček. Tolmaienie k- povišanju pokojnin rudarskim upskojemm Izredna skupščina delegatov Glavne j bratovske skladnice, ki se je vršila v' Ljubljani dne 4. marca t. 1., je dokončno: sprejela pravilnik o načinu povišanja pokojnin novoupokojencem z veljavnostjo cd 1. marca t. 1. dalje. Iz pravilnika posnemamo sledeče: 1. Vse pokojnine se povišajo za 10 odstotkov; 2. za vse tiste upokojence, katerih pokojnina znaša manj kot din 300 mesečno, se uvede minimalna pokojnina v znesku din 300; za ženo doklada din 150 ter za vsakega otroka v starosti do 16, odnosno 18 let po din 50 mesečno; 3. udova upokojenca prejema din 220 in za sirote po din 50 mesečno; za dvojne sirote pa za prvo din 200; ako jih je več, pa za vsako po din 100 mesečno; 4. v teh povišanih pokojnin in doklad so pa deležni le tisti upokojenci, udove in sirote, ki ne posedujejo prav ničesar in ako 'vrednost njih brezplačnega s tari o- j vanja ne presega v I. draginiskem razredu din 120, v II. din 90 in v III. din 60; če so prevžitkarji in ne presega njim uradno določena preživnina din 200 mesečno. V slučaju, ako znaša več, se jim to vračuna v redne dohodke in se za toliko zmanjša doklada, ne pa tudi zakonito določena pokojnina. Isto velja za upokojence, kmečke posestnike in one, ki izvršujejo kako samo-stalno pridobitno obrt. V svrho lažjega razumevanja, kako se to povišanje določa, navajamo en primer: upokojenec, ki ima sedaj din 364 mesečne pokojnine, dobi 10 odst. po viška, t. j. za din 34.60, kar znaša skupaj din 380.60, ker ima še ženo, dobi k temu din 69.40, tako da znaša vse skupaj din 450; če ima pri tem še nedorasle otroke, dobi še za vsakega dodatek po din 50. Zadeva povišanja nezgodnih rent bo posebej urejena in bodo poviška deležni le tisti nezgodniki, ki niso več zaposleni. Ti poviški veljajo le za tekoče poslovno leto. Kakšne so mariborske viničarske pogodbe O atentatu na angl. poslanika Iz Sofije v Carigradu Kakor že javljeno, sta dne 11. marca'peklenski stroj, ki še ni eksplodiral. 4. 1. zvečer ob pol 11. uri eksplodirala Policija je zaprla vse hotelsko osobje. dva peklenska stroja v veži hotela Vendar se potrjuje sum, da so bili pe-»Pera Palače« v Carigradu, v času, ko klenski stroji vtihotapljeni med postaje angleški poslanik Rendell iz Sofije j nikovo prtljago že v Sofiji in da je bil s svojim spremstvom izpolnjeval prijavnice pri portiriju. Vsled eksplozije je bito ubitih pet oseb, 3 Angleži in 2 turška tajna policijsta, 22 oseb pa je bilo ranjenih, med njimi 7 Angležev in Angležkinj. Policija je takoj po eksploziji obkolila poskušan atentat na poslanika med vožnjo. Italijanski list »Popolo di Roma« piše: »Verjetno da se je razstrelivo nahajalo v prtljagi članov angleškega poslaništva v Sofiji. To je usoda, da mora dinamit povsod spremljati diplomacijo hotel. Pri pregledu so ugotovili, da sta j Velike Britanije. Očitno je, da tudi se-bila peklenska stroja v nekem ko-vče- > daj v tem slučaju skušajo Angleži na gu, ki je bil vtihotapljen med prtljago.! običajen način okriviti druge.« \ Nato so našli še en kovčeg in v njem! Nekaj milijonov stotov žita je Francija dobila iz Maroka v Afriki. , - 4 t’ rt-im tv Namen fran- coske vlade, 'da izvozi žito tudi iz Sirije, je vzbudil odpor mdlotnega /prebivalstva in je prišlo do spopadov. Zagonetna smrt Willyja Miinzenberga, — Po poročilih švicarskih listov so našli v nekem gozdu iblizu Pariza mrtvo truplo znanega nemškega delavskega politika Miinzenberga. Ne ve se, ali gre pri tem za umor ali samoumor. —. Willy Miinzenberg je bil spočetka radikalni socialist, pozneje je igral važno vlogo v komunistični stranki in ie iz nje izstopil nekaj mesecev pred sklenitvijo sovjetsko-nemškega pakta in postal odločen nasprotnik vsake diktature. Iz Moskve na Madžarsko. Dne 15. marca začno voziti direktni vlaki med SSSR in Madžarsko skozi obmejni mesti Lavočna in Volo-vec na progi Lvov—Mukačevo. Vožnja z brzo-vlakom iz Budimpešte v Moskvo bo trajala — 52 ur. V Braziliji je oblast prepovedala vse tujejezične časopise. ' Ameriški državljani zapuščajo Evropo. Trdi se, da bodo poslednji ameriški državljani zapustili Evropo do konca aprila t. 1. Vkrcali se bodo v Lizboni na Portugalskem. Kdo je vse proti zmagi Anglije v Zedinjenih državah? Več tednov se je vršila v Zedinjenih državah razprava o zakonu o pomoči Angliji in vsem napadenim demokracijam. V parlamentu in tudi senatu so se javljali k besedi zagovorniki nevtralnosti Zedinjenih držav, ki so proti (vsakršni podpori Angliji. O tem piše »Proletarec« v Chicagu: »V propagandi proti Angliji so nacisti, fašisti, komunisti, ameriška trgovska zbornica, katoliška cerkev in pa pacifisti vseh vrst. Glavni razlog nasprotovanja v vprašanju pomoči Angliji je pri kapitalistih strah pred Anglijo, t. j. kakšna bo Anglija, ako zmaga v vojni. Gre za vprašanje, ali ne bo ta Anglija postala prva trdnjava socializma, kakor je to predvideval že Karl Marx. Zmaga Anglije se istoveti z zmago delavstva Anglije. To je eden izmed glavnih argumentov, ki vodi ameriški kapitalizem v razpravi o pomoči Angliji.« To so vsekakor zanimive ugotovitve ameriškega lista. f, JESENICE Vsaka batina ima dva konca, »Gorenjec« objavlja v svoji rubriki »Na mejah« v zadnjem času vse mogoče napade in zafrkacije. - •« ■v«.t«t - t -- MV * —-»*-» navajamo pa samo to, da si bomo te »Gorenjčeve« nauke dobro zapomnili in jih svoječasno primerno u-poraibili, H . Je ... •%.. u t. .cr.r- Modernizacija postaje napreduje s tem, da so bili uvedeni zvočniki, ki napovedujejo odhod vlakov. Vendar 'bo, če se ta velika postaja ne bo povečala, tudi ta modernizacija ostala brez pomena. Potrebna bi bila zlasti razširitev blagajniških prostorov, da ne bi bilo ob sobotah Sn delavnikih takega prerivanja pri blagajnah, ker se ljudje boje, da bo vlak prej odpeljal, predno pridejo na vrsto, »Finžgarjevo proslavo« in Finžgar! evo dramo »Razvalina življenja« je napadel »Gorenjec«. Morda mu ni všeč, da je pokazal katoliški pisatelj na primer zakona, ki je pogost v naših vaseh, pa ga ni moči ločiti drugače, kakor s smrtjo enega zakonca, v Finžgarjevem primeru, z ubojem. Vidimo, da »Gorenjca« bode resnica v oči,, pa naj jo napiše tudi katoliški pisatelj-duhovnik. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedelja ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Zmagoslavje pravice«. Med dodatki tudi domač kulturni film in vojni tednik. Za Jožefovo sledi velefilm »Vrnitev v življenje«. TRŽIČ Iz vrst tržlšklh delavcev. Večkrat čitamo v »Delavski Politiki« o slabih tržiških cestah. Prav tako čitamo visoke številke v našem občinskem proračunu, če so že dajatve tako visoke, smerno vsaj pričakovati, da bo že enkrat zginilo z naših ulic neznosno blato, ki ga mora vsak dan gnesti naše tovarniško de-lavstvjo. Danes so težki časi. Delavec si z največjim utrgovanjem nabavlja silno drago obutev. ", /u *.,>> • • Res skrajni čas je, da občinska uprava i/.vede Čim prej tlakovanje naše glavne ulice. Dalje moramo opozoriti občinsko upravo na nujno popravilo predhišnih trotoarjev po glavnih ulicah, ki so vsi v precej slabem stanju. Ponekod so pešci celo v nevarnosti in to zlasti ponoči. Ti trotoar.ii so bili zgrajeni 1. 1905, a jih od takrat nihče več ni popravljal. Potreben je tudi pregled vseh rešetk iztočnih kanalov. Mnogi so v nevarnosti, da si ko stopijo na slabo, zarjavelo rešetko zlomijo nogo. Obč. uprava naj bi opozorila šoferje, da bi po naših blatnih ulicah vozili kolikor mogoče zmerno, da ne bodo mimoidoči oškropljeni od blata od nog do glave. LIMBUŠ PRI MARIBORU Razprava zaradi neresnične obdoižitve pred okrožnim sodiščem, ,V Pekrah je imel lani studenški pekovski mojster Štuhec Anton podružnico prodajalne kmiha v hiši posestnika H. — Na Miklavževo je prišel hišni lastnik v prodajalno po »Miklavža«, pa je naenkrat skočil proti njemu Herič Tomaž in zakričal na njega: »Zidai pa imamo tiča!«. Ko ie na to prišla prodajalka, ji je Herič rekel, da so sedaj dobili enega, drugo se pa bodo že zmenili drugod. Nato ie še povedal Herič, da' je denar zmanjkal, gospodarja pa so dobili. Potem so še posestnika H. naznanili orožnikom in Štuhec ga je klical v svojo pekarno ter zahteval, da povrne denar, ki ie zmanjkal v njegovi podružnici baje v znesku 1323 din. Orožništvo je napravilo ovadbo, prišlo je do obtožbe proti posestniku H., ki je imel zaradi lega dve razpravi pred okrožnim sodiščem. Minulo sredo pa se je pri glavni razpravi izkazalo, na podlagi Štuhe-cove dobavne knjige, da mu je prodajalka prinašala premalo denarja že ves mesec pcprej, ko je bil posestnik H. v oddaljenem Sedlarjevem in (ga sploh ni bilo doma, tako da je izključeno, da bi bil on storilec. Na podlagi same izpovedbe Štuheca in ostalih prič, je na to okrožno sodišče posestnika in gostilničarja H. oprostilo vsake krivde in kazni ter je dobil na ta način popolno zadoščenje. G. H. ima v svoji hiši stalno »Delavsko Politiko«, ki sc je sploh zadnji čas razširila v Prekrah in Limbušu. Marsikdo se čudi, ko vidi naše viničarje in njihove otroke v tistih kričeče raztrganih oblekah, ki so pa največkrat podobne zavrženim, cunjam. Dostikrat slišimo očitke, da viničarji ■vse zapravijo in zapijejo, in da so zaradi tega vedno v taki revščini. V resnici morajo delati viničačrji pod tako težkimi službenimi pogoji in za naravnost nemogoče in sramotne plače, da pri današnji draginji nimajo niti za kruh, kaj šele da bi si mogli kupovati obleko. Din 4 na dan je že skoro najvišja mezda. Kaj si naj viničar kupi za ta dnevni zaslužek din 4? In se še najdejo rodoljubi, ki javno pišejo po časopisih, da imajo vinograde samo jz dobrote do viničarjev, da lahko viničarji živijo. Pri vladajoči nevednosti viničarjev še ti reveži podpisujejo pogodbe, ki so proti vsakim dobrim šegam in zakonitim predpisom, borskega meščana, večkratnega hišnega posestnika in premožnega trgovca ter vinogradnika, Pravi monstrum je viničarska pogodba mari-ki je sklenil za svoj vinograd v Počehovi z viničarsko vdovo službeno pogodbo, ki jo objavljamo brez vsakega nadaljnjega komentarja v večni spomin nezaslišanega garanja viničarke v letu 1940. iw, „ „ ...... Ki Pogodba je bila sklenjena 1. novemPra 1939 za 1 leto, to je do 1. novembra 1940 in se glasi sledeče: Službeni dogovor posestnika A. B. v Počehovi z uslužbencem K. G. za dobo enega leta, to je od 1. novem- bra 1939 do 1. novembra 1940, Ta službeni dogovor se lahko vsakoletno, obojestransko odpove ali podaljša in sicer med 1. in 15. avgustom za prihodnji 1. november tistega leta. Uslužbenec in uslužbenka, skupno s tremi drugimi uslužbenci, ima skupno iprosto uporabo stanovanja, obstoječega iz treh sob, kuhinje, kleti, podstrešja. Nadalje ima skupno uporabo kravjega hleva, kamre za krmo, kamre za slamo ter podstrešja za seno, potem odmerjeni del hišnega vrta, polja, krme od predanega travnika, seveda samo za krmilno svrho in za čas. dokler je dotičnik v moji službi. Krmo si ima tako odeliti, da izhaja s predano mu zalogo krme do prihodnje žetve. Gnoj je last go- spodarja. Uslužbenci imajo pravico rediti 2 do 3 krave, v kolikor je krma na razpolago. Gospodar ne dostavlja krav. Nadalje pritiče uslužbencu 1 in pol klaftre drv za kurjavo, katere imajo dobiti na 1. november vsakega leta. — Din 4 je dnina za osebo na dan, din 1.50 doklade za škropljenje, pol litra sadjevca na dan, ! liter pri okopavanju in !'/• litra ipri škropljenju. Za košnjo in spravilo sena dobijo vsi 4 us'už- j benci pavšalno 25 din in 15 litrov sadjevca brez dnine. Od uslužbenca ima vsak približno V, orala trtne zemlje za obdelovati in na vseh mojih posestvih, kjer je nastavljen, brez nadaljnjih zahtevkov delo opraviti. Vsekakor imajo na- stavljene delovne moči jim predano delo same opraviti in le s privoljenjem gospodarja nadomestno osebo sprejeti. Posebno se povdarja, da je uslužbenec(-ka) najstrožje odgovoren za svoje otroke, da ti ne povzročijo škodo in za vsako škodo sam jamči. Ko prične sadno drevje cvesti, ne smejo otroci več stopiti v sadovnjak in ne v vinograd. Ako ob delovnem času uslužbenec(-ka) dela ne bi opravljal, se mu odtrga celotna dnina, kakor tudi pijača. Isto se mu zgodi, ako se njegovi otroci ob gori omenjenem času zalotijo v sadovnjaku ali vinogradu. Ako se uslužbenec(-ka) ali svojci istega zasačijo pri tatvini, se obveže uslužbenec s svojim podpisom povzročeno škodo takoj poplačati in na zahtevo gospodarja tekom 8 dni službo zapustiti in tudi vse v svoji uporabi imajoče prostore in njive, v stanu kakšne so, brez vsakih odškodninskih zahtevkov, prepustiti. Ako hočejo uslužbenci(-ke) k drugemu posestniku na delo, imajo zato preje svojega gospodarja ali njegovega zastopnika vprašati, brez privoljenja lega ne smejo k drugemu posestniku na delo, Ako je uslužbenec med delom opijanjen, je posestnik upravičen ga takoj odpustiti in mora v u-porabi imajoče prostore in njive v stanu, kakršne so, brez vsakih odškodninskih zahtevkov zapustiti. Isto se zgodi, ako se uslužbenec ali svojci tega doma opijejo in s tem hišni mir in red prekršijo. V uporabi imaj.oče njive mora' uslužbenecf-ka) brez kake odškodlnine sam obdelovati. Uslužbenci so upravičeni skupno 10 komadov kokoši, toda brez petelina, držati. Nadalje :so dolžni .skupiljo dvorišče in poti okoli hiše čiste držati in tedensko vsaj enkrat pomesti. Ljudje, kateri na posestvu ne delajo, se ne smejo brez dovoljenja gospodarja na hrano in stanovanje jemati. Naravno ima vurk uslužbenec dolžnost, na hišo in posestvo paziti in gospodarja čim najbolje pred škodo obvarovati. Poletni delovni čas traja od 7. do 12. ure s poLurnim odmorom in popoldne od 13. do 18. ure, istotako s polurnim odmorom, za ju-žino, in zapopade čas od 1. marca do 1. oktobra. Zimski čas od 1, oktobra do 1. marca traja od 8. do 12. ure in odi 13. do 17. ure brez vsakega odmora. Tendenca in radikalizem. »Slovenec« piše: »Kdor hoče priti danes tej mladini po šolah in šolskih klopeh čisto blizu, mora torej biti — tendenčen, prav tako pa tudi dovolj radikalen. Mladina ima to dobro lastnost, da polovičarstva ne prenaša, prav tako pa tudi sovraži neiskrenost. Včasih se je z borbo proti tendenci zakrivala hinavščina in idejna revščina, še bolj pa se je to dosegalo z napihnjenim radikalizmom brez idejne vsebine, to je s širokoustenjem in pretiravanjem.« — Mi poznamo hinavščino, ki se s posebno tendenco propagira in tudi širokoustni radikalizem. Oboje najde vnetih pristašev med mladino. Delavski pravni svetovalec Orožne vaje — najemnina (Gorenjsko) Vprašanje: Pri obrtniku sem bil po večmesečni službi poklican na orožne vaje in bi rad vedel, kakšno mezdo mi mora delodajalec plačati za ta čas. Nadalje prosim pojasnila, če mi sme najemodajalka zahtevati tekom orožniih vaj isto najemnino, čeprav stanujeva dva v eni sob1 in če lahko najemnino po izvršeni vežbi poviša? Odgovor: Ker še niste bili eno leto v službi, Vam je dolžan delodajalec plačati za čas orožnih vaj mezdo za 1 teden. Če ibi bili že eno leto v službi, bi imeli pravico do mezde 4 tednov' med orožnimi vajami. — Poviševanje najemnine je izrecno prepovedano in je celo kaz-njivo. Tekom Vaših orožnih vaj pa je najemo-dajalka upravičenna zahtevati isto najemnino, če ji niste stanovanja poprej odpovedali, ako-ravno stanujeta v isti sobi dva. Poprava matičnih listov pri Bratovski sklad-nici (kategorija) Vprašanje: Imam že preko 2» let vštev-nega članstva za bratovsko skladnico. Bil sem v službi v raznih premogokopih in to dobo lahko dokažem s potrdili rudarskih podjetij. Vpisi v matičnih listih bratovske skladnice pa se ne ujemajo s pravim časom službovanja, vsled česar me bratovska skladnica rodi v nižji kategoriji kot bi me morala. Sem vsled tega oškodovan, ker bi dobival nižjo pokojnino. Kaj naj napravim? Odgovor: Zaradi odmerjanja prispevkov in zavarovanih podpor se uvrščajo vsi člani v kategorijo, kakršno delo pač opravljajo. Krajevna in glavna bratovska skladnica morata voditi posebne matične knjige, v katerih je zabeležen čas službovanja z drugimi potrebnimi podatki. Ugotovite najpreje pri krajevni bratovski skladnici, v čem se razlikujejo matični listi od Vaših potrdil rudarskih podjetij, ker imate pravico vpogledati te matične knjige. Ko ugotovite netočnosti, napravite vlogo na krajevno bratovsko skladnico in zahtevajte, da se matične knjige, popravijo glede na Vaša Potrdila pri krajevni in glavni bratovski skladnici. Vsakovrstne odpadke papirja in cunj kupuje in plačuje po najvlšjlh dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor, PobraSJ«, Cankarjeva 16 HiknpnlBla: Maribor, Kopiliiki in rajal Ptajiki-Ttisili e. (Gutlntif) Akordna plača v skupini (Celje) Vprašanje: Že dvakrat ste nam odgovorili v pravnem svetovalcu. Nismo pa točno pojasnili; zakaj se odteguje v posameznih skupinah po 2 odst. za delavca, ki ne dela na akord. 2 odst. kosmatega akordnega zaslužka cele skupine prejema preddelavec, ki nadzira naše delo. Ti odstotki se odtegujejo že nad 15 let. Mislimo, da se nam gpdi krivica in da bi moralo podjetje iz lastnega plačevati preddelavca, ne pa iz akordnega dela. Kolektivna pogodba določa le višino akordnega zaslužka, ne pa način razdelitve tega zaslužka. Odgovor: Ako določa kolektivna pogodba, da spada tudi preddelavec v skupino akor-dantov, potem je odtegljaj za njega popolnoma upravičen. Ako pa po kolektivni pogodbi ni mogoče smatrati, da bi preddelavec tudi spadal v skupino akordantov, ga mora podjetje posebej plačati in ste v tem primeru upravičeni zahtevati nazaj neupravičene odtegljaje od dne veljavnosti kolektivne pogodbe, največ pa za 3 leta. Pismenih odgovorov ne dajemo, ker je naš »PRAVNI SVETOVALEC« namenjen ne sam,o vprašalcem, ampak tudi ostalim naročnikom, da se iz teh vprašanj in odgovorov učijo in si vedo potem v podobnem slučaju pomagati. Pismeni odgovori nas tudi stanejo, poštnino ter papir in kuverte, za kar naš list nima prav nobenega kritja in (prosimo vse naročnike, da to upoštevajo. Knjižico dr. Reismana »O dolžnostih in pravicah v službi« Vam obenem pošiljamo s položnico. ||iniHiHižižiMiiiaiiiiiniitiiBiiiiaiHBMUita«aimiflžiiaaiHB«iaiBafBti»iB Zvočni kino Pobrežje H 15. In 16. marca Ubljstvo na farmi |l 18. in 19. marca Rdela kapica • Ivanček in Marica 5| v barvah češki m MiiiiititainiiiiiiiiniiiiiaiiiiiiiisiiiiiiiimiiRniiniinmiiniiniuiiminigBniHiiBiniianHigi POZOR! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ MARIBOR, Kneza Koclja ulfca št. 14, telefon 21-30, ter podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, telefon 24-94 Izdala In urelaje 'Adolf Jelen v Mariboru, n Tiska Lladska tiskarna d. 'd. v Mariboru, predstavnik V. Eržen v Mariboru.