Inštitut za sociologijo pri Univerzi Edvarda Kardelja (ISU) priha-
ja pred strokovno in širšo javnost s prvim zvezkom svojega glasila ob
petindvajsetletnici obstoja . Ko je bil leta 1959 ustanovljen Inštitut za
sociologijo in fllozofijo, je imel kajpada pionirsko vlogo pri organizi-
ranju in usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področjih sociologije
in filozofije. ISU še danes ostaja osrednja sociološka raziskovalna or-
ganizacija, ki - navzlic izpustu »filozofije« iz naziva -
ne more za-
nemariti tudi področja filozofije, saj Slovenci še danes nimamo filo-
zofske raziskovalne organizacije . Toda sociološka in filozofska de-
javnost sta se v zadnjih dvajsetih letih v tolikšni meri razvejali, daje
treba na nov način zastaviti vprašanje vloge in mesta ISU . V čem naj
bo torej specifična vsebinska usmerjenost raziskovalne dejavnosti na
ISU, usmerjenost, ki jo - upajmo - vsaj deloma izraža že pričujoči,
prvi zvezek » Družboslovnih razprav«?
Po dolgotrajnih in temeljitih diskusijah v Znanstvenem svetu in
Svetu inštituta smo sklenili, naj se ISU razvija v smeri znanstvene
raziskovalne organizacije, ki se ukvarja predvsem s problematiko
merjenja in reguliranja družbenega razvoja
. Takšna usmeritev ust-
rezno povzema doslejšnjo »spontano« specializacijo dejavnosti ISU
in v polni meri omogoča, da bo naše raziskovanje zadostilo potrebam
v slovenskem družbenem prostoru
- odveč je pripomniti, kako ak-
tualnega, če ne kar usodnega pomena je omenjeni sklop v sedanjem
trenutku krize in razpotij naše družbe - in ohranilo spoznavno-teo-
retsko, znanstveno vrednost. Prepričani smo namreč, da je dilema
»znanstvenost«/»zadostitev družbenim potrebam« lažna: razisko-
valna dejavnost lahko dejansko zadosti družbenim potrebam le, če to
počne na teoretsko ustrezni ravni, če se ne podreja pragmatičnim
dnevnim muham .
Poleg tega je prav družbeni razvoj oz
. reguliranje in planiranje
razvoja skupni imenovalec, ki nam omogoča ohraniti vso raznoterost
raziskovalne dejavnosti ISU in jo hkrati poenotiti v okviru neke
3

skupne globalne usmeritve. Ta okvir sega od temeljnega filozofskega
spraševanja o pomenu sodobne tehnike v razvoju družbe, prek te-
meljnih socioloških raziskav družbenega razvoja, tipov artikulacije
različnih produkcijskih načinov v prehodnem obdobju itd ., prek raz-
vijanja globalnih »scenarijev« možnega razvoja naše družbe, pa do
ustvarjanja podatkovne baze za sistem indikatorjev družbenega raz-
voja. To nam daje znanstveno podlago za celo vrsto posebnih eksper-
tiz, kijih bomo lahko opravljali v okviru neposredne svobodne me-
njave dela. Ne gre torej za omejitev na neko področje - raziskovalna
dejavnost ISU bo še naprej obsegala tako družbenoekonomske kot
kulturološke in filozofske teme - gre za »specializacijo« v pristopu
:
za pristop z vidika prihodnjega razvoja, za kritičen spoprijem s se-
danjimi dilemami, v katerih se
- tukaj in zdaj
- odloča naša prihod-
nost .
4