Conto corrent; Poštni tekoči račun. la posta. Q6M lesec List Stane /Tele ,eto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Leto III. Štev. 1 Januar 1924 :: Upravništvo in uredništvo- :: V GORICI CORSO VERDltf. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA: Uredništvo: Novo leto. J. R.: Katere davke bomo plačevali Ferlan Frane: Pridelovanje zelenjadi. Ing. A. Podgornik: Oskrbovanje brejih živali. J. Pušpov: Pitanje govedi. Just Ušaj: Žganjekuha na zadružni podlagi. Živinozdravnik Č.: Nevarne stvari med krmo. J. Koglot: Predelovanje pašnikov in travnikov v polje in nasprotno. Just Ušaj: Nekaj o uporabi žvepla v kleti. Just Ušaj: O sladkem, ali amerikanskem krompirju. Izmenjava denarja pri poštni hranilnici. Izseljeniški vestnik. Vprašanja in odgovori. Kako je po deželi. Tržni pregled. Kaj delamo v mesecu januarju. Gospodarski drobiž. Koliko stanejo menice. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsem sotrudnikom; List bo izhajal vsakega 1. v mesecu in zato potrebuje gradivo vsaj do 25. vsakega meseca. Ostalo je zelo mnogo gradiva, ki pa pride pravočasno na vrsto. Zaenkrat oprostite vsi. Knjigovodski tečaj se bo nadaljeval v prihodnji številki, v ti je izostal vsled drugega gradiva. Čebelarji bodo imeli že v prihodnji številki svoj prostor. V tem oziru naj se prispevki vedno pravočasno dopošljejo. Čitateljem in pri ju tel jem. Uredništvo in uprava sta dobila k No-emu letu mnogo častitk. Nekaterim' ča-stitkam je bil priložen tudi denar za nove naročnike. Predvsem take častitke upoštevamo in zato sedaj vsi na delo, da pridobite še vsak vsaj po enega novega naročnika. Istotako Vas prosimo za naslove takih posestnikov, ki bi se mogoče naročili na list in jim ga mi pošljemo na ogled'. Od Vašega dela zavisi, ali se bo list ne samo vzdržal na sedanji višini, temveč še zboljšal in tudi' pocenil. Na razne klevete, ki se širijo od izvestne strani, se ne bomo ozirali, temveč šli s podvojenimi silami na delo. To naj bo odgovor. Naročnina se pošilja na naslov: Gospodarski list, Gorica, Corso Verdi 37. Kdor se ne želi na-ročiti na list in ga je dbbil, naj ga vrne. CENA OGLASOM: 1 stran 100 Lir V2 strani 60 Lir XA strani 40 Lir Vb strani 25 Lir Za objavo v 2 št. 5% popusta, v 3 št. 10%, v 6 št. 20% celo leto 30% popusta. Kmetovalci I 18% Tomaževo žlindro po 43—44 L 15/17% superfosfat po 33 L kalijevo sol • po 45 L dobite vedno pri Zadružni Zvezi v Gorici Corso Verdi 37, (skladišče via Morelli 36.) kjer se morete naročiti tudi na ostala umetna gnojila, kakor čilski soliter, apneni cia-namid itd.,- kakor tudi na sortirane cepljenke, semena krrnskih rastlin in zgodnji krompir z belim in rumenim mesom. SODI EDVARD BREGANT Izdeluje vsakovrstno kletarsko posodo, spre- jema vsako popravilo po zmerni ceni. Prodaja Via Moreli 12 - pipe, zamaške itd. ■"■■■■ ■■-=--=. . - gp— “b » Železnina 151 a | | Krainer & Comp. | I gorica I kip ^ igj, v Raštelu štev. 19. 5 a « g Zaloga raznovrstne železnine, peči in štedilnikov, ,gS a = .« g kuhinjske posode in drgih železnih predmetov. » Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod imenom ,ADRIA1 Mul Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge to-vrstne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: V Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Gospodarski List m. Uredil Ing. agr. JOSIP RUSTJA V GORICI 1924 Založila Zadružna Zveza - Natisnila Zadružna tiskarna. 48068 VSEBINA 3. LETNIKA Splošno gospodarstvo. Stran Stran Katere davke bomo plačevali 3 Skedenj 136 Ali je kit škodljiv 11 Dobri izgledi za izvoz zgodnjih Izmenjava vlog pri poštni hranil- pridelkov 139 nici na Dunaju 12 Znižanje uvozne carine na neka- Izseljeniški vestnik 13 tere poljedeljske stroje 147 Kmet in kredit 21 Po toči ' ' 198 Gojite sviloprejke 56 Iztirjevanje davka na vino 242 Varstvo ptičev (iS » navadnih davkov 243 Gojenje sviloprejke na Goriškem 70 Davki za 1. 1925 243 Več preizkuševalnega duha 133 Zadružništvo. Revizija kmečkih posojilnic 32 Za godrnjavce 148 Davki in zadruge O‘j Otj Po občnem zboru 148 Izmenjava denarja 34 Občni zbor Zadružne Zveze v Gorici 165 »Hranilnica« - »1’assa di risparmio« 35 Menica »in bianco« 184 Podpirajte zadružništvo 58 Zadruge, ne dajajte blaga na upanje 185 Ime »hranilnica« zadrugam pre- Mednarodna zadružna razstava v povedano 58 Gentu 187 Smisel do zadružništva 7(5 Nekaj opominov načelstvom mle- Imena zadrug 78 karskih zadrug 205 Zadružna pravila mi Likvidacija zadruge 2116 Zadružništvo v Rusiji 102 Menična tožba 207 Vodstva zadrug, pazile 104 Zadružno in prosvetno delo 228 Še o menici 123 1 zobrazba sirarjev 250 1) rža v 1 ja n st v o za <1 r u g 125 Zadruga ob letnem zaključku 252 Računski zaključki 125 Omejeno jamstvo 253 Poljedelstvo. Kako ravnajmo s somonskim 0 spravljanju in ravnanju s lilev- krompirjem skim gnojem na polju Pomen globokega oranja 28 Umetna gnojila h krompirju Stran Stran Nekaj o grahu 75 Podori te strnišče takoj 143 Bolezni krompirja 94 Ajda 143 Pazite na koruzno seme 98 Koruzna snet 161 Ali se izplačajo umetna gnojila 122 Pol robno je dobro žitno seme 179 Ko kopljemo krompir.... 141 Sedaj ski ■bimo za koruzno seme 203 0 uporabi hlevskega gnoja za Osipanjo pšenice 244 gnojenje 142 Živinoreja. Pitanje goved 7 Predelovanje pašnikov in travnikov v polje in narobe 11 S čim zasejemo travnike 51 Čistite travniški mah 75 Prednosti hlevskega zelenega krmljenja in prednosti paše 9(5 ()1> začetku paše 97 Par pripomb k zelenemu krmljenju 119 Živinorejsko vprašanje v ajdovskem okraju 156 Živinorejski okraji in odbori 175 Premalo živine redimo 176 Montafonska, švicarska in simo-dolska pasma 19(5 Pristojbina pri prodaji goveda, ovce ali prašiča 2015 Kako si kupimo dobro kravo 21(! Razstava goveje živine v Ajdovščini 221 Vprašanje goveje pasmo v Vipavski dolini 238 Prašičereja: Nekaj o plemenskih prašičih 66 Cepite prašiče proti rdečici 91 Napravite za prašiče tekališče 93 Nakup plemenskih prašičev 114 Prašičja kuga 159 Opitanje prašičev .1.97 Perutninarstvo: Nekaj o perutninarstvu 20 \/Mrčes, ki muči perutnino 27 Deset zapovedi za perutninarje 71 Kokošja krma 121 Perutninska kolera 217 Živinozdravništvo: Oskrbovanje brejih živali 6 Nevarne snovi med krmo 9 Snaženje kože je polovica krml jenja 29 Slinavka in parkljevka 30 Razširjanje pasje stekline 31 Prehladne bolezni pri živini 46 Puščanje krvi 47 Bolezni na vimenu 67 Splošni krč pri domačih živalih 92 Trgovanje z govejo živino 115 Tuberkuloza-jetika pri domačih živalih 134 Zastrupljenje pri domačih živali 215 Steklina 2.18 Smolika 240 Sadjarstvo. Breskve nadomestilo vinogradov Najvažnejša pomladanska dela okoli sadnega drevlja 23 Škodljivci na breskvah 53 Izvoz goriških črešenj 56 52 Kje dobim mlado sadno drevje? 71 Spomladansko cepljenje sadnih dreves 7.2 Poskusi in uspehi Lutra Barbanka 89 Bolezni na breskvah 100 Uničujte listne uši 120 Naprava kisa iz črešenj 123 Sadjarski tečaj v Idriji 123 Industrijalno gojenje breskev 138 O obiranju sadja 140 Breskvin sad 160 Kako vzgajamo breskve 177 Ne pozabimo orehov 178 Več marelic 204 Kdaj podsajamo mlado sadno drevje 221 Sadna razstava in kongres sadjarjev v Trentu 222 Vinogradništvo in kletarstvo. Žganjekuha na zadružni podlagi 8 Trta po toči 119 Nekaj -o uporabi žvepla v kleti •9 »Nosperal« 145 0 porujavenju vin 57 ('ladosporium Roesleri 144 Koliko vina pridela Goriška 57 Naglo posušen je trt 144 Angleška ali italijanska modra Kolkovanje pri prodaji vina 145 galica 73 Goriška vina na razstavi v Padovi 158 Vinska kriza 74 Peronospora na grozdju 164 0 grozdni plesni in žveplanju trt 98 Trgatev 181 0 dveh zgodnjih škodljivcih vin- Od grozdja do vina 200 ske trte 99 Olajšave vinogradništvu 202 0 škropljenju trt 116 Italijanski vinski zakon 224 Pravilno pripravljenje brozge za Pokušnja novih vin v Milanu 225 škropljenje trt 118 Trgatev 1. 1924 na Goriškem 241 Ravnanje z vinom po letu 118 Vino rujavi 242 Čebelarstvo. Čemu naj se bavimo s čebelastvomf 36 »Huban« detelja 105 čebelarski drobiž 37 čebelarska dela v maju 105 Pomladita dela v čebelnjaku 59 Trčanje medu 126 Krmljenje čebel 60 Umetni roji 126 Plesnoba na satnikih 60 Domača matična rešetka 127 Proti mravljam 61 Čebelarska opravila v juliju 146 Pozor na satnike 61 V okviru naše organizacije 146 Barvanje panjev 61 Uvoz in izvoz medu iz Italije 147 Začetnikom 83 Čebelarska opravila v avgustu 166 Zboljšanje čobelne zaše 83 Lesena trčalka (točilo) 167 Opravilo v čebelnjaku v aprilu 84 Čebelarska opravila v septembru 187 Shranjevanje satovja v medišču » » v oktobru 208 A.-Ž. panja 105 Prezimavanje v medišču A.-Ž. panja 209 Stran Stran Čebelarska opravila v novembru 232 Čebelarska opravila v decembru 253 Skupni panj ali paviljon 232 Žnideršičev panj 254 Razno. Knjigovodski tečaj: 38, 79, 108, 228. Tržni pregled: 16, 42, 62, 86, 110, 129, 151, 189, 235. Vprašanja in odgovori: 14, 40, 61, 85, 107, 128, 149, 168, 189, 210, 233, 255. Mesečna opravila: 17, 43, 63, 87, 110, 130, 150, 169, 190, 211, 233, 255. Kako je po deželi: 15, 41. Gospodarski drobiž: 18, 44, 88, 112, 131, 152, 171, 192, 212, 236. Novo leto 1 Pridelovanje zelenjadi 4, 25 O sladkem ali amerikanskem krompirju 11 Iz pusta v post 45 Ameriški sladki krompir 54 Italijansko-jugoslovanska trgovska pogodba 65 Obligacije Benečij 79 Prad za kmetijski potovalni pouk na Goriškem 113 lizika v kmetijstvu 153, 173, 193, 213 Vremenski preroki 154 Deželni kmetijski urad 157 Grabar, fižolar in grahov sukač 163 Kmetij sko-kemično preizkuševa-lišče v Gorici 182 Razstava v Tolminu 182 Vprašanje učnih moči za podeželske kmetijsko-nadal jevalne šole 194 Krompir v gospodinjstvu 226 Ameriški sladki krompir v Vremah 227 Pomanjkanje vzajemnosti med nami 237 Istrske gospodarske razmere v 1. 1924 245 Kmetijsko - gospodarska šola v Pazinu 248 S. 1. P. A. 248 Koncem tretjega letnika 256 JtV-SSii.UVi:.'1 i -y.\;r.- iO> Conto corrente con la posta. Poštni tekoči račun. GOSPODBRSRI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro. Leto III. Štev. 1 Januar 192-4 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: Novo leto. Srečno novo teto! To je fraza, ki jo splošno ponavljamo in slišimo v teli dneh. Sirom sveta pišemo in pišejo to frazo v mi-ljonili pisem in voščil. Ponavlja jo kralj in siromak, vseučiliški profesor in cestni pometač. Tudi »Gospodarski list« želi Srečno novo leto vsem svojim čitateljem in prijateljem. To voščilo pa ni navadna fraza, temveč je združeno z iskreno željo, da bi to leto v resnici prineslo to, kar naše ljudstvo najbolj potrebuje. Tega pa je mnogo. »Sam si svoje sreče kovač« pravi pregovor. Novo leto bo predvsem tako izgle-dalo, kot je bomo pripravili. Vsak posameznik je v splošnem kovač svoje bodočnosti. Predvsem nam manjka velika porcija dobre volje. Težavni so današnji časi in nič boljši se nam ne obetajo. Težak in redek je zaslužek. Zavedajmo se tega, da ni nikjer na svetu dobro, da nikjer ne letajo po zraku pečeni golobi. Povsod se bije težak boj za življenje, minili so časi lahkega pridobivanja gmotnih dobrot. V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh, tako je bilo zapisano človeškemu rodu že ob samem začetku. Zmotno mnenje vlada med onimi našimi krogi, ki mislijo, da tiči njih rešitev v tem, da prodajo svoje tukajšnje imetje in se izselijo. Tisoči so že po vojni izgubili svoje celotno premoženje, ker so lahkomiselno prodali svoje imetje in se vlovili na limance raznih brezvestnih izseljeniških agentov. Ko so videli, da so osleparjeni, je bilo prepozno reči »nazaj«, ker tega ni več bilo in bili so v breme sebi in drugim. Kdor se hoče izseliti, naj enkrat in dvakrat premi- sli, dobro premisli in naj ne hodi nikamor, ako nima zagotovljenega zaslužka in dobrih prijateljev, ki ga bodo v začetku vpeljali v novem življenju. In naša zemlja? Lepa je naša zemlja in sposobna še marsikoga prehraniti. Mnogo zakladov skriva naša zemlja, ki jih pridno in skrbno ljudstvo bo laihko dvignilo. Sadje da lep dohodek, a dalo bi mnogo večjega in lepšega, ako ne bi naši kmetovalci mislili, da je dovolj, ako drevo vsadimo in ga obiščemo šele tedaj, ko bi moralo biti sadje zrelo. Dobre hruške, izbrane jabolke, marelice, breskve in tudi črešnje bomo vedno lahko prodali. Tudi naše vinogradništvo ni še na tleh. Za mnogo bomo morali vinogradništvo dvigniti, seveda bomo morali gledati predvsem na kakovost in ne samo na količino. V tem ožim si moramo zapomniti, da je-pri nas zelo mnogo zemlje, ki ni za drugo, kot le za trte. Je pa pri nas tudi zelo mnogo take s trto posajene zemlje, ki nikakor ni za trto temveč le za druge kulture. Vinogradniki tudi ne bodo smeli gojiti takih trt, ki dajo mnogo — vode, temveč gojiti bodo morali tako vrsto, ki da izborno vino. — In o kletarstvu? Mnogo smo že pisali in še bomo morali. Ako danes primerjamo gospodarske razmere širom naše dežele, vidimo, da stoje gospodarsko najboljše naše Gore. Ti kraji trpe vsled gospodarske krize sorazmerno še najmanj. Brez dvoma zahvalijo naše Gore svoje boljše gospodarsko stanje predvsem živinoreji. Gotovo je živinoreja v vseh posameznih oddelkih naša najvažnejša gospodarska panoga, kateri morajo naši kmetovalci posvečati posebno mnogo paž- nje. To velja v enaki ineri za govedorejo in prašičerejo, pa tudi za kunčerejo in perutninarstvo. Naši goriški okoličani so v 1. 1922. in 1923. prejeli lepe denarce za sviloprejko. Predpogoj sviloprejke pa so murve in zato, je nujno potrebno, da tudi iste sadimo in negujemo. Vojna je uničila mnogo murvinih nasadov, posamezniki so jih pa tudi zelo mnogo posekali. Bube se zelo lahko proda in lep iznos gotovine visoko poplača vse stroške, ves trud in vse skrbi potrebnih 6 tednov. Glede krompirja smo že mnogo pisali in še bomo. Posebno letošnje leto je moralo vsem kmetovalcem odpreti oči. Vrtnarstvo tvori najvažnejši dohodek marsikaterega goriškega in tržaškega okoličana, pa tudi podeželski kmetje bi mogli pridelati mnogo potrebne zelenjadi. Vse poljedelske rastline imajo zelo mnogo sovražnikov, vidnih s prostim očesom in tudi takih, ki jih prosto oko ne opazi, pač pa po njih povzročeno škodo. Mnogo je različnega mrčesa, ki dela samo škodo, mnogo pa je tudi zelo majnih gljivic, proti katerim se moramo boriti na posebne načine. Rečeno ali nerečeno, povsod je dovolj dela, povsod moramo napraviti v tem letu korak naprej. In naše kmetijske organizacije, naše zadruge? Mnogo je pri nas različnih zadrug, ki Imajo vse zelo lep namen, a pri marsikateri ni vse v redu. Naše kmetijske organizacije so zato tu, da kmetu koristijo in da ga vzgajajo, ter da mu pomagajo tam, kjer odpovedo samo njegove sile. Važno nalogo vrši naše zadružništvo, a da bo isto še uspešnejše, da ozdravijo vse od vojne zadane a ne še zaceljene rane. to bodi naš cilj in naša želja v Novem letu. V zadnjem letu je bila uničena naša žganjekuha in bili smo preleni ali pa prene-marni, da bi jo na en ali drugi način omogočili. Na tisoče q vinskih tropin so morali naši vinogradniki lani uničiti, nekateri so jih pokrmili, kar pa ne more biti pravo nadomestilo za našo žganjekuho. V Novem letu si moramo na vsak način ustvariti močno organizacijo, ki bo pravilno uporabila grozdne tropine, vinsko d rož je, odpadlo sadje itd. Ker se že vrše predpriprave. upamo, da bo ta organizacija gotovo uspela. Poleg drugih važnih zadružnih organizacij, bomo morali v tem letu preplesti našo deželo z zavarovalnicami za govejo živino. V tem oziru naj nam služijo za zgled ostale pokrajine kraljestva, v katerih ne deluje nič manj kot 10.000 raznih zavarovalnic za govejo živino. Pri nas so tu in tam tla že pripravljena in upanje je, da bomo mogli koncem leta v tem oziru pokazati resnične uspehe. Nahajamo se v dobi, ko se gospodarsko in drugače izjednačujemo z ostalimi pokrajinami. Na kar srno bili navajeni, odpada, nove naredbe se uvajajo in v tem oziru je nujno potrebno, da jih naše ljudstvo tudi spozna, ker nepoznanje zakonov ne oprošča nobenega. V tem oziru hoče »Gospodarski List« vršiti isto nalogo, kot jo je vršil do sedaj. To je približno program, ki ga hoče »Gospodarski List« vršiti in podpirati v letošnjem letu. Gotovo je, da bo »Gospodarski List« toplo pozdravil in podpiral vsako pametno in izvedljivo misel, ki bi prišla iz kroga čitateljev in prijateljev. To je pot, ki jo bo hodil »Gospodarski List« v tretjem letu svojega življenja in upa, da se bo krog sotrudnikov in čitateljev še bolj razširil, kot se je dosedaj. Uredništvo si je zagotovilo lepo število sotrudnikov in upa, da bo tretji letnik »Gospodarskega Lista« še boljši kot je bil drugi. Naloga prijateljev lista pa je, da pridobe listu čim več naročnikov, vsled česar se bo list pocenil. H koncu polagamo vsemu našemu kmetskemu ljudstvu na srce, naj bo pridno in varčno, skrbno in delavno, da bo naš rod ostal tudi v bodoče to, kar je bil dosedaj in vsled česar nas ceni vsakdo, ki nas je spoznal: rod poštenjakov. V tem imamo najbolje jamstvo za našo gospodarsko in drugačno dobrobit. Uredništvo. Ne bo lakote! Tako pravijo časopisi, ker je izračunano, da bo ostalo do nove žetve 65 milj. q neuporabljene pšenice. Pri nas pa je že v mnogih družinah lakota in bo v vedno več tudi kmečkih družinah, ako ne bomo iz zemlje izčrpali vse, kolikor more zemlja sploh dati. Katere davke bomo plačevali? Z začetkom tega leta je odpadel celotni avstrijski davčni sistem in na njegovo mesto je stopil italijanski. V bistvu je italijanski davčni sistem našemu ljudstvu že znan, ker je moral tekom leta vsak posameznik vložiti več prijav ter tako pokazati oblast-vom podrobnosti svojega! gospodarstva. Kot je že znano, ne bomo več plačevali davkov pri davčnih uradih, temveč jih bomo plačevali posebnim zakupnikom in sicer v šestih obrokih. S tem, da je uvedeno plačevanje v obrokih, je plačevanje davka kolikor toliko olajšano, ker šest majhnih obrokov navidezno ne pritisne tako gospodarja kot en velik. To pa ima tudi svojo slabo stran in sicer to, da so naši ljudje navadno plačevali davek tedaj, ko so imeli v gospodarstvu kakšen dohodek. Tako so n. pr. Vipavci plačali polovico davka v juniju, ko so prodali črešnje, drugo polovico pa v oktobru, ko so dobili kakšen denar za vino, grozdje ali za kaj drugegc. Torej bomo plačevali letni davek v šestih obrokih in sicer v dneh od 10/—18. vsakega drugega meseca, to je februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra. Vsak davčni obvezanec naj dobro pazi na to, da bo imel lepo spravljene vse listine, napovedi, pobotnice in druge davčne listine, ker pri davkih sploh ne pomagajo besede in izgovori, temveč vedno le pisan papir, pisano potrdilo. To naj si naši davčni obvezanci dobro zapomnijo in naj vsa potrdila skrbno hranijo. DAVKI. V naslednjem priobčujemo pregled davkov po italijanskem davčnem sistemu. I. Neposredni (direktni) davki, ki so naše ljudstvo najbolj zanimali, so bili po avstrijskem davčnem sistemu (pri nas v veljavi do 31. decembra 1923) sledeči: 1. splošni in posebni obrtni davek; 2. osebna dohodnina; 3. hišno najemninski in hišno razredni davek; 4. zemljiški davek. Ti davki so z Novim letom, odpadli in od sedaj naprej bo naše ljudstvo plačevalo sledeče neposredne (direktne) davke: 1. zemljiški davek (terreni); 2. davek na stavbe (fabbricati); 3. dohodninski davek (ridiezza mobile); K neposrednim (direktnim) davkom spadajo še drugi davki, ki pa za, naše ljudstvo nimajo posebnega pomena. Ad I. Zemljiški davek sam na sebi je v novih pol. razmerah dokaj višji, kot po avstrijskem davčnem sistemu, a ima to dobro stran, da ne bo tako obremenjen z različnimi dokladami, kot je bil po prejšnjem davčnem sistemu. Cerkvena, šolska, občinska, deželna in cestna doklada so prej večkrat tudi popetorile zemljiški davek in le vsled teh doklad je bil ta davek zelo občuten. Po italijanskem davčnem sistemu je mogoče obremeniti zemljiški davek z najvišjo doklado 60%. Ad 2. Davek na stavbe je po italijanskem davčnem sistemu znatno omiljen in gotovo ne bo našega ljudstva tako pritiskal, kot prejšnji avstrijski hišno - razredni. Prej je moral vsak posestnik hiše plačevati precej občuten hišni davek, ki je bil vsled raznih doklad še občutnejši. Po italijanskem davčnem sistemu so proste davka vse one stavbe, ki jih rabi kmetovalec za stanovanje lastne družine in za svoje gospodarstvo. Na ta način bo velika večina naših stavb prosta hišnega davka. Ad 3. Dohodninski davek (1'imposta di ricchezza mobile) je po italijanskem davčnem sistemu znatno poostren, ker se obdavčijo dohodki, ki presegajo letno svoto 535 lir. Zelo občutna je odmera davka, ki znaša okoli 10% dohodkov. Gotovo je, da bo dohodninski davek najbolj tri našega kmetovalca in obrtnika. Italijanski davčni sistem pozna še več drugih neposrednih davkov, od katerih pa je udarjen malokateri naš človek in zato jih preidemo. II. prometni davek (imposte sui trasferi-menti e sugli affari, imposta sulla circola-zione e sui trasporti). Sem spadajo razne pristojbine in kolkovine, ki jih plačujemo pri registraciji spisov, pri sestavljanju računov in potrdil itd. itd., davek na dvokolesa in automobile, itd. III. Šolnine, to so pristojbine, ki jih morajo plačati obiskovalci šol, donašajo državi letno okoli 75 miljonov lir. IV. Kolkovina na konsumu (tasse di bol-lo sui consumi). Sem spadajo kolkovine na gledališke in kinematografske vstopnice, igralne karte, računske listke gostiln in drugih lokalov, davek na likerje in šumeča vina, dišave in zdravila itd. V. Posredni davki (indirektni) brez dvoma najbolj tarejo naše ljudi, akoravno se sami tega mogoče niti ne zavedajo, ker plačujejo ta davek istočasno z nakupom gotovega blaga in je davek vključen v prodajno ceno. Neposredno na lastni koži občutijo naši vinogradniki od teh davkov davek na vino (20 L) in na proizvodnjo žganja. K posrednim davkom spada predvsem davek na sladkor, pivo, alkohol, vino in kavo ter carine. Za primer vzemimo sladkor. Mi plačujemo za kg sladkorja okoli 6 L. V teh šestih lirah je zapopadenih okoli 3 L državne užitnine, ki jo plačajo italijanske tvornice sladkorja v obliki proizvajalne takse (tassa di fabbricazione). Ker pa Italija ne proizvodi doma dovolj sladkorja za kritje notranjega konsuma in mora sladkor uvažati iz inozemstva, dobi država svoje tri lire pri kg sladkorja takoj na meji v obliki carine. Isto velja tudi za kavo, ki bi bila najmanj za polovico cenejša, ako je ne bi obremenjevala tako visoka državna užitnina. Od neposrednih davkov ima država največji dohodek. Posebno vrsto davka tvorijo monopoli. Sem spadajo v Italiji naslednji predmeti: a) tobak, ki da državi letno okoli 2 mi-1 jardi dohodkov; b) sol, ki da državi letno okoli 150 miljonov dohodkov; c) žveplenke, ki dajo državi letno okoli 100 miljonov dohodkov; č) kinin in d) loterija. Od navedenih davkov, oziroma pristojbin, ima korist država, denar gre v državno blagajno. Občina in dežela nimajo od tega denarja obilo koristi in zato morajo gledati na druge vire dohodkov. En vir tvorijo doklade na državne davke, večino dohodkov pa si morajo same nabaviti potom posebnih davkov, ki jih je zelo dolga vrsta. Imenujmo le nekatere: 1. Občinska užitnina; 2. Davek na živino; 3. davek na živali za vožnjo, ježo in nošo; 4. davek na pse; 5. davek na stavbišča; 6. davek na vrednost najema; 7. davek na prebivanje; 8. davek na posle; 9. družinski davek; 10. davek na javna in posebna vozila; 11. davek na glasovirje in biljarde; 12. davek na obrtna dovoljenja; 13. davek na napise in fotografije itd. Vsi navedeni ali nenavedeni občinski davki ne bodo pri nas vpeljani v vseh občinah, dobro pa bi bilo, da jih bi vsaj občinski svetovalci dodobra poznali. To bi bil kratek pregled različnih davkov po italijanskem davčnem sistemu, ki je stopil pri nas v veljavo z Novim letom. Katere davke bodo plačevale posebej naše zadruge, je že »Gospodarski List« omenil v svoji 9. številki II. letnika. J. R. Pridelovanje zelenjadi. Ferlan Franc. Pridelovanje zelenjadi postaja vedno večje važnosti, in sicer ne samo za mešča^-na, temveč tudi na kmetih so se začeli zanimati z večjo vnemo kot doslej; da ze-lenjad veliko odnese, pričajo marsikje na deželi lepo obdelani vrtiči. Že med vojno smo opažali, s kako skrbnostjo so se ljudje oprijeli gojitve zelenjadi in kdor je imel le količkaj zemlje, jo je posadil z zelenja-djo. Navadno se nasadi največ zelja, krompirja in fižola, tu pa tam vidimo še drugo zelenjad, ki služi za izvrstno prikuho. Dasi so ljudje pričeli polagoma spoznavati in ceniti vso zelenjad, vendar opažamo še zelo malo zanimanja za nekatere vrste ze-lenjadi, ki vsebujejo še več hranilnih snovi, kot zelje. Kakšna bodi zemlja za zelenjad? Zemljo, katero določimo za zelenjad, moramo že v jeseni globoko prekopati, da zemlja dobro premrzne. S tem zboljšamo fizikalne lastnosti zemlje in črez zimo pogine marsikatera, žuželka in drugi mrčes, ki bi lahko na vrtu mnogo škodoval. Potem napravimo načrt o posaditvi, pri čemur moramo vpoštevati posebne zahteve, ki jih stavi zelenjad na zemljo. Vse kapusnice, kot zelje, ohrovt, zeljni ohrovt, koleraba, cvetni kapus ali karfiola, zahtevajo srednjo, ilovno zemljo mešano s peskom. Ker prhlica najbolj vgaja kapusni-cam, bomo tem pognoili z dobrim hlevskim gnojem, to je preležan kravji gnoj, ali s stranišnikom, ker omenjene zelenjadne rastline potrebujejo mnogo dušika. Od umetnih gnojil pride v poštev predvsem čilski soliter. Pred sajenjem moramo zemljo vnovič prekopati, tako, da pride spodnja plast zemlje na vrh. Njivo razdelimo v gredice, ki naj bodo 1 m 20 cm široke. Na tako pripravljene nasadimo zelje; zgodnje na 40 cm narazen in najbolje v trikot, da pridejo v vrste po tri in po dve rastlini, pozno zelje pa na 50 cm razdalje. Najboljše vrste zgodnjega zelja so erfurtsko junijsko, erfurtsko rdeče ter dunajsko belo, okroglo; pozne vrste so najvažnejše brun-šviško nizko plošnato, ljubljansko nizko, veliko glavnato in magdeburško. Ohrovt nasadimo zgodnji in pozni — za zimsko porabo — po 40 cm na razdalji. Ohrovt daje zelo zdravo in okusno prikuho in lahko stane na polju v zimskem času. Seme za kapus in ohrovt sejemo zgodaj spomladi v gnojne grede, če ne razpolagamo s takimi, pa na prosto. Da dobimo močne rastline, naj bo setev redka. Kolerabce delimo tudi v zgodnje in pozne, to so: erfurtska bela, angleška steklena bela in modra. Sadimo zgodnje na 25 cm, pozne pa na 30 cm razdalje. Najobčutljivejša zelenjad je cvetni kapus ali karfijola, ki zahteva posebno gnojno zemljo, tudi tu poznamo zgodnjo in pozno vrsto. Najzgodnejša je erfurtska z malimi listi, ki napravi v dobri zemlji lepe snežnobele glave. Rastlinice odgojujemo če mogoče v gnojaku, ali pa jih dobimo pri kakšnem vrtnarju. Lahko pa sejemo seme tudi v zabojčke in jih pozneje, predno pridejo na stalno mesto, pikiramo ali presadimo, da se dobro vkoreninijo. Razdalja 40—50 cm, pozne pa 60—80 cm ena od druge; med poslednjimi se dobro obnašajo erfurtski veliki, laški orjaški in non plus ultra. Če imamo dovolj prostora nasadimo lahko za zimo še zeljni ohrovt, ki nam daje nežne in sočne liste v času zime, ko že primanjkuje druge zelenjadi. Sem spada tudi rožni kapus, ki zažene po storžu majne glavice, zelo prijetnega okusa. Med korenasto zelenjad spada: korenj-ček, katerega seme nasejemo na stalno mesto zgodaj spomladi v vrste, ki so 15 do 20 cm narazen. Ko korenje malo odraste ga je treba prepuliti, da se lahko razvija. Dobre vrste so: amsterdamski in nanteški. Peteršilj pridelujemo tako kot korenjček in razločujemo zgubančenega, ki navadno dobro prezimi na prostem, ter debelega sladkornega, katerega moramo spraviti črez zimo v svetlo klet ali zabojčke. Zelena ali zeller (šelna) nasejemo v gnojne grede -če teh ni, v škatle — že meseca februarja in jo pozneje pikiramo, da se dobro vkoreni-ni; nato presadimo po 45 cm narazen v zelo dobro zemljo gnojeno s kompostom. Poleti je skrbeti, da se porežejo preč vse stranske koreninice. Ob deževnem vremenu jo zalijemo z razredčeno gnojnico, ki zeleni zelo dobro koristi; ob suši zalivati. Boljše vrste so orjaška, in erfurtska debela, bela. Rdečo peso sejemo na stalno mesto ali jo pa tudi presadimo na 30 cm vsaksebi; najboljše vrste so erfurtska dolga črnordeča in egiptovska, plošnata temnordeča. Repo pridelujejo zgodnjo pomladansko in jesensko; prvo sejemo že v marcu in jo vporabljamo kot sladko repco za prikuho; to je majska zgodna. Zadnjo pa navadno pridelujemo po poljih, sejemo jo julija do začetkom avgusta. Omeniti je še mesečno redkvico in zimsko, črno in belo redkev, katere pa ne pridelujemo v velikem obsegu. (Konec prihodnjič.) Oskrbovanje Breje domače živali imajo vedno večjo vrednost nego ostala živina, vsled česar jih moramo danes bolj kakor kdaj poprej primerno krmiti in oskrbovati. Krmljenje brejih živali je vsekdar urediti tako, da se more zarodek dobro razvijati. Skrbeti moramo, da je v krmilih dovolj redilnih snovi. Pred vsem je važno, da je v krmi zadosti beljakovin in rudninskih snovi, med temi posebno dovolj fosforovokislega apna. Ce primanjkuje v krmilih redilnih snovi, se zarodek sicer vseeno, vendar pa bolj šibko razvija. Toda ta razvoj se vrši potem na račun breje živaii same, ki vsled tega močno shujša in zmedli. Včasih povzroči lahko slabo krmljenje brejih živali tudi zvrženje ali predčasno skotitev. Pri brejih kravah in svinjah se večkrat pojavi vsled pomanjkanja fosforovokislega apna in beljakovin v krmilih kostolomnica in mehkokostnost. Obedve bolezni se pojavljata navadno le radi tega, ker mora breja krava ali svinja, ki ne dobiva potrebne beljakovine in fosforovokislega apna v pokladanih krmilih, takorekoč jemati navedene redilne snovi za razvoj zarodka iz lastnega telesa in lastnih kosti. Pri brejih ovcah in kobilah se navadno ne pojavlja kostolomnica, tudi če jim pokladamo le takšna krmila, v katerih ni dovolj fosfora in apna. Zdi se, da se fosforovokislo apno drži pri brejih ovcah, in kobilah posebno trdno v kosteh in se noče izločevati iz njih, čeprav je primanjkuje v krmi. Vsled tega pa se opaža, da niso kosti jagnjet in žrebet, ko se skotijo, zadostno razvita. Taka jagT njeta lahko ohromijo, žrebetom pa se krivijo kosti. Osobito v drugi polovici brejosti ne sme primanjkovati v krmi fosforove kisline in apna, ker v tem času okostenijo do takrat še mehki hrustančasti udje itd. Zato naj ne pozabi noben živinorejec po-kladati svojim brejim živalim vsak dan po nekoliko fosforovokislega poklajnega apna, ako hoče ohraniti breje živali pri zdravju in moči ter dobiti zdrave mladiče. Krma za breje živali mora biti dovoli redilna, vendar pa ne preveč redilna. Preredilna krma povzroča, da se žival opita ali zde- brejih živali. beli, kar pa tudi ni dobro. Predebele breje krave n. pr. skotijo le majhne in medle mladiče. Pa. tudi rade zvržejo. Breje živali morajo biti sicer dobro rejene, toda ne smejo biti nikdar debele ali spitane. Najboljša krma je za brejo žival dobra paša. Drugače pa pred vsem dobro in zdravo seno. Opustimo pokladanje vseh takšnih krmil, ki so pokvarjena in težko prebavljiva, ki povzročajo napenjanje ali bi utegnila neugodno vplivati na zarodek. Cim bolj se bliža brejost koncu, tem manj prostora ima želodec in drugi prebavni deli v trebušni votlini. Zato se priporoča pokla-dati brejim živalim posebno v zadnji dobi brejosti po 3 do 4 krat na dan. Za breje živali je dobro in zdravo, da se vsak dan primerno in dovoljno gibljejo. Da gibanje zelo ugodno upliva na breje ži-vaJi, nam dokazuje najbolj ona živina, ki je ali hodi redno na pašo. Pri takšnih brejih živalih le redkokdaj opazujemo težko skotitev ali druge neprilike ob skotitvi. Pa tudi za one živali, ki ne pridejo na pašo, moramo skrbeti, da se lahko gibljejo vsak dan. V ta namen je najbolje, da imamo poleg hleva primerno ograjen prostor, kamor moremo živali dnevno spuščati, da se gibljejo in nadihajo svežega zraka. Breje kobile lahko rabimo za delo v prvi polovici brejosti prav tako kakor nebreje. V drugi polovici brejosti jih ni rabiti za težko vožnjo lesa ali kamenja. To pa posebno ne, če ni svet, koder vozimo, raven. Tudi jih ne sinemo rabiti za takšno vožnjo ali ježo, kjer je treba, da dlje časa vstrajajo v teku. Ne smemo jih pretesno obuzdati in opasati. Pa tudi ne tako vpregati v voz, da jih lahko tolče oje v trebuh, V zadnjih tednih brejosti tudi kobil ni rabiti več za vožnjo in delo, temveč jih pustimo, da se lahko gibljejo zadostno v tekališču. Ležišče (staja) brejih živali ne sme preveč viseti, posebno ne v drugi polovici brejosti. Drugače mora biti ležišče prostorno, suho, mehko in snažno. Nevarna so za brejo živino gladka hlevska tla. Koža breje živine bolj deluje nego pri nebreji. Zato moramo tudi breje živ.ili redno vsak dan snažiti in čistiti. Da breje živali zvržejo, je precej vzrokov. Če pridejo živali v takšno podnebje, ki je zelo različno od onega, v ':aiirt;m so dotlej živele, lahko zvržejo. Dalje lahko povziočajo zvrženje: prevelik nvpcr; krmljenje konopljinih pogač in pogač bombaževega semena; plemenitev krvnosorod-mli živali med seboj; ošiblost; gladka tla, kjer žival zdrsne in pade; udarec in grdo ravnanje sploh; krmljenje zmrzlih, poplavljenih in po dežju močno izpranih krmil; pokvarjna in sploh nezdrava krmila; rosna in po slami pokvarjena krmila; krmljenje krompirja, ki je pognal močne kalice; rja- Pitanje V rokah imam knjigo, ki pravi, da je bilo v celi Primorski 1. 1910 med 140.000 govedi le 1350 pitanih, to je takih, ki se niso uporabljala v noberio drugo svrho (ne za delo, ne za mleko, ne za pleme) kakor le v to, da so se debelila in da so se po odebe-.lemju mesarju dobro prodala. Ta številka je bila v primeri z drugimi deželami v bivši monarhiji zelo nizka. Naši živinorejci pravega pitanja skoraj da ne poznajo, temveč prodajo mesarju kravo koj, ko ni več za pleme, vola pa takoj, ko ni več za delo. Umevno je, da je izrabljena živina suha in da ne bo mesar plačal za njo visoke cene. V tem oziru bo moral naš kmet in živinorejec uvideti, da s prodajo suhe živali zgubi lepo priložnost zaslužka nekoliko stotakov. Krma res velja, a je visoko poplačana z višjo prodajno ceno. Iz »Tržnega pregleda« v vsakem »Gospodarskem Listu« je razvidno, kakšna razlika je v ceni med pitano govedjo (I. vrste) in nepi-tano (III. vrste). Prva se neredko plačuje z dvojnato svoto ali pa še več. Zakaj moramo pitati? S pitanjem hočemo doseči to, da nabere govedo več masti in da mu priraste več mesa. Katerega priraste več in koliko, za-visi od pasme posamezne živali, od starosti živali in od kakovosti krme. Neke pasme se dajo bolj opitati kot druge in v tem oziru stoji vsem pasmam na čelu angleška pasma Shorthorn. Pri teletu priraste v splošnem več mesa, kot masti, čim sta in snetljiva krmila; rožičava rž; preveč viseče ležišče itd. Tudi po prebolelih boleznih lahko zvržejo breje živali. Najhujše pa je kužno zvrženje. Danes je povsod pri nas močno razširjen — kužni katar na spolovilih goveje živine. Ta je napravil v naši govedoreji v zadnjih letih že veliko in zelo občutno gospodarsko škodo. Krave in junice se vsled te kužne bolezni sploh ne ubrejijo ali pa zvržejo navadno v četrtem ali osmem mesecu brejosti. Le temeljito in splošno zdravljenje vseh bolnih živali bi moglo zatreti to nevarno in zavratno bolezen. Ing. A. Podgornik. govedi. starejša pa je žival, tem več nabere masti in tem manjši je prirastek na mesu. Pri suhi. dorasli živali, taki kot jo naši kmetje navadno prodajajo mesarjem, raste pri začetku pitanja tudi meso, ki postaja obilnejše vsled množečega se mesnega soka. Umevno je, da ima pitana žival več mesa in masti kot suha, a meso pitane živali je tudi boljše. S pitanjem povečamo na eni strani množino, na drugi pa tudi kakovost. Meso od suhih, nepitanih živali, je pusto in žilavo, od pitanih pa sočno, mehko, mastno in prhko. Kedaj naj pitamo? Za pitanje ni vsak letni čas enako primeren. Med pitanjem mora žival piti čim. manj vode in zato je za pitanje poletni čas najnepripravnejši. V zimskem času moramo pa upoštevati, da zahteva mraz od živali večje proizvajanje toplote, za kar mora žival v zimskem času uporabiti v ta namen precejšen del podane krme. oziroma svoje masti. Vendar je bolje pitati v zimskem času kot v poletnem, ker moremo v to svrho uravnati toploto v hlevu. Najboljši in najprimernejši čas je za pitanje pomlad ali pa jesen. To pa je seveda mogoče le onemu živinorejcu, ki ima za delo še drugo živino. Koliko časa moramo pitati? Koliko časa moramo pitati, da se pitanje izplača, to je najvažnejše vprašanje, posebno za našega kmetovalca, ki mora gle- dati na vsako stotinko. Izkušnja nam pove, da se pitane izplača le gotovo dobo, do ene gotove točke, ker le do gotovega časa plača žival porabljeno krmo, potem ne več. Ako pa žival več ne plača krme, potem se dela z izgubo, kar pa ne sme delati nobeden pameten gospodar. Pravilo naj bo, da spitamo vsako žival čim najhitreje. V kolikem času se to zgodi, ni mogoče vnaprej določiti, ker zavisi to od krmljenja, pa tudi od lastnosti živali. V splošnem naj velja načelo, da pitamo žival okoli 3 mesece, o uspehu nas pa naj prepriča tehtnica. Med pitanjem mora znašati dnevni prirastek dorastlega vola (500 kg teže) okoli 1 kg. Ako je ta prirastek za mnogo manjši, se pitanje ne izplača ali pa se ne vrši pravilno. Kako pitamo? Predpogoj uspeha v pitanju je mir. Žival ne sme delati, se ne sme izrabljati v druge svrhe. Pri nas bo sicer težko mogoče, ker hočemo imeti od živine po nekoliko različnih dohodkov, a naj se to vzame za merilo: žival, ki jo hočem opitati za mesarja, naj uživa čimveč miru. V splošnem se bo vršilo pri nas pitanje v hlevu, v nekaterih Žganjekuha na Dobili smo sledeči dopis, ki ga drage-volje priobčujemo: Dne 23. decembra sem bil poslan od deželnega kmetijskega urada v Dornberg v svrho propagande za ustanovitev prepotrebne zadružne žganjarne. Ob treh popoldne se je zbralo okoli 150 kmetovalcev v veselični dvorani, ki jo je zgradila tamkaj-šna hranilnica. Navzočim sem pojasnil pomen take ustanove in obrazložil sem jim vse ugodnosti, ki jih nudi takim zadružnim ustanovam država in s tem onemogoča konkurenco žganjaren v privatnih rokah, katerih je že par v naši deželi. Vsi navzoči so uvideli, da bi bila taka ustanova velikega pomena za vinogradništvo v deželi in na moj poziv so izvolili priprav-ljavni odbor. Ta se bo sestal še v januarju v svrho določitve pravilnika. Nato se bo sklicalo občno zborovanje, da se interesentom prečita pravila in, da se prične z nabiranjem članov v Dornbergu in povsodi drugih državah pa pitajo tudi na paši, edino končno dopitanje se izvrši v hlevu. Krma za pitanje mora biti seveda dobra in tečna. Slamo moramo izključiti in ravnotako tudi slabo seno. Tudi sveža krma ne prija temveč naj bo za podlago vedno suha krma, kateri moramo dodati tudi močne krme in v tem oziru igrajo posebno vlogo različne oljnate tropine. Zadovoljiv uspeh bomo imeli od pitanja edino tedaj, ako bomo pitali s svinčnikom v roki in s tehtnico. Najprej moramo izračunati, koliko dobimo za žival, ako jo prodamo neopitano in koliko bi dobili za njo, ako bi jo prodali opitano. Pri tem pa ne smemo računati le razlike kg v teži, temveč moramo tudi vpoštevati razliko cene za kg žive teže pri opitani in neopita-ni. Izračunati moramo potem, kako visoki so stroški za pitanje na podlagi obračuna za en dan. Pri rokah mora biti seveda tudi tehtnica in sicer bi morali stehtati vsako žival vsaj tedensko ter točno zapisovati razliko v teži. Fdin,o ako bomo tako postopali, bomo gotovo dosegli uspeh. J. Pušpov. zadružni podlagi. drugod, kjer bodo hoteli pristopiti k zadrugi, ki bo imela izključivo ta namen, da bo omogočila čim boljše vnovčenje tropin, diožij in morebiti tudi vina in sadja. Just Ušaj, enotehnik. Opomba: Vprašanje velikega podjetja za žganjekuho je torej dozorelo in moremo tudi gojiti upanje, da se bo kmalu ugodno rešilo. Deželnemu kmetijskemu uradu moramo izreči na vsak način priznanje, da je uvidel potrebo takega podjetja in vsaj kolikor toliko pomagal k rešitvi tako perečega vprašanja. V kolikor nam je znan načrt, da se ne misli samo na kuhanje žganja, temveč tudi na izdelavo drugih opojnih pijač in tudi na izdelavo sadnih konserv in marmelade, moramo ta načrt edino toplo pozdraviti in podpirati. Podpirati ga morajo tudi vsi oni, ki jim je na srcu dobrobit ljudstva. Pripravljalnemu odboru svetujemo, naj počasi, a vstrajno nadaljuje pričeto delo, kateremu želimo največjega uspeha. Nevarne stvari med krmo. Vsled premajhne pazljivosti pri krmljenju, posebno ako se pred krmljenjem ne pregleda dobro seno, slamo itd., pridejo v goveje želodce dostikrat trde in ostre stvari, kakor žreblji, igle, kosci žice (drata) in slični predmeti, ki povzročijo prav lahko nevarno obolenje in smrt živali. Imenovani predmeti sicer niso nevarni, dokler leže v vampu, toda nevarnost tiči v tem, da pre-dero te stvari vsled gibanja in stiskanja govejih želodcev pri prežvekovanju želodcev steno in pridejo na to v druge, občutljive telesne dele, katere smrtnonevarno poškodujejo. Prav pogosto pride taka stvar iz sprednjega želodca (kapice) do srčne mrene, katero rani tako, da se mrena vname in se napravi gnojenje, vsled katere žival prej ali slej pogine, ako se ni pravočasno zaklala, ^em in tja se pa taki železni deli zarinejo naravnost v srce in povzročijo nenaden pogin živali. Najbolj nevarne so take železne stvari, ki nimajo glavice, ker se te ne ustavijo in ne obtiče nikjer; za to je n. pr. žica bolj nevarna kot pa žreblji s kapico. Pisec teh vrst imel je opraviti na nekem večjem posestvu v enem letu z devetimi takimi slučaji, tukaj so dobile živali kosce žice v se, ker je dobival gospodar seno zvezano v bale z žico, katero so kratkomalo razsekali, koscev žice pa niso vseh odstranili iz krme in vsled tega so jih požrle živali s krmo vred. Tako obolenje je navadno spočetka težko spoznati, ker se obnaša žival tako, kakor bi imela le pokvarjene želodce. Še le pozneje, ko nastane že resno vnetje srčne mrene, so znaki obolenja hujši in takrat se pokažejo navadno tudi velike otekline na sprednjem delu telesa. Sama po sebi je umevno, da sedaj ni misliti na zdravljenje ali morda na operacijo in žival se mora čimpreje zaklati. Tega nevarnega obolenja se pa prav lahko obvarujemo, ako pregledamo krmo, predno jo pokladamo in odstranimo iz nje vse nevarne stvari. Pazljive naj bodo pa tudi ženske med molžo, da jim ne poližejo krave z glave lasne igle in jih požro, kar se dostikrat dogaja. Č. Opomba uredništva. Posebno tu pri nas, kjer je divjala svetovna vojna in kjer so bile med vojno skoraj vse senožeti prehojene, prevožene itd. od vojske, je pazljivost v tem oziru na mestu. Naše senožeti še niso v popolnem predvojnem stanju, niso še popolnoma očiščene in zato se dobi večkrat med krmo kosce žice, žebljev in drugih kovinastih stvari. Pazite na to, da Vas ne zadene nesreča. Nekaj o uporabi žvepla v kleti. Pri gorenju žvepla se razvija žveplena para, zadušljiv strupen plin, ki g.i v kemiji imenujemo žvepleni dvokis. l'a plin rabimo v kletarstvu, da zamorimo, ozirom ji omamimo, škodljive glivice v vin1., v sodu in v kleti sploh. Časih, po potrebi, g.i rabimo tudi proti koristnim glivicam, ki povzročajo prevrenje sladkorja v alkohol, želeč s tem ustaviti vrenje. Majhne količine žveplene pare nekatere glivice samo omamijo, dočim jih večje zamorijo. Zato je neobhod-no potrebno znati koliko žvepla je v ta ali oni namen rabiti, in kako je pri tem postopati. Za žveplanje kleti, ki je odlično sredstvo proti plesnobi v kleti je zažgati 2 gr čistega žvepla na vsak kubični meter pro- stornine v kleti. Odmerjeno količino žvepla ie deti zvečer na žerjavico v kaki stari železni kozici, ali drugi posodi na tla v sredini kleti. Vrata in okna je dobro zapreti. Klet ostane zaprta do druzega dne. Zve-planje kleti je izvršiti v vlažnih kleteh večkrat, v suhih pa vsake tri mesece enkrat. Za žveplanje sodov je rabiti žveplene trakce. Najboljši so taki, na katerih se nahaja odmerjena koliična žvepla na trakcu, ki ne zgori. Taki žvepleni trakci so na azbestni podlagi, ki ni zgorijiva. Ti trakci imajo tudi to prednost, da na njih vse žveplo zgori, ne da bi pri tem kapljalo od njih. Za sod, držeč sedem hektolitrov, vzemi dva trakca, za manjše sode razmeroma manj trakcev ali le košček enega. Da sod od dvajset hektolitrov je dovolj 4—5 trakcev. Ko hočeš sod z žveplom zakaditi, vzemi žico, napravi na enem koncu kavelj, obesi nanj trakec, prižgi ga, pogrezni ga do polovice soda in zapri veho. Ko zgori, potegni ga ven, snami neiz-gorljivo podlago, natakni druzega, tretjega itd. na kavelj in postopanj nadalje, kakor pri prvemu. Po dc končanem žveplanju zapri trdno sod in pusti ga v kleti. V slučaju, da je bil sod pri prvem žveplanju znotraj še vlažen, ponovi žvepianje po preteku desetih dni. Če je pa bil seu že pred prvim žveplanjeui dobro suh, ga je potrebno zažveplati vnovii šele po preteku dveh do treh mesecev. '! o ž\e-planje je potem ponavljati redno vsake dva, ali tri mesece, dokler ostane sod prazen. Predno je zažveplati sod, ga ie potrebno prej dobro oprati, prezračiti in osušiti, ker v slučaju, da je bilo prej m!.-uh) vino v njem, žveplo radi navzočnosti ogljenčeve-ga plina, ne bi hotelo v njem goreti. Isto tako noče goreti žveplo, niti sv3-a v plesnivem sodu. Tudi tukaj je vzrok ogljikov plin, ki ga izdihavajo glivice od piesm. Za osušenje je obrniti male sode na veho. dr se voda iz njih dobro očedi, v velikih z vi a-ticami je pa s cunjo osušiti vodo, ki se je nabrala na dnu. Z rednim žveplanjem je mnogo bolje hranti prazno posodo, kakor po drugih starejših načinih. Neoplaknjen in zabit sod se rad izpridi in znotraj skisa; opran in posušen sod pa postane pust in kaj rad splesni. Taki sodi se tudi vsled neprestanega nabi-vanj obročev zmanjšajo, obroči na njih radi popokajo in njih dna se upognejo. Zato je najboljši način hranjenja vinske posode z rednim žveplanjem. Pred uporabo je tako posodo vedno z vodo dobro oplakniti in po potrebi pred napolnitvijo z vinom še enkrat zažveplati. Ce se to opusti, zadobi vino od žveplene kisline, ki se je z večkratnim žveplanjem v vlažnem sodu napravila, poseben hrapav okus, ki je zelo neprijeten. Olede žveplanja vina je pomniti sledeče: V ta namen nam služi žvepleni plin, ki nastane vsled gorenja žvepla, ali pa isti plin, ki nastane vsled razkrojitve žveplenih soli v vinu. V prvem slučaju rabimo žveplene trakce, ki jih pustimo zgoreti v sodu pred napolnitvijo z vinom, v drugem pa natri-jumbisulfit, ki ga rastopimo v vinu. Uporaba natrijumbisulfita je mnogo bolj priporočljiva, kakor uporaba žveplenih trakcev, ker z uporabo natrijumbisufita mnogo lažje in pravilnejše odmerimo količino potrebnega plina, kakor pa z žveplenimi trakci. To radi tega, ker so ti trakci neenako težki, ker na njih ne zgori vedno popolnoma vse žveplo in ker pri polnenju soda z vinom, uhaja mnogo žveplanega plina iz soda. Pri žveplanju vina z žveplenim dimom, je postopati kakor pri žveplanju praznih sodov. Količina potrebnih trakcev je tudi v ta namen enaka. Za črna vina vzameš lahko samo en trakec za vsacih sedem hektolitrov, za šibka bela vina pa tudi tri trakce. Črno vino gubi vsled žveplanja nekoliko barve, ali se ta zopet povrne, če se vino pretoči in dobro prezrači. Natrijum bisulfit je rabiti tako-le: Vzemi na vsak hi vina 5 gramov te soli, razstopi jo v majhni količini vode in zlij jo v sod in vino dobro pomešaj. Seveda smeš vino pomešati le, če si ga prej pretočil. S tem si vino požveplal. Sode je zažveplati pred vsakim pretakanjem vina. Ob trgatvi, to je pred napolnitvijo mošta v sode, je te zažveplati le, če je bilo uporabljeno grozdje gnilo, oziroma bolano. V tem slučaju najbolje služi natri-jumbisulfit, ki ga je razstopiti v moštu. Toda o tem, bo list pisal ob prihodnji trgatvi. Časih je potrebno zažveplati tudi sode, ki niso polni. V ta namen nam služi bisuf-fit, ali pa trakci, ki jih zažgemo v posebni pripravi izven soda. Iz te priprave sega cev v veho in po tej cevi dohaja žvepleni plin v sod. Kdor ima samo žveplene trakce na platnu, naj žvepla le s to pripravo, ali pa naj obesi na žico, ki jo rabi za spuščanje gorečega trakca v sod, maj-no železno posodico, ki ne sme biti obširnejša, kakor veha. To raditega, ker od takih žveplenih trakcev kaplja goreče žveplo. To žveplo, ki se nabere na dnu soda, poškoduje z ožganjem dogo in lahko tudi zada vinu okus po gnilih jajcih. Just Ušaj. Predelovanje pašnikov in travnikov v polje in nasprotno. Pašniki so dandanes bolj važni kakor nekdaj, ker spoznamo v njih p re kori st za uspešno rejo živine. Pašniki so potrebni celo tam kjer imajo dobre in zdrave hleve. Živina bi se slabo redila, ako bi ne šla. na prosto. Čeprav so travniki in pašniki velikega pomena za izboljšanje živinoreje, kjub temu dobimo sem in tja travnike in pašnike, katerih predpogoji temu ne odgovarjajo. Mnogo gospodarjev je, ki obdelujejo svoja zemljišča še tako, kakor so jih jim pustili predniki. Kjer je bila nekdaj njiva, tam je še dandanes, kjer je bil nekoč travnik, ga vidimo še danes v ravno takem stanju. Cesto bi bilo to opravičeno ali ne zmeraj. Sem ter tja bi se dala zemljišča predelati in uporabjati za kaj boljšega. Marsikatera njiva bi bila več vredna, če bi jo spremenili v travnik in nasprotno. Kmetovalec mora premišljati na vse strani, da poveča zemljiščne pridelke; s tem bi se še marsikaj doseglo. Mnogo je še občinskih pašnikov (gmajne), ki so v ravnih legah in se rabijo vedno za pašo. Če bi se ravnalo po takih pašnikih bolje in jih gametuo rabilo, bi dosegli mnogo koristi. Če,take pašnike ne moremo pripraviti do večjega dohodka, naj se jih predela v njive, ako je plast zemlje dosti debela in zemlja dovolj močna. V mnogih legah in kjer je dosti zemlje, se da napraviti iz pašnikov lepe travnike. Malovredne pašnike in travnike, ki so pripravni za poljedelstvo, se predela v njivo zelo priprosto. Dotična zemljišča se na jesen preorje, da trda zemlja prezebe in kolikor mogoče zdrobi. Plug mora imeti ostro črtalo in oster lemež, da se ledina rajši reže. Odrezane brazde se morajo dobro obrniti, da ruša prej ko mogoče segni-je. Spomladi lahko sejemo na preorano ledino oves, proso, turšico ali koruzo, lan, ajdo in tudi krompir. Na pognojeni ledini se prideluje z najboljšim uspehom krompir in turšico. Če smo sejali prvo leto žito n. pr. oves, moramo v prihodnje dobro pognojiti in obdelati s kako okopavino, ker s tem čistimo plevel. Njive predelamo v travnike s tem, da jih obsejemo s pravimi in večletnimi travami, katerim naj se primeša nekaj detelje. Za travnik pripravimo njivo po okopavinah, po katerih ostane zemlja plevela čista in gnojna; kajti izdelana in izpita zemlja ne rodi dobro. J. Koglot, km. učitelj. O sladkem, ali amerikanskem krompirju. V spopolnitev članka v zadnji številki tega lista o krompirju, tam imenovanem amerikanskem kostanju, posnemam iz knjige »Dizionario di agrieoltura« sledeče podrobnosti; Ta rastlina se zaznamuje v rastlinstvu z dvemi latinskimi imeni: Convolvulus ba-tatas, in Batata edulis. Doma je iz tropične Amerike. Vrst je več, ki se ločijo po barvi gomoljev, ki so pri nekaterih vrstah rdeči, pri drugih vijolčasti, rumeni itd. Rastlina vspeva dobro v toplem podnebju. Gomolji vsebujejo 13—17% škroba, 3—10% sladkorja in 76% vode. Rastlina je zelo hvaležna za gnojenje s kalijevo soljo in s čilskim solitrom. Najboljše vspeva na novo preorani celini, Pomnoženje se vrši s pod-sajenicami, katere se odlomi spomladi od gomoljev, ki poženejo, kakor krompir. Odlomljene poganjke se nato vsadi v dobro vrtno zemljo. Ko se tu močnejše razvijejo, se jih presadi v maju na stalno mesto in sicer v vrstah po meter oddaljenih druga od druge in v vrsti pa rastline naj ne stoje bližje od pol metra druga od druge. Prvo okopavanje je vršiti v prvi polovici maja in drugi mesec nato. V juniju potrebuje dosti vlage. Gomolje je izkopati koncem septembra, ali v začetku oktobra. Pridelka da povprečno 19 stotov na 1000“ površine. Gomolji služijo v človeško in živalsko hrano in se lahko rabijo tudi za pridelovanje špirita. Gomolje je hraniti v topli kleti, in pokriti jih s slamo ker jim mraz zelo škoduje. Just Ušaj. Izmenjava vlog pri poštni hranilnici na Dunaju. Vladni uradni list »Gazzetta ufficiale« si. 289 z dne 10. decembra je objavil ministrski odlok z dne 28. novembra 1923, ki vsebuje določbe o ureditvi vprašanja izmenjave navadnih hranilnih vlog in vlog na tekoči račun pri bivši avstrijski poštni hranilnici. S tem odlokom je rešen en del onstran meje naloženega a še neizmenja-nega denarja. Vprašanje poštno hranilnih vlog je bilo načelno rešeno že z odlokom z dne 9. nov. 1921 št. 1871, objavljenem v »Gazzetta ufficiale« št. 4 letnik 1922. Ta odlok je določil, da nastopi napram bivši avstrijski poštni hranilnici na mesto posameznih upnikov italijanska država in italijanska poštna hranilnica kot upnik. Nekatere določbe tega odloka so bile spremenjene z novim odlokom z dne 22. julija 1923, št. 1817, objavljenem v »Gazzetta Ufficiale« z dne 30. avgusta 1923. S. tem, drugim odlokom je bilo končno veljavno določeno, katere vloge pri bivši avstrijski poštni hranilnici imajo pravico na izmenjavo. Na izmenjavo imajo pravico one vloge, ki so bile izvršene do 26. marca 1919. Zadnji odlok je napovedal nov odlok, ki bo uredil postopanje pri izmenjavi, in ta odlok je baš odlok z dne 28. novembra 1923. Odlok z dne 28. novembra 1923 deli upnike bivše avstrijske poštne hranilnice v štiri skupine in sicer spadajo v I. italijanski državljani starih italijanskih pokrajin, ki prebivajo v kraljestvu; v II. italijanski državljani novih pokrajin, ki bivajo v Italiji in ki so postali v smislu mirovnih pogodb v S. Germanu in v Rapallu po polnem pravu italijanski državljani ali ki so dobili italijansko državljanstvo potom opcije; v III. italijanski državljani starih in novih pokrajin, ki ne bivajo v kraljestvu; v IV. inozemski državljani, ki biva-jo v Italiji. Naše ljudstvo spada v ogromni večini pod skupini II. in III. Vsak upnik II. skupine, ki hoče dobiti izmenjane vloge pri bivši avstr, poštni hranilnici, mora v roku od 1. januarja 1924. do 15. februarja 1924. izročiti svoje hranilne knjižice, ali kakšno drugo enakoveljavno listino, poštni upravi, ki izda potrdilo. Potega morajo istočasno izročiti 1. potrdilo o ital. državljanstvu (dobe se pri županstvu). 2. potrdilo o bivališču (to potrdilo mora biti izpolnjeno na posebnem vzorcu, ki se dobi pri poštni upravi). 3. izjavo, v kateri upnik izjavlja, da odstopa svojo terjatev z zapadlimi obrestmi pri avstrijski poštni hranilnici italijanski poštni upravi pod pogojem, da mu bo italijanska poštna uprava dolžna svoječasno priznati isto terjatev z zapadlimi obrestmi vred v razmerju 60 stotink za vsako krono. Zadruge, trgovske družbe in druge juri-dične osebe morajo izročiti tudi dokazila, 1. da so bile pred 3. novembrom 1918 registrirane pri trgovskem (zadružnem) registru; 2. da registracija še vedno obstoji; 3. da ima večina članov upravnega sveta (odbornikov) ali odgovornih družabnikov (članov) italijansko državljanstvo. Zadruge naj si torej preskrbijo izspis zadružnega registra pred 3. nov. 1918 in izspis od danes ter listino o ital. državljanstvu. Te izspise oziroma listine naj si dajo prepisati in prepis legalizirati. Upniki III. skupine morajo ravnotako naznaniti svoje terjatve in predložiti najpozneje do 31. marca 1924. 1. izkaz o državljanstvu ki mora biti vi-diran po italijanskem konzulu v inozemstvu, ter 2. potrdilo o bivališču. Nadaljnje potrebne korake bo izvršila italijanska poštna uprava oziroma država sama. Takoj pri izročitvi terjatve izda poštna uprava začasna potrdila, pozneje pa posebne ital. poštne hranilne knjižice. Terjatve na teh poštnih hranilnih knjižicah se bodo obrestovale po italijanski poštni obrestni meri, ki je od 1. januarja naprej 2.76%. Dvigniti ne bo mogoče teh teriatev prej, ko po preteklem šestem mesecu od vpisa v novo hranilno knjižico. Potrebno je, da si vsi upniki bivše avstrijske poštne hranilnice nabavijo čimprej vse potrebne listine in ne zamudijo gori-imenovanega roka. Izseljeniški vestnik. Umevno je, da se mora marsikak naš človek izseliti, ker ne more dobiti doma dovolj sredstev za človeka vredno življenje. Kot je to umevno, tako bi moralo biti tudi umevno, da se izselim tja, kjer bom mogel živeti in kaj zaslužiti, ne pa tja, kjer je še slabše kot doma. Kdor pa opazuje današnje izseljeniško gibanje med našim ljudstvom, ta misli da so zgornji stavki krivi. V tem oziru se opaža pri nas grozno lahkomiselnost. Oni, ki se mislijo izseliti, ne pomislijo dovolj na važnost svojega koraka. Ne pomislijo na to, da lahko pomeni izselitev za njih popolno uničenje, popolno gospodarsko propast. Vsak sanja le o miljonih, o težkih tisočakih, ki jih bo zaslužil. Naši ljudje radi verujejo različnim govoricam, katerih vedno ne preizkušajo na njih resničnost. Nedavno je šlo iz Srednje Vipavske doline večje število izseljencev v Argentinijo. Komaj so šli, že drugi silijo za njimi, predno je bilo mogoče dobiti od prvih vest, da se jim je po poti dobro godilo, da so dobili delo in da jim dobro gre. Zakaj so prvi šli? Šli so zato, ker jim je neki agent neke paroplovne družbe rekel, da se za Argentinijo zelo lahko dobi potni list, da so velike plače in da je tam dol vseh narodnosti mnogo, samo naših ljudi malo. Razni agenti paroplovnih družb in paroplovne družbe same se presneto malo zanimajo za usodo izseljencev, ker njih zaslužek je ta, da ljudi prevažajo. Vozni listek se mora plačati v Trstu, Gorici ali Genovi in ko so izseljenci nekje izkrcani, isti paroplovnih družb več ne zanimajo, kot če imajo dovoj denarja za obratno pot. Tudi vestem raznih listov se ne sme na slepo verovati, ker je popolnoma mogoče, da so podkupljeni. Naslednje je že marsikateri čital, a je potrebno, da ponovimo na tem mestu. V Braziliji so odpravili suženjstvo Črncev dne 13. maja 1888. Vendar je bilo či-tati v braziljanskem listu »O Estado de S. Paulo« z dne 13. oktobra 1923. na 10. strani sledeči inserat (v španskem jeziku): «Colonos italianos. Pessoa seria cede 26 familias superiores, gente de cainpo que chegara brevmente a Sao Paulo, mediante combinacao com contrato. Trata-se das 15 as 17 horas, a rua da Quintanda, 2-A, 3.o andar sala 12.« Slovenski: »Italijanski koloni. Resna oseba prepusti potom pogodbe 26 italijanskih prvovrstnih kmetskih družin, ki prispejo v kratkem v S. Paulo. Pogaja se od 15. do 17. ure v ulici da Ouintanda 2-A, III. nadstr. soba 12.« Z ozirom na ta oglas se je zglasil na navedenem naslovu en gospod, ki skrbi za izseljence in slišal, da mu prepusti »resna oseba« onih 26 družin za ceno 30 contos di reis, kar znaša 70.000 L. Ponudnik je rekel, da ga stanejo naznačene družine že 14 contos in da zasluži le 16 contos (38000 lir). Pridodal je še: »Prepusti se na pod--lagi redne pogodbe pri notarju in takoj pri podpisu pogodbe se plača 5 contos, ostalo ob prevzetju blaga.« Torej so ljudje še vedno blago in blago po postal marsikateri naš izseljenec ki se lahkomiselno izseli. Naši izseljenci si v tujem kraju tudi ne znajo mnogo pomagati in se ne zavedajo, da se nahajajo po celem svetu italijanski konzulati, ki imajo dolžnost brigati se za izseljence — italijanske državljane. Pri istih se dobe tudi razna koristna navodila. Od naše strani se pripravlja izseljeniška organizacija, ki si je postavila za nalogo, da dobi v vsakem večjem kraju svojega zaupnika, ki bo poročal o tamkajšnjih delavnih razmerah. Organizacija deluje brezplačno, a vsled pomanjkanja denarja in sil ne more hitro napredovati, a tudi najmanjši migljaj onim, ki se hočejo izseliti je boljše kot nič. Dopis iz Rio de Janeiro (Brazilija) z dne 5. decembra 1923 se glasi: »Močne kmečke družine z več delavnimi silami lahko dobe delo, a zaslužek je večkrat tako pičel, da se komaj ali pa tudi ne krijejo skromni stroški. Družine z otroci hirajo. Lahko dobe službo in tudi dobro plačo dobre kuharice in izvežbane sobarice. Navadne dekle naj ne hodijo dol. Za inteligente tukaj ni zaslužka, ako nimajo sami mnogo kapitala. Za naše izseljence pa ni celotna Brazilija, temveč le južnovshodne pokrajine, kjer je podnebje bolj milo, ni toliko bolezni in mrčesa ter več železnic. Posamezne braziljanske države (Brazilija je republika obstoječa iz več državic, kot Zvezne države Severne Amerike) ima- jo tudi svoje naseljeniške urade. Za vsako večje mesto Vam bom našel posebnega zaupnika.« Opomba: Prosimo druge liste, da bi ta članek ponatisnili. Uredništvo »Gospodarskega Lista«. Vprašanja in odgovori. Ta rubrika je namenjena itak dovolj jasnemu naslovu. Uredništvo odgovarja navadno le v listu, ako pa želi kdo pismen, poseben odgovor, mora priložiti vsaj znamko za odgovor. Odgovarjamo le na vprašanja naročnikov. Vprašanja morajo biti poljubne gospodarske narave a želimo, da bi bila vedno jasna, ker le tako je mogoče dati jasen odgovor. Načeloma izpuščamo ime in priimek onih, ki stavijo vprašanja in zato imajo ista samo tekočo številko. Vprašanje št. 1: Kako se odpravi iz vina duh po plesnobi? Odgovor: Najlažje odpravite iz vina duh po plesnobi s pravim oljčnim oljem. Na vsak hi vina vzamete V]0 1 imenovanega olja, isto zlijete v sod in dobro mešate, tako da se vse olje razdeli po sodu. Ko ste to izvršili, pustite vino na miru in vse olje vam bo splavalo na vrh. S tem pa je olje tudi vsrkalo iz vina ves duh po plesnobi. Ko ste pustili potem vino pri miru vsaj skozi par dni, je pretočite in sicer prav mirno da se samo zopet ne premeša. Na koncu dobite skoraj čisto olje, ki je uporabljivo za rasvetljavo ali pa kot čistilo. Vprašanje št. 2: Odbral sem že šestkrat moj krompir, a mi vendar še vedno gnije. Kaj naj naredim? Odgovor: Ne moremo vam dati drugega odgovora, kot da preberete še enkrat. Mogoče da vam gnije zato, ker ga imate v pretoplem prostoru in na kupu. Ako ga želite, ohraniti zdravega, potem pazite da ne bo vsled omenjenih nedostatkov trpel. Za letošnje leto vam svetujemo, da bi krompirju pognojili s kalijevo soljo in da bi ga škropili kot trte, ker eno in drugo vpliva proti raznim krompirjevim boleznim. Vprašanje št. 3: Imam eno kokoš, ki je zelo dobra jajčarica, a je dobila to grdo navado, da izpije vsako jajce, ki ga znese. Kaj naj naredim? Odgovor: Napravite takole: Zjutraj zaprite kokoš v kletko z redkimi deščicami. Kletko obesite ali postavite na kakšno stojalo približno pol metra nad kupom slame ali nad krpami. Kokoš bo znesla jajce, a ga ne bo mogla uničiti, ker bo padlo na slamo ali krpe. Potem kokoš zopet izpustite. To ponavljajte skozi nekoliko časa in kokoš bo gotovo izgubila grdo navado. Vprašanje 4.: Ali se hranilne in posojilne knjižice lahko kolkujejo doma? Odgovor: Doma prvo nalepite kolke, potem pa odnesite vse skupaj prepečatiti na kolkovni urad (Ufficio del bollo). Za svoje članice preskrbi to opravilo Zadružna Zveza v Gorici. Vprašanje št. 5.: S katerim umetnim gnojilom naj pognojim detelji? Odgovor: Ako računamo da dobimo od 1000 m2 deteljišča okoli 7 q suhe krme, tedaj smo s to krmo odvzeli zemlji okoli 16 kg dušika, 4 kg fosforne kisline, 10 kg kalija in 18 kg apna. Za navedene količine hranilnih snovi je postalo naših 1000 ur zemlje ubožnejše. Dušika nam ni potrebno vračati, ker ga detelja črpa iz zraku, vrniti pa moramo na vsak način vsaj fosforno kislino in kalij. Za vračilo fosforne kisline uporabljamo lahko toinaževo žlindro ali pa superfosfat; prva je boljša, ker vsebuje mnogo več apna. Uporabljati bi mogli tudi kostno moko, ki pa je v Italiji predra- ga. Ako računaino tomaževo žlindro z 18% fosforne kisline in superfosfat s MV2/0, tedaj bi morali potrositi na naših 1000 m2 okoli 25 kg tomaževe žlindre ali pa 35 kg superfosfata. Upoštevati pa moramo, da se tomaževa žlindra težko topi, posebno ako jo trosimo šele januarja ali februarja, zato je moramo potrositi dvakrat do trikrat toliko, torej 50—75 kg. S tem pa smo dali zemlji fosforne kisline vsaj za 2 leti in tudi dovolj apna. Tudi količino superfosfata moramo povečati in zvišati, in sicer na vsaj 40—50 kg, gnojiti pa že v januarju ali v februarju. Koristno je, pridodati k gnojitvi s superfosfatom tu- di nekoliko apna, v obliki mavca (gipš, gesso). Iz gornjih številk je razvidno, da zahteva detelja zelo mnogo kalija. Ako gnojimo s 40% kalijevo soljo, rabimo za 10002 dete-Ijišča okoli 25 kg, ako gnojimo z 30%, potrebujemo okoli 35 kg, 12% kajnita pa približno 1 q. Tudi glede kalijeve soli je najboljše, da količino gnojila povečamo. Torej kaže gnojiti deteljišče z 50—75 kg 18% tomaževe žlindre in z okoli 30 kg 40% kalijeve soli za vsakih 1000 m2, s trikratno količino pa za 1 njivo (mera v okolici Gorice). Kako je po deželi. SOČA. Menda ni v nobeni občini soške doline gospodarsko stanje tako mizerno kakor v naši. Skoraj edini pridelek je sir, ki pa gre po tako nizki ceni, da ljudstvo niti vsakoletnih dolgov ne poplača. Na vsak način bi bilo treba sirarstvo popolnoma reorganizirati, bodisi pri sirarskih poslopjih, bodisi pri izdelovanju blaga, da bi naš sir zopet pridobil predvojni sloves. V časih, pred svetovno vojno je moški element služil v ludokopih v Porurju; danes je ta stran zaprta. Vrhu vsega tega je še letošnja povodenj naredila ogromno škodo na zemljiščih, da nekatera posestva nimajo prav nobene cene več. Zdi se, da se bodo naše kmetije zopet pogreznile v dolgove. BAŠKA DOLINA. Bog daj srečo! Ta naš stari domači pozdrav našemu »Gospodarskemu Listu« na pragu tretjega letnika, naj veselo in globoko zaorje tudi v bodoče v naše gospodarske ledine. Mnogo se govori in piše o vsem možnem, a glavno radi pozabljamo — našo zemljo in na zaklade ki so skriti v njej. Vsi ki se zavedamo, da je ona naša mati, pričakujemo pobude, da dvignemo njene bisere, naj prešine naše domove veseli dih gospodarskega preporoda ... Pogled nazaj na preteklo leto, naj nam ni brez upa, naš kraj je bil obvarovan večjih ujim, razven da je jesneska povodenj posamezniku naredila precejšnjo škodo, ni zanamovati posebnih nesreč. Letina je bila srednje dobra, posebno žito je dobro obrodilo, tudi z ajdo smo bili zadovoljni, le koruza se nam letos ni obnesla, tudi krompirja imamo precej, nekaj še nad domačo potrebo, oglašajo se že razni me-šetarski kupci; bodimo oprezni, da nas ne ociganijo, kot že večkrat. Ako ne bo trga za njega ga bomo pa pokrmili živini. Iz-venredno lepi pridelek nam je dalo sočivje, repe in korenja je bilo v obilici, kar nam posebno prav pride za živino, ki je naš glavni vir. Le žal, da živinoreja pri nas še ni na stopinji kot bi mogla biti; mnogo se je že izboljšalo a še vse premalo. V prejšnjih časih so šle na roko v tem oziru, razne ustanove, sedaj smo prepuščeni samim sebi. Jasno je, da ne bomo mogli našo živinorejo dvigniti brez združenih moči, treba bo kaj ukreniti, mislim da bomo marsikaj brali o tem v »Gosp. Listu«?! V zvezi z živinorejo so se začele razvijati po naših vaseh mlekarne; večinoma uspevajo lepo. Največ se izdeluje sir, misliti se je začelo tudi na drugo proizvajanje, ako se bo pokazala potreba. Svoje lastne domove imajo že mlekarne na Koritnici, v Stržišču, tudi v Zakojci bo kmalu pod streho, nameravajo jo postaviti tudi na Grahovem. Čutimo čimdalje večjo potrebo, treba bo misliti čim bolj na to, da stopijo te male gospodarske enote, ki jih je deset po številu, v čim ožje stike, da se tako ognejo izkoriščanju. Takih ljudi, ki hočejo bogateti na račun naših žuljev je danes že zadosti. Vsak razumen gospodar se danes zaveda, da se moramo tudi v tem oziru tesno združiti! Marsikaj lepega in dobrega se je naredilo tudi pri nas, a še mnogo dela nas čaka, poprej kot bomo lahko rekli: to je naše! Hud udarec čutijo naši hribi tudi zavoljo onemogočitve žganjekuhe; po naših rebrih je namreč še precej divjega sadja ki se sploh ne da drugače vporabiti, tudi drugega manjvrednega sadja je precej, ki se ne more drugače izkoristiti. Mnogim je bilo to stranski dohodek, ki sedaj odpade. Sadjereja je pri nas zelo zaostala, žlatnega sadja skoraj nič nimamo, naši stari dedje so imeli zato večjo skrb, mi v mlajši generaciji pa smo raje kovali zlatnike po tujih krajih, kakor pa da smo skrbeli za domačo grudo, kar se danes nad nami maščuje. Pri nas smo bili navajeni v prejšnjih časih, da smo šli za zaslužkom križem sveta. Marsikateri se je s tem lepo opomogel, sedaj pa so vrata v svet zaprta. Mnogo naših ljudi čaka na zaslužek, nekateri so že odšli v Jugoslavijo, Francijo, Romunijo, bolj korajžni pa bi radi v Ameriko. Od povsodi pa prihajajo neugodna poročila, tukaj se ne more zaslužiti zavoljo slabe valute, tam se dela samo dva, tri dni tedensko itd. Na splošno, naš gospodarski položaj ni obupen, a je težaven, treba bo napeti vse duševne in telesne sile, da ohranimo to, kar je naše. Tržni pregled. lita: Takoj po žetvi so cene pšenici v Italiji znatno padle in so bile skoraj za 20 L pri q nižje, kot cene na svetovnem trgu. Padec cen je bil posledica obilne žetve in velike ponudbe od strani kmetovalcev. Ker sedaj kmetovalci toliko ne silijo z blagom na trg in ker morajo mlini vendar kriti svoje potrebe, cene pšenici sedaj rastejo in se polagoma bližajo onim svetovnega trga. Cene za q so sledeče: Milan: pšenica navadna 88— 94 L koruza 78— 80 L oves 76— 81 L rž 70— 77 L proso 80— 85 L ječmen Padova: 95—105 L pšenica 86—92 L koruza 78—84 L rž 68—70 L oves 75—78 L Živina: Cena klavne živine je vsled Bo- krave 1. vrste krave 3. vrste teleta 1. vrste teleta 3. vrste L 5, 6.20 L žičnih in drugih praznikov nekoliko zra-stla, a bo mogoče zopet kaj padla. Uvoz klavne živine ni znaten. Cene za kg žive teže so: Milan: voli 1. vrste L 5.70— 6.80 L voli 3. vrste L 3.20— 4.60 L L 2.80— 3.60 L L 9.40—10.— L L 7.50— .8.20 L prašiči L 8.30 živi, zaklani 9.50 I. za kg. Gorica: voli L 3.50—5.— L. krave L 3.-----4.— L prašiči L 7.50—8.30 I Kuna: Trgovina s senom je prevoj mriva, ker ni povpraševanj. Cene oa ne padajo. Najvišje cene sena so seveda kot navadno v Milanu, kjer plačujejo dobro seno po 55—60 L za q. Drugod so cene nižje. V splošnem je cena senu od 30.— do 40.— L za q, okoli večjih mest od 40.— do 50.— L. Slama stane okoli 20.— L po q. Otrobi stanejo v Milanu 54—58 L, v Padovi 48—52 L, posije (drobni otrobi, noli) so nekoliko bolj po ceni. Sir in maslo: Vsled praznikov je cena masla nekoliko zrastla, a ne za mnogo. V Milanu stane maslo 19 L, ravnotoliko v Cremoni in Trevisu, 14.50 v Parmi, 19 do 21 L v Rimu. Cene siru nespremenjene, silijo navzdol. Vino: Trgovina je v splošnem mrtva. Cene slabejšim vinom padajo, boljša vina iščejo. Po posameznih pokrajinah Italije je naslednje stanje: V Pijemontu plačujejo navadna vina po 70—100 L, srednja 100—140, boljša (Barbera) tudi 200.— L. V Genovi je trg mrtev. Prekomorske kupčije z vinom ni. V Emiliji precej drago plačujejo sladka vina (filtrati dolci), ki jih iščejo za izvoz. Za navadna vina ni kupčije. V Toscani plačujejo belo vino po 6 do 6.50 L, črna slabša po 6 L, boljša po 7—8 L za stopinjo alkohola. V Apuliji je trg mrtev, iščejo se le močna vina za rezanje, ki jih plačujejo tudi po 13 L za stopinjo alkohola. V Siciliji je trgvina z vinom dokaj živa, ker Sicilija dela konkurenco drugim italijanskim pokrajinam. Pri nas so cene vina različne. Iz Vipave gre prcej vina v Trst. Vinarska Zveza v Gorici prodaja vino po 120 do 140 L za hi. Umetna gnojila: Trg z umetnimi gnojili je sedaj mrtev, ker je čas za jesensko gnojenje prepozen, za pomladansko pa prezgoden. Tomaževa žlindra je nekoliko pocenila, a malo. Superfosfat prodaja Združna Zveza v Gorici po 33 L za q. Čilskega solitra je prispelo v Italijo zelo mnogo, a ne bo poceni, ker mu urejajo ceno angleški kapitalisti. Stal bo okoli 140 L za q. Letos se opaža, da pokupijo ljudje mnogo kalijeve soli, posebno 30 in 40% kalijevega klorata, ker je v ii obliki najbolj po ceni. Apneni dušik stane 110—120 L. Jajca so širom cele Italije precej draga, posebno ker ljudje ne zaupajo iz inozemstva uvoženim jajcam. Marsikatera naša gospodinja bi mogla pri jajcih zaslužiti kakšno liro. Krompir je širom Italije nekoliko zrastel v cerii. Najbolj po ceni je v okolici Vidma, kjer stane okoli 30 L, dočim stane drugod tudi 50 L in več. V Gorici stane na drobno 40—45 L za q. Kaj delamo v mesecu januarju. Na pOlju moremo vršiti zelo malo del, posebno v goratem delu našega ozemlja, ker je zemlja večinoma zmrzla. Če pa le vreme in plast zemlje dovoljuje, koristi zemlji, ako jo globoko preorjemo. Globoko oranje koristi posebno krompirju in koruzi, pa tudi ostalim rastlinam. Ako nekdo misli spremeniti kakšno senožet v njivo, naj jo na vsak način preorje, če ne že prej, vsaj v zimskem času, da zemlja dobro premr-zne in postane drobljiva. Orati pa ne smemo, ako je zemlja zelo mokra, ker si bomo s tem več škodovali, kot koristili. Zemlja se v takem slučaju »razjezi« in v njej najdemo velike, trde grude, ki nam samo škodujejo. To opažamo pri zemlji tem pogosteje, čim več ilovice je v njej. V tem mesecu moremo njive pognojiti, pa naj si bo s hlevskim gnojem ali pa z umetnimi gnojili. Naši kmetje imajo navado, da gnojijo komaj tedaj, ko imajo sejati oziroma saditi, kar pa ni nikakor pravilno. Gnojiti moramo vsaj en mesec prej, da dobe koreninice rastlinic pripravljeno hrano in jim ni potrebno hirati v prvih dneh njihovega življenja. Na senožeti moramo skrbeti za to, da-isto dobro očistimo razmetanega kamenja, grmičja in trnja. Ako nismo še pognojili senožeti, napravimo to čimprej. Zavedajmo se v tem ožim, da dajo le gnojeni travniki obilo krme, ki nam je nujno potrebna, ako hočemo rediti zadostno število živine, ki mora postati in biti podlaga našemu kmetskemu gospodarstvu. V v i n o g r a du nadaljujemo kopanje in gnojenje, rezanje pa le v slučaju, da je stalno lepo vreme. Glede gnojenja si moramo zapomniti, da ljubi trta pognojitev s kalijevo soljo, za kar je najpripravnejše gnojilo kalijev klorat. Dobro bi bilo, ako bi sedaj naši vinogradniki poškropili trti z 35% raztopnino železnega vitrijoia ali pa z 3% raztopnino žveplene kisline; za to opravilo bi rabili navadno trtno škropilnico ali pa pripravne čopiče. S tem škroplje- njem bi dosegli, da ne bi trt napadala bledica (elilorose), ki povzroči letno zelo mnogo škode, posebno na Krasu. V s a d o v n j a k u je sedaj najpriprav-nejši čas za uničevanje sadnih škodljivcev, ker jih v zimskem času na golem drevju najlažje opazimo. Ako ni velikega mraza kaže sedaj poškropiti drevesa z drevesnim karbolinejem in sicer vzamemo istega na 10 1 vode %—1 kg. Drugo zelo usDešno sredstvo je tobačni izvleček, katerega uporabljamo v obliki 1 % raztopnine. S temi rastopninami uporabljajoč navadno škropilnico, poškropimo celo sadno drevo. S tern bomo uničili zelo mnogo zalege raznih gosenic, ki so največji škodljivci našega sadnega drevja. Zelo priporočljivo sredstvo je tudi 10% raztopnina železnega vitrijola (zelene galice), ki onemogočuje razvoj gljivic in lišajev. Umevno je, da moramo drevju tudi pognojiti, ker drevo kot vsako drugo živo bitje, ne more izhajati brez hrane. Proti koncu meseca — ako je lepo vreme — moremo začeti z obrezovanjem in čiščenjem nepotrebnih vej. Za to delo moramo uporabljati le ostre nože, žage in drugo orodje ter vse večje rane moramo zamazati z drevesno smolo, ako te nimamo s katramom ali magari s kravjekom, med katerega pomešamo nekoliko ilovice. Poslednje sredstvo ni mnogo vredno, a je na vsak način bolje kakor nič. V vrtu moramo v tem mesecu napraviti podroben načrt, kaj in kje bomo sadili. Načrt mora obsegati celo leto, tako da ne bo ostal neizrabljen skozi celo leto niti košček zemlje, Zemlja naj bo globoko prekopana, da grude premrznejo, s čemer uni- čimo tudi marsikaterega vrtnega škodljivca. — V toplejšem delu pokrajine sejejo oni, ki imajo tople gredice, zgodnje zelje, zgodnji ohrovt, jajčevec, (melancani, ba-klažani>, papriko in zeleno (šelno). V hlevu. Zimski čas je za domače živali najnezdravejši, posebno pri nekaterih živinorejcih, ki puste pol metra in več gno-j-a v hlevu ter zamaše vse odprtine z gnojem. V takem hlevu bo res toplo, živina ne bo trpela mraza, a tak topel zrak, ki je vrhu vsega še zelo vlažen, vsebuje mnogo kali različnih bolezni, posebno pa jetike (tuberkuloze). Hlev mora biti zračen, živinorejec pa naj poskrbi o pravem času za dovoljno količino stelje. Koristno je tudi v zimskem času potrositi po hlevu nekoliko mavca (gipsa), na tudi razpadlega apna ali pa celo navadne zemlje, ki vsrka različne škodljive duhove in pline. Živina dobiva v tem mesecu navadno samo ^robo hrano, ako ima pa kdo peso ali repo, naj ji tudi da, a ne sme dati enkrat mnogo te krme, drugič pa nič. Živalim naj se ne pozabi dati nekoliko soli, ako pa krmimo mnogo pese ali repe, potem pa tudi klajnega apna. — Na svinje moramo paziti, ki naj imajo toplo ležišče. V k I e t i ni v tem mesecu mnogo dela, ker smo vino že pretočili. Poskušati pa moramo, ako je vino popolnoma zdravo in predvsem moramo letos paziti na rjavenje vina in na čistost vina. Mraz sam navadno očisti vino. Ako vsebuje vino mnogo vinskega kamna, se isti v mrazu izloči, vsled česar postane vino bolj čisto. Drugače: Preskrbimo si potrebna semena in gnojila. Pripravljamo kole in dračje, čistimo beke itd. Gospodarski drobiž. POBELITE DEBLA SADNIH DREVES. Apno pomori na drevju mah, lišaj in mnogo živalskih škodljivcev, ki se skrivajo po deblu in vejah. Če je drevo z mahom in lišajem močno zaraščeno, ostrgati ga je prej s strguljo in šele nato pobeliti. Da se bo belež boljše oprijel debla, mu moremo pridati malo živalske krvi ali pa tudi malo posnetega mleka. Posneto mleko je na vsak način koristnejše, ker ohrani beležu belo barvo, ki je drevesom v zimskem času zelo koristno. Bela barva namreč usrkava težje gorkoto od črne, a ima tudi nasprotno lastnost, da ne izpušča gorkote tako lahko kakor ta. Zato se pobeljeno drevo v mrzlih zimskih nočeh tako hitro ne raz-lilaja, kot nepobeljeno in zato mu tudi mraz mnogo manje škoduje. TOVARNA SLADKORJA V DEŽELI. Za 9. november je bil sklican v Cervinjan sestanek glede sladkorne tvornice, ki bi se imela ustanoviti nekje v Furlaniji najprej v Červinjanu. Predpogoji za sladkorno tvornico so v deželi dani. Pred vojno se sicer ni mogla ustanoviti, ker ne bi mogla konkurirati s češkimi, v Italiji so pa razmere popolnoma drugačne, predvsem ker Italija ne proizvodi dovolj slakorja za domači konsurn. Italijanski sladkor je danes, in izgleda da tudi za bodočnost, popolnoma varen pred inozemsko konkurenco, ker plača tudi domači sladkor visoko užitnino, inozemski pa mora plačati poleg užitnine iud. visoko carino. Za pridelovanje pese bo prišla v poštev predvsem furlanska nižina, a tudi Goriška okolica, Vipavska dolina in tudi ostali deli dežele bodo lahko sadili sladkorne peso. Brez dvoma bo sladkorna tvormca ■ -ako se bo ustanovila — za našo deželo velike važnosti in koristi, ker bi na ta način bila upeljana res nova kultura, ki bi se mogla razviti mnogo uspešnejše, kot kultura tobaka. Ustanovitev sladkornih ivormc širom sveta je imela vedno za posledico boljše in temeljitejše obdelovame zemlje, predpisano kolobarenje, sploh intenzivnejše kmetijstvo. R. Sladkorja proizvodi Evropa letno okoli 50.500.000 q. Prvo mesto zavzema Nemčija s 14 milj q, Češka z 9, Francija s 7, Poljska z 4V2, Nizozemska 3% q itd., Italija z 3 miljoni q. V letu 1922—23 je bilo v Italiji na razpolago 2.910.000 q za notranji konsum in sicer domačega sladkorja 2.650.000 q, ostali je bil uvožen. Iz teh številk sledi, da uporabi Italija okoli 8 kg sladkorja na glavo in leto, kar je zelo malo v primeri z drugimi državami, predvsem z Anglijo in ameriškimi Zveznimi državami. LETINA GALETE NA GORIŠKEM je znašala v preteklem letu 3472VŽ q, dobljenih iz 5900 onč (po 30 gr) ali 177 kg semena. Letina 1922 je bila v tem oziru nekoliko boljša in sicer za okoli 30 q; ker pa je bila lani cena galeti (in tudi kakovost iste) boljša kot 1. 22. so kmetje tudi dobili več za njo kljub manjši letini. Cena se je vrtela v 1. 1922 okoli 24—28 L za kg, lani pa od 28—36 L. V celoti je prišlo za ga-leto v deželo več kot 10Vs miijonov L. Marsikateri kmet, ki sam ni imel galete, je lani precej iztržil za murvino listje, ki se je plačevalo v dneh po toči v Brdih in Furlaniji tudi po 70 in celo 100 L za q. V splošnem so pa bili naši kmetje v Gorenji Vipavski, na Krasu in a Kanalskem skoraj bi rekli osleparjeni pri murvinem listju, to pa zato, ker niso bili o cenah informirani. Kmetje, pri murvah in galeti je lep postranski zaslužek, ki bo z dneva v dan bolj potreben. kako Čuvamo slabo vino? Sodi naj bodo vedno polni. Na vsak hi vina vzamemo 6—7 gr natrijevega metabisulfita, ga denemo v majhno vrečico in obesimo na veho. Paziti moramo na največjo čistost v kleti. KAKO MOČNO JE ITALIJANSKO VINO? Glasom poročila poljedelskega minister-stva so preizkušali z ozirom na alkoholno stopinjo 100.000 vzorcev vina iz vseh pokrajin Italije in našli: stopinja alkohola belo vino črno vino do 7° 10 5 vzorcev od 7°— 8° 20 20 vzorcev od 8°— 9° 70 100 vzorcev od 9°—10" 150 170 vzorcev od 10°—11° 200 240 vzorcev od 11°—12° 210 190 vzorcev od 12°—13° 130 120 vzorcev od 13°—14° 80 90 vzorcev od 14°—15° 60 50 vzorcev od 15°—16° 40 10 vzorcev nad 16° 30 5 vzorcev Iz tega sledi, da vsebuje v Italiji 69% belega in 72% črnega vina od 9° do 13° alkohola. Vrane ne zobljejo semena, ki je bilo prej nalašč obdelano s katramorn. Da ga vrane ne zobljejo in da ne izgubi na svoji kalji-vesii, vzamemo na 50 kg žita 20 dkg katrana, 20 dkg petroleja in 3 1 vode. Najprej vodo segrejemo, potem jo zlijemo na katran in vse skupaj dobro mešajoč, prilivamo počasi petrolej. Ko je ta mešanica gotova, jo zlijemo na žito in ga premešamo. KAKO MEŠAMO UMETNA GNOJILA? Ako hočem premešati 3 q superfosfata, 1 q kalijeve soli in recimo I q žveplenoki-slega amonjaka, potem stresem na pod ali kamor bilo najprej ¥2 q superfosfata, vrhu ¥2 q kalijeve soli, potem ¥2 q superfosfata, nato ¥2 q amonijaka, zopet ¥2 q superfosfata; ostane mi polovica vseli treh umetnih gnojil, ki jih stresem kot prejšnjo polovico. Ko imam vse gnojilo na enem kupu, vzamem lopato in prevržem z njo cel kup na drugi kup in zajemam gnojilo z lopato iz prvotnega kupa od vzgor navzdol. Tako se razna umetna gnojila najbolj premešajo. Kako dobimo več mleka? Hlev mora biti snažen in svetel, ne pa okna zamašena s kravjekom, kot se še vedno opaža. Snaže-nje je potrebno in zopet snaženje ter poleg tega velik mir v hlevu. Stara deteljišča — kjer se je detelja že skoraj izgubila — kaže gnojiti tudi z dušič-natimi umetnimi gnojili, kot so pokazali lani mnogi poskusi širom Italije. Rjavenje orodju in strojev onemogočimo, ako isto po rabi obrišemo in prevlečemo s cunjo ali ščetko, ki smo jo namočili v kakšnem sušečem olju (orehovo olje, laneno olje itd.) Koliko stanejo menice. Z A P A D L 0 S T Z N E s 1; k 4 mesece nad 6 mesecev 6 mesecev ali „in bianco“ do 100 L. —•30 —'30 —'50 od 100 — 200 „ —•30 —'50 —■90 200 — 300 „ — 50 —■70 150 300 — 400 „ —•50 — 90 1 90 400 — 500 „ —'70 1 30 250 n 500 — 600 „ -70 1-50 290 600 - 700 „ -■90 1 70 330 » 700 — 800 „ —•90 1 90 390 M 800 — 900 „ 1 30 210 430 » 900 1000 „ 1 30 250 4-90 1000 — 1500 „ 2-50 370 7'30 » 1500 — 2000 „ 250 490 970 M 2000 — 2500 „ 370 6 10 1210 n 2500 — 3000 „ 370 730 1450 n 3000 — 3500 „ 490 850 16 90 j n 3500 — 4000 „ 490 970 1930 n 4000 — 4500 „ 610 1090 2170 n 4500 — 5000 „ 610 1210 2410 M 5000 — 6000 „ 730 1450 2890 M 6000 — 7000 „ 850 1620 3370 n 7000 8000 „ 970 19 30 3850 » 8000 — 9000 „ 1090 2170 4330 n 9000 10000 „ 1210 2410 4810 za vsakih nadaljnih 1000 L. ali odlomek 120 240 480 Opomba : Dražja menica se lahko uporablja za manjše svote, a ni gospodarsko pametno. Cenejšo menico se tudi lahko uporablja za večje svote, a mora biti predno jo izpolnimo dokolkovana do one kolkovine, ki odgovarja zneskom v zgornji lestvici. TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE ZADRUŽNE ZVEZE: po L 35. po L 50. Blagajniški dnevniki 100 listov Blagajniški dnevniki 200 listov Blagajniški dnevniki z razdel-nikom za izdatke 200 listov po L 70.— Blagajniški dnevniki z razdel-nikom za prejemke 200 li stov ..................... Razdelniki zadrug . . . Posojilne knjige a 400 strani Posojilne knjige a 300 strani Posojilne knjige a 200 strani Hranilne knjige a 200 strani Imeniki zadružnikov Deležne knjige . . . Salda konti ..... Nakupno-prodajne knjige Blagovni skontri . . . po po PO po 70, 50, 90, 80, po L 70. po po po PO po po L L L L L L 70, 20, 30, 30, 40, 30, Prejemne knjige mleka Knjige za tekoči račun . . Knjige pristopnic, 400 listov Knjige pristopnic, 200 listov Knjige pristopnic, 100 listov Hranilne knjižice, izvod Posojilne knjižice, izvod . Denarne knjige a 200 listov Zadolžnice a) na poroštvo » b) na vknjižbo Izpiski hranilnih vlog . . Izpiski deležev................ Izpiski posojil................ Računski zaključki za den. z. Računski zaključki za blag. z. Obrestne tablice.............. Izkazi za neposredne pristojbine .......................... po L 30.— po L 15,— po L 30.— PO L 20.— po L 15.— PO L 2,— PO L 2.— PO L 22.— PO L 0.50 po L 0.50 PO L 0.40 PO L 0.50 PO L 0.40 PO L 0.30 PO L 0.30 PO L 0.80 PO L 0.10 PO L 1 — po L 0.30 Najpristnejša domača vina dobite vedno pri Vinarski Zvezi v Gorici (Via Mameli št. 8 pri stari gimnaziji) Podpirajte lastnega kmetovalca! Stara znana gostilna „PRI ČRNEM ORLU" Via S. Giovanni št. 6 toči pristna domača vina: briško rebulo, vipavsko belo in črno vino ter kraški teran. — Izborna kuhinja. — Dvorana za zboravanja in dvorišče za krogle. — - ••••■• FIEGL IVAN. Elija Čuk G o r i e a Stolni trgr Šivalni stroji »Original Titan„Pfaff“ jamčeni 30 let. Dvokolesa „Bianchi“ in „Altena“. — Velika zaloga orožja in streliva in posameznih delov zgoraj imenovanih strojev. IBJT* Lastna delavnica. G. CARLOTTO —GORICA Piazza Cavour (ex P. Duomo) Stolni trg 3. Izbrana vrtnarska, poljedelska in travniška semena. Zaloga žita, umetnih gnojil in raznih sredstev za uničevanje rastlinskih škodljivcev in bolezni. Kat. tisk. društvo v Gorici, registr. zadruga z omej. poroštvom Kje je ,Zadružna tiskarna'? V Gorici, Riva Piazzutta IS. Sveče - - - - znane tvrdke JER. KOPAČ - - - - Kadilo “ - Knjige Tiskovine Pisarniške potrebščine ▼ dobite v Knjigarni Kat. tisk. društva v »Montovi hiši4* v Gorici, Via Garducci 6. BEDNAftlK ELIZA - Kat. tisk. društvo v Gorici, Riva Piazzutta št. 18 (Vogal ulice Piazzutta in via Orzoni). Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne" v Gorici. Zadrugarji, podpirajte naša zadružna podjetja 1