M#i «Mk ietrtek bi Mih a poštnino vred alf V Hariborn s pošiljanjem M dom za celo leto 32 din., C let« 16 din., četrt leta Da. Izven Jugoslavije fin. Naročnina se pošlje M upravništvo .Sloven-Me Oospodarja* t Ma-flkan, Koroška cesta 5. ttl H dopošllja do od-pwi Naročnina se plačuje v naprej, inlerurban št 113. Posameana ii«vilk« «dan« 1*50 din. PoSlnlnn plačana v grofovirsl- LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO 47. iteHIka. MA. otnvueaMmn žjj voljo, kje je Ine —? Kaj se je zgodilo —? Barba —!« Počasi je odprla svoje velike plašne oči, pa jih koj spet zaprla. »O vsi dobri duhovi —!« je kriknila in se iznova onesvestila. V tem sta prišla bliže profesor Porter in go.p d Filander. »Kaj naj storimo —?« je vprašal stari gospod profesor ves potrt in obupan. »Kod naj iščemo —? O Bog, — saj vendar ne boš vzel od mene mojega ljubega otroka na tak strašen način —!« »Najprvo moramo zbuditi Barbo!« je odločil Clayton. »Brez dvoma sta bili do zadnjega obe skupaj, kakor vse kaže. Edina Barba nam more povedati, kaj se je zgodilo z Ino. — Barba!« jo je tresel na vso moč. »O vsi dobri duhovi —!« je stokala Barba z zaprtimi očmi. »Nočem vas videti, vi črni peklenžčeki —! Pustite me da umrjem!« »Barba —! Odpri vendar oči! Mi smo, tvoji prijatelji —! Nobenih peklenščekov ni blizu! Odpri oči in povej nam, kje je Ine!« Tedaj je Barba odprla oči. »O vsi dob —!« »Kje je .ne, to nam povej!« jo je prekinil Clayton. »Kaj se je zgodilo?« »Ali ni gospodične Ine tukaj —?« se je prestrašila Barba. Neverjetno naglo se je vzravnala in sedla, vkljub sv j'm težkim kilogramom. »O dobri Bog —! Sedaj se spominjam —1 Seboj so jo vlekli —!« »Kdo —?« je kriknil stari gospod profesor. »Sami strašni črni peklenščeki —!« »Črnci —?« Možje so se spogledali in Clayton se je nemudoma lotih iskanja. S sklonjenim hrbtom je hodil po goščavi ter gledal po tleh in po grmičju. Res je našel poteptano travo in polomljene veje, toda premalo je bil šolan v branju sledov, druga mu niso povedali, ko da so tod hodila živa bitja, zaman pa je ugibal, kdo je bil in kaj se je zgodilo. Ves dan, kar ga jim je ostalo, so iskali, pa'mrak je legel na džunglo in vrniti so se morali domov, ne da bi bili le samo dognali, kam so odpeljali črnci Ino, — če so vobče črnci bili. Tema se je delala, ko so prišli d® obrežja. Žalostna, pobita in obupana družba je sedela tisto noč v nemi, tihi koči. Nobeden ni govoril, vsak je molče predel nit svoje domišljije in ugibal o Inini nesrečni usodi. Tiho so zrli v plapajoči ogenj, drug drugega ni pogledal, skrivali so svoje misli. Končno je profesor Porter pretrgal moreči molk. Pa njegov glas ni bil več glas suhoparnega, sitnega učenjaka, ki govori o odročnih, nepoznanih rečeh. Odločnost, pripravljena na najhujše, je donela iz njegovega glasa, pa tudi nepopisna žalost in potrtost, ki jo more roditi le brezupna izguba najdražjega bitja. »Legel bom«, je pravil stari gospod, »in poskusil da zaspim. Jutri zarana pa vstanem in vzamem živeža, kolikor ga bom mogel nesti, in pojdem iskat svojo Ino. Ne vrnem se brez nje —.« Kakor oster nož je rezal njegov glas v srce vsem. Nobeden mu ni odgovoril, vsak je razumel nesrečnega očeta, — da se nikdar več ne bo vrnil iz džungle. Po dolgem molku je vstal Clayton, rahlo položil roko starcu na upognjeno ramo in dejal: »Jaz pojdem z vami!« »Vedel sem, da se bodete ponudili, — vedel sem, da želiti iti z menoj, Clayton! Pa nikar ne! Ine je izven človeške pomoči. Pojdem, da umrem, kjer je moje dete umrlo —. Isto drevje naj šepeče nad njenim in nad mojim grobom, isto listje naj krije najini trupli —. V življenju se nisva nikdar ločila, tudi v smrti se ne bova —. Ne! Sam pojdem! Moja hčerka je bila, moja edini-ca —. Edina ljubezen, ki sem jo še imel na svetu —,« »Slovenski Republikanec« ni nič drugega ko privesek brvalske Radičeve stranke. Radič je g. Prepeluha, enega izmed vodij republikanizma v Sloveniji, nedavno slavil kot mučenika. Pri nas ni nobenemu človeku znano, da je gospod Albin Prepeluh mučenik in v čem obstoji njegovo mučeništvo. Nasprotno, g. Prepelubu se godi prav dobro. Bil je socialni demokrat in Hot tak zaščitnik proletarcev, ki nimajo nič kot sebe in svoje otroke; pa si je kupil lastno liišo. Živi mirno in pokojno, ni bil preganjan, ne za-tvorjen, ni dobil po glavi s puškinim kopitom kakšnega po balkansko navdahnjenega žandarja. O mučeništvu ni torej pri g. Prepeluhu ne duha ne sluha., in zato v tem ni nobeno priporočilo tega moža in njegove nameravane stranke slovenskemu ljudstvu. Glavno je to, da gospod Prepekh red stvari, za katere sedaj gre, postavlja na glavo. Pri sedanjih volitvah in vobče pri vseh bližnjih političnih bojih ne gre za vprašanje monarhizma ali republikanizma. Za nas je monarh (vladar) ali predsednik republike samo zastopnik države, suveren pa je narod. V naši državi pa hrvatski narod in slovenski narod ne moreta priti do uveljav-Ijenja svoje suverenosti, dokler je država centralistično urejena. Takšna ureditev namreč daje srbskemu narodu nadoblast nad hrvatskim in slovenskim narodom. Vsa politična akcija (delo) hrvatskega in slovenskega naroda mora torej biti usmerjena o tem praveu, da se spremeni kruti centralizem ter nadomesti z avtonomijo poedinih pokrajin. Ako dosežemo Slovenci in dosežejo Hrvatje istinito, jako, zakonodavno avtonomijo, je doseženo to, kar je bistvo federativnega programa. To je uvidel i Stjepan Radič in zato je on pristal na državni program Hrvatske zajednice, ki je avtonomisti-čen in povse sličen programu Slovenske ljudske stranke. Ni torej drugega programa za uresničenje hrvatskih in slovenskih zahtev, ka>or je avtonomija. Zato Slovenska ljudska stranka vprašanje monarhije in republike smalra kot vprašanje drugega reda ter stavlja v prvo vrslo vprašanje zakonodajne in upravne avtonomije Slovenije. Naša stranka ne vpraša nobenega, ali je monarhist ali repiiblikanec. Ona odpira na stežaj duri vsem, ki hočejo avtonomno Slovenijo, slovensko samoupravo in samovlado, pa naj so republikanci ali monarhisti. Vsak je dobrodošel v našem krogu. Ker zagovarjamo brezpogojno v politiki načelo slovenske avtonomije, zato odklanjamo Slovensko republikansko stranko, ki je zavrgla slovensko avtonomijo kot prvo točko svojega programa. Na glavi lista je z velikimi črkami tiskano »Slovenski Republikanec«, s prav malimi pa in v oklepaju: (prej »Avtonomist«.) Nekdanji slovenski »Avtonomist« je sedaj prešel v tabor hrvatske Radičeve stranke ter se tako pregrešil zoper slovensko avtonomijo. Ne pustimo, da bi Radič odločeval v slovenski politiki. Mi Slovenci smo samostojen, suveren narod in hočemo sami odločevati o svoji usodi. Odločitve o slovenski politiki in o usodi našega naroda ne damo v roke ne Srbom ne Hrvatom. Prepeluh je svojo stranko pripeljal v hrvatske vode, naj si na Hrvatskem išče mandat, po katerem tako hrepeni in radi katerega je zapustil pravec slovenske avtonomne politike. Gospod Prepeluh pa zaupa med volilno borbo na prolektorat (pokroviteljstvo) ne samo Radiča, marveč tudi dr. Žerjava. Voditelj samostojne demokratske stran ke v Sloveniji ne črti nobene stranke tako, kakor Slovensko ljudsko stranko. Zato bo storil vse, da bi oslabil našo stranko. Podpiral bo vse druge stranke, tudi Pre- Pravo l)icllt-0Y0 milo i znamko „Jelen" je priljubljeno pri vseh varčnih gospodinjah? Pravo samo z imenom „S e h i c h t" in znamko ,,J e 1 e n" peluhovo republikansko stranko, da bi odvzel naši stran ki kak mandat. Že iz tega sledi nujen poziv vsem zavednim Slovencem, zlasti kmetom in delavcem: Vsi pod prapor Slovenske ljudske strankel Pri nas je dobrodošel vsak republikanec, ki mu je pri srcu avtonomija Slovenije! Za samoupravo in samovlast slovenskega ljudstva! Fašistovska Italija. Italijani so silno vročekrvni in pri tem kot narod v enaki meri tudi oblastni in samoljubni. O tem vedo dovolj povedati pripadniki vseh drugih narodnosti, pa naj živijo sedaj pod italijansko vlado in državo ali pa so živeli poprej skupno z Italijani pod tujo vlado po raznih meslih, kjer Italijani niso imeli niti približne večine, a so vendar napram drugim nastopali, kot bi bilo vse njihovo. Italijani kot nacionalisti ali narodnjaki ne poznajo nobene meje in njih prenapetost se je že često udejslvovala tudi v smeri, ki se pri nas in drugod po svetu ne da označiti kot narodnostna. Italijanu so brez-dna navadne brazde, silne daljave navadni skoki in pri vsej tej vrtoglavosti hoče Italijan še vedno povdar-jati: Mi smo pred vsemi in Italija je prva na svetu. Ko je Evropo preveval val republikanizma, so b^e italijanske množice tako silno republikansko navdušene, da niso znale v svoji vnemi odstraniti ovir in so pustile monarhijo, da so potem v kratkem času zopet monarhistič-no ureditev države proglašali z enako navdušenostjo za največjo pridobitev Italije in človeštva sploh. Ko je po vojni komunizem začel z velikim razmahom, so bili zopet Italijani silno vneti komunisti, najbrž po svoji naravi le radi tega, da bi pokazali: vidite, tudi v komunizmu so Italijani in Italija prvi. Za komunizmom je pa v Italiji stopil na plan fašizem in ta je zopet na mah zavzel najširše ljudske sloje. Po naravi in posebej še po fašizmu pretirana nacionalnost je postala v Italiji prava bolezen s hudo mrzlico. Fašisti so razvneli italijansko ljudstvo do domišljije, da je vse, kar je italijansko, najlepše in najboljše in da je italijanska vojska največja zmagovalka v svetovni vojni. Ta domišljija zdruzena s prirojenimi lastnostmi je bila nekaj očarljivega za italijansko ljudstvo in fašistovska stranka se je z lahkoto polastila državne ob- ; lasti. Fašisti na vladi so italijanskemu ljudstvu kot najboljšemu in najslavnejšemu obetali na račun iz- i mišljenih zmag najlepšo bodočnost. Ljudstvo so te ob- j ljube tako očarale, da niti ni utegnilo gledati na to, kake osebe si v fašistovski uniformi pridobivajo in utrjujejo oblast. Fašistovski oblastniki so znali ljudsko zaslepljenost dobro izrabiti, da so se močno organizirali, j oborožili in vse svoje prvake in vse svoje delo progla- »Z vami pojdem!« je ponovil Clayton preprosto pa resnobno. Stari gospod profesor je dvignil sklonjeno glavo. Njegove oči so obvisele na krepki postavi Claytonovi, na njegovem možato lepem obrazu. Morebiti je bral v tem obrazu skrivnost, ki se je skrivala v srcu mladega mo;a, da ljubi Ino. Preveč je v pretečenih letih tičal s svojimi mislimi v učenih, znanstvenih vprašanjih o preteklosti človeškega rodu, da bi se bil menil in brigal za to, kar se je pletlo med obema človekoma v njegovi najožji bližini, da bi bil pazil na besede in poglede, na različne malenkosti, ki bi bile tudi manj učenemu človeku povedale resnico. V tistem trenutku pa se je tudi njemu zjasnilo. Mehko je odgovoril: »Kakor želite, Glavlon!« »Tudi jaz pojdem!« se je vnelo oglasil gospod Fi-lander. »Ne, tega pa ne, moj dragi prijatelj!« ga je zavrnil profesor Porler. »Vsi ne moremo iti! Ali bomo ubogo Barbo samo pustili —? Kruto bi bilo, neusmiljeno! Eden sam bo prav toliko opravil ko dva ali trije —. Naj bo dovolj, da eden ali dva pogineta v pragozdu —! Sedaj pa pojdimo spal!« Pozno je že bilo, polnoč je že zdavnaj minila, naporno iskanje in beganje po džungli jih je utrudilo, Potrebni so bili počitka. Polegli so po svojih travnatih in listnatih ležiščih in mir je zavladal nad samotno kočo. — Pa ni jim bilo usojeno, da bi mnogo spali tisto noč. Kako uro potem ko so legli je zbudil profesor Porter «Claytona. Stresal ga je ,za ramo in pravil: »Clayton, čujte —I Ali niste ničesar slišali?« Claylon, mlad človek, je imel trdno spanje. Le s težavo ga je profesor Porter vzdramil. Ves pijan od prvega spanja je šinil po koncu. »Kaj je?« je zbegano popraševal. »Kaj se je zgodilo —?« »Niste culi —? Strel iz topa —!« »Bežite bežite, gospod profesor! Sanjalo se vam je!« »Ni se mi! Nisem zatisnila očesa in mislim da ga tudi nikdar več ne bom v mirnem spanju —. Bedel sem in premišljeval. To in ono —. In čisto razločno sem čul strel.« Clayton je neverno majal z glavo, pa vkljub temu s profesorjem vred napeto poslušal. Nehote so mu drhteli živci, razburjenost se ga je lotevala. Mogoče je vsekakor bilo, da je gospod profesor prav slišal. Da bi zaradi njih kdo dajal znamenja, to ni bilo verjetno. Saj razen upornikov nihče ni vedel, da prebivajo nesrečni izgnanci na zapuščenem obrežju. In uporniki so odjadrali že pred tedni! — Strel je utegnil biti klic na pomoč. Morebiti je bila ladja v nevarnosti —. Dolga sta poslušala, pa streljanje se ni ponovilo. Tudi Filander se je med zbudil in vsi trije so ugibali. Profesor Porter je hotel po vsej sili ven, da bi pogledal po morju. Le s ležavo sta ga zadržala. Nevarno je bilo, ponoči hodili zunaj koče. Živali džungle so se je sicer ogibale — Trzan jih je prepodil — in šivkasto jutro se je že tudi oglašalo, pa kdo je vedel, če vkljub temu ni kje v bližini prežala roparica —. V polglasnem pomenku so čakali celo uro, da se je za silo naredil dan. Tudi Barba se je zbudila in se pridružila. Pravkar je vstajal Clayton, da bi odrinil zapah, in vsi so se pripravl jali, da stopijo iz koče, ko zagrmi nekj» v neposredni bližini mogočen strel. sili kot nedotakljivo v pogledu nekakega monopola italijanskega narodnjaštva in italijanske državnosti. Ko so se italijanski državljani začeli enkrat spraševati, kakor more niti Mussolini, ki je menjal že tolika strank in načel, prvi državo- in rodoljub, je bil Mussolini že tako močen, da je lahko vsakega svojega nasprotnika proglasil in uničil kot protidržavljana in proti-narodnajka. Mnogo delavskih in slovenskih domov j* bilo razdejanih, mnogo nasprotnikov fašistovske oblast niške družbe na najokrutnejši način pobitih, predno s«» začeli širši italijanski krogi uvidevati, da je fašizem strašno nasilje, ki jemlje samovoljno v zakup narodnost in državotvornost. Fašizem je imel dovolj časa, da se proglasi za svetega in tako so njegovi nasprotnik* eden za drugim izgubljali ne samo svoje imetje, ampak tudi življenje. Dolgo so fašisti ubijali svoje nasprotnike ter pri tem varali ljudstvo, da je to potrebno radi tega, da bo boliše privržencem fašistovske »narodnostne revolucije«, končno so se pa ljudje le začeli izpraševatL kako je to, da se fašistovski voditelji kar črez noč obogatijo, dočim ljudstvo še vedno strada in ni o izpolnitvi danih obljub ne duha ne sluha. Na la ljudska vprašanja je notel dati odgovor poslanec Matteotti, ki je imel vse pripravljeno, da v parlamentu razkrije, kakšni ljudje so vodilni fašisti in kako prihajajo do' ogromnega denarja. Da preprečijo tO' razkritje, so fašisti poslanca ubili in od tega časa zavzema ljudski odpor proti fašizmu vedno večji obseg. V razočaranju postaja ljudstvo vedno bolj ogorčeno in fašistovski voditelj je primoran preobrazovati fašizem v navadno stranko, ki si ne lasti v zakup reševanja vseh vprašanj in zahtev italijanskih državljanov. Ob sedanjem zasedanju parlamenta je Mussolini izjavil, da mora fašistovska stranka ustaviti prirejevanje raznife nepotrebnih svečanosti in javnih obhodov. Narod je sit teh ceremonij in »črne srajce« (fašistovska uniforma) se ne smejo več pojavljali na cesti brez posebnega povoda. Nadalje je treba iztrebiti iz fašistovskih vrst ljudi,, ki kvarijo ugled stranke in vlade In končno mora fašistovska stranka skrbeti, da se zopet vzpostavi mir iB sloga med narodom. Na mah je bil zapah na tleh, planili so ven —. Zima j na obrežju sta ležali dve ladji. Ena je bila uporna jadrnica, druga pa velika križarka. Po zastavS so jo spoznali, da je francoska. Nepopisno razburjenje je popadlo nesrečneže. Barba je kričala na ves glas, četudi je seve na tako daljavo nihče ni mogle slišati, Filander je krilil s svojimi suhimi rokami, profesor Porter je hotel pograbiti za svoj visoki, svetli klobuk, pa je moral na svojo veliko jezo ugotoviti, da je gologlav, le Clayton je ostal miren in premišljen. Ladji sta ležali trdo druga ob drugi gotovo pol urs» daleč zunaj na morju. Ni bilo verjetno, da jih vidijo s krova, niti z daljnogledi ne. Rano je še bilo in mračne | sence gozda so segale prav do obali. Z drugimi sredstvi je bilo treba zbuditi njihovo po-j zornost. Par besed je kriknil tovarišem, pa je skokoma pla-] nil proti zalivu. Na gričku severno od zaliva je imeJ ! pripravljen silen kup vejevja in listja. Zažgal ga bo. Taka znamenja so posebno na bojnih ladjah dobro p*o-; znali. Cela večnost se mu je zdela, preden je brez sape j prihitel na grič. Planil je iz gozda proti kupu. Pa strašno razočaran je obstal kakor prikovan —. Jadrnica se je pravkar pripravljala na odhod in razpenjala jadra, bojna ladja pa je že plula ven na morje in gosli oblakli dima so se valili iz njenih dimnikov. Clayton je skočil h kupu in ga zažgal na več mestih hkrati. Nato je slekel srajco, jo obesil na dolgo vejo in mahal b njo kar s« ja dalo na široko. (Dalje prihodnjič.) Poslanci opozicije, katere je fašistovska vlada s posebnim za sebe prikrojenim volilnim redom potisnila ob steno, pa ne verjamejo napovedani preureditvi fešistovske stranke. Na narod so izdali proglas, ki razlaga, koliko je Mussolini že vse obljubil, a ni držal, ker »oče ali pa ne more vsled premoči popolnoma razdiv-janih ljudi v fašistovski stranki. V Italijo se mora vrniti svoboda in v to svrho se mora fašistom iztrgati vsaka »blast in sila, ki so si jo z nasiljem prisvojili. Opozicija ne more sodelovati v parlamentu in potrebno je, da se narod ponovno izjavi pri volitvah in sicer v popolnem redu in svobodi, kar je pa pod fašistovskim gospodarstvom popolnoma izključeno. Z nasiljem so prišli fašisti v najtežje spore z vsemi, ki so se prvotno fašizma najbolj oklepali. Vojni invalidi in vojni udeleženci so fašizmu napovedali boj, ker so ga temeljito spoznali za najhujšega izkoriščevalca vojnih žrtev in zaslug italijanskega naroda. To spoznanje zavzema vedno večji obseg in pomeni pravi polom fašizma. Fašizem je spretno izkoristil prirojene italijanske lastnosti, za njim pa mora priti na krmilo stranka, ki bo spravila vneti in oblastni italijanski nacionalizem pod močni vpliv vsečloveških načel. Če pride na površje zopet katoliška ljudska stranka, ki je bila pred fašistovskim nasiljem zelo močna, bo to prava sreča za Italijo. Društva narodov se bo bavila predvsem z raizoroževanjem ¡na kopnem, d očim bo pO ameriški želji sklicana konferenca predvsem služila pretresu dodatnih predlogov k wa-shingtonski pogodbi. Na slednji 'bodo napravili poizkus, vključiti v omejitveno klavzulo tudi lažje vojne ladije in letala. Anglija je mnenja, da bo morala sprejeti omejitvene pogoje zlasti Francija, in sicer glede podmorskih čolnov, češ, da se je svetovni položaj že ziboljšal. Politični ogled. Držaiva SHS. PP volilna vlada ima polne roke dela z volilnimi pripravami. Med zavezniki, to je med radikali in samostojnima demokrati pa glede volilnih priprav ne more priti do pravega sporazuma. Radikalna stranka ne more pripravljati Pribičeviču in njegovi skupini pot do mandatov, Pri-bičevič ima pa glede oblasti tako velike oči in grabežljive rotke, da odvrača veliko večino radikalov, ki se dobro zavedajo, da jim je zavezništvo s Prlbičevičem samo v škodo. Ko je zadnjič zboroval radikalski poslanski klub, so prolti Pribičeviču izražali posebno mržnjo radikali iz Vojvodine. Tem ni prav, da ima Pribičevičeva skupina s 15 poslanci kar pet mest v vladi, dočim vojvodinski radikali, njih 20 po številu, nimajo niti enega ministra. Vojvodinski radikali so še posebej zahtevali, naj kandidirajo v Vojvodini samo domačini in ne kandidati iz Srbije. Vsi prečanski radikali so pa povdarjali, da se radikalna strarika ne sme dati voditi od Pribičevičevih ljudi. Davidovičevi demokrati so imeli v Beogradu že dvoje zelo važnih in dobro uspelih zborovanj. Prvo je bilo za-upniško, a se je ob tisočeri množici poslušalcev pretvorilo v veličasten shod. Ljuba Davidovič je govoril iskreno za sporazum, odločno in ogorčeno pa proti Pašičevi politiki in proti korupcijonistom, ki s zbirajo okrog Pašiča. Sporazum, kakoršnega so hoteli izvesti predstavniki prejšnje vlade, je nekaj trajnega m poštenega. Radikali pa hočejo hajduski sporazum. Pravi sporazum se ustvarja v enakopravnosti, poštenju in pravici, radikali pa mislijo, da se da sporazum na hitro napraviti tudi s silo, kakor ropar, ki žrtvi orožje nastavi rva prsa z zahtevo: denar ali pa življenje in se žrtev končno odloči rajši dati prvo kot pa drugo. Tudi na drugem zborovanju glavnega odbora svoje stranke, ki se je vršilo zadnjo nedeljo, je Davidovič iskreno govoril o sporazumu ter obtožil Pašiča kot največjega nasprotnika enakopravnosti in sporazuma med Sr bi, Hrvati in Slovenci. Približno ob istem času so pa zborovali tudi radikali. Pašič sicer ni prišel, govoril je pa popolnoma v njegovem duihu minister Trifkovič, ki je brez obzirno in jasno označil kot program PP politike stremljenje za srbsko nadvlado ob pripravljenosti odcepitve (amputacije) Slovencev in Hrvatov, če se na noben način ne bi hoteli pokoriti tej nadvladi. Avstrijska republika. Avstrijska vlada je v krizi. 'Kancelar dr. Seipel je brezuspešno sestavljal novo vlado, potem je pa odklonil ponovne poskuse. Glavni razlogi za to so bili, ker se ni večina krščansko-socijalnih mandatarjev pridružila njegovim nazorom o ureditvi finančnega razmerja med Avstrijo kot zvezno celoto in .posameznimi pokrajinami^ kakor tudi ne glede finančno-centralistične ureditve države. Na konferenci deželnih glavarjev je prišlo do nepremostljivih nasprotij med kancelarjem in glavarji Deželni glavarji so odlklonili zahtevo finančnega ministra, da se naj Avstrija v finančnem oziru upravlja centralistično in da se deželam nakazujejo gotovi dohodki. Finančni minister je tudi odklanjal zahtevano finančno avtonomijo občin, mest in dežela. Zvezni kancelar je obvestil o svojem sklepu vodstvo krščanskosocijalne stranke s pripombo, da je njegov sklep nepreklicljiv, da obdrži svoj poslanski mandat in da priporoča za svojega naslednika poslanca dr. Rameka. Nemčija in Rusija. Te dhi so se pričela pogajanja za sklep rusko-nemške trgovske pogodbe. Nemški poslanik grof Brockdorff-Ran-tzau je rekel pri tej priliki: »Nemški narod ver da mu je odprta predvsem pot na vzhod in se zaveda pomena tega pota. Nemški narod bo nastopil to pot kot prijatelj Rusije. Če bo Nemčija podpirala Rusijo, Rusija pa Nemčijo, bo s tem dana za svetovni mir najtrdnejša podlage.« Razorožitvene konference. Pred ¡kratkem se je vršila med vladama Zedinjenih i krčevin-ske občine v Kaimnico, je okrajni zastop v svoji zadnji seji do Vodenikovega križa prevzel v svojo ostkrb. Smrtna kosa pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Prav žalostno so peli zvonovi, ko smo v soboto, dne 15. novembra polagali v hladen grob nadvse ljubljenega moža Franca Peršuh, posestnika v Gor. Pleterjah. Dolgo trajna mučna bolezen je povzročila prerano smrt predragega moža, preskrbnega očeta in ljubljenega nam strica. Ljubil je svoje otroke ter neumorno skrbel za nje. Ni se bal nobenega truda, tudi najslabše vreme ga ni zadrževalo, da ne bi šel na pot, če je bil le malo prepričan, da naredi otrokom veselje. Vsega se je daroval njim — in zato so tako močno plakali ob njegovem grobu. — Saj smo ga ljubili vsi, ki smo ga poznali, ker bil je mož na svojem mestu, delaven, pošten in poleg tega vedno vesel in do vseh prijazen. Kjerkoli je mogei, je priskočil na pomoč — in zato ga je ljudstvo spoštovalo daleč na okoli. Dolga vrsta žalujočih ga je spremljala na zadnji poti — in vsi smo jokali, ker vemo, kako blagega moža smo izročili materi zemlji. Šel si od nas — a spomin na te živi med nami! Naj ti bo žemljica lahka — a usmiljeni Bog pravičen plačnik tvojih dobrih del! Na svidenje nad zvezdami! Železnišl-a nesreča na Pragerskem. Okoli polnoči 18. t. m. se je pripetila na postaji Pragersko železniška nesreča, ki je na srečo zahtevala v glavnem blagovno škodo. Na postajo Pragersko je privozil mešani vlak iz Ča-kovca, ki je razven potnikov vozil tudi veliko tovornega blaga, zlasti konj iz Medžimurja. Ko je prispel na tračnice, ki so spojene s progo proti Mariboru, je privozil z nasprotne strani od Maribora tovorni vlak. Ker mi bilo znamenja), da je fcroga zaprta, je hotel tovorni vlalk na tiste tračnice, po katerih je vozil mešani vlak. Na tem delu proge pa cesta znamo visi, vsled česar je tovorni vlak vozil z večjo hitrostjo in ga strojevodja ni mogel o pravem času ustaviti. Posledica je bila, da je tovorni vlak zavozil v mešanega. Stroj tovornega vlaka je zadel nekoliko bolj zadaj in je tovorne vagone mešanega vlaka s svojim močnim sunkom prevrnil. V mešanem vlaku je bilo neznatno poškodovanih par potnikov, pač pa so veliko škodo trpeli vagoni tovornega vlaka. Konj, ki so se vozili v tovornem vlaku, je več tež)ko ranjenih in neznano kam je izginil tudi eden od konjskih spremljevalcev. Mešanec, ki je trčil v tovorni vlak, je prispel v Maribor z dveurno zamudo. Iz volilnega boja pri Sv. Antonu v Slov. goricah. G. nadučitelj Anton Vcgrinec je pri zadftjih državnozbonskih volitvah agitiral za dve stranki, za demokrate in za radikale. Za letošnje občinske volitve je sestavil kandidatno listo pod imenom: »Volilci izven strank.« Za sedajne dr-viavTnozborske volitve pa pravi, da bi morala velesrba Pa-šdč in Pribičevič nastopiti skupno kot ena stranka, ki bi ge baje kratko lahko imenovala: »Stranka PP kalinov.« Kot priganjača za to velesrbsko stranko bi g. nadučitelj porabil svoja verna sluga Ljudoviika Štunvpf, ki je kot bivši gimnazijec spravil do učitelja, in Jerneja Zimič, ki je s svojo ljudskošolsko izobrazbo spravil celo do župana s tem, da se je sam volil. Radovedni smo, v kateri občimi bodeta nalovila največ kalinov. Otvoritev nove železniške proge Ormož—Murska Sobota bo v nedeljo 23. t. m. Za zgraditev te proge so se trudili poslanci Slovenske ljudske stranke že pod rajno Avstrijo. Ena poglavitnih zahtev Jugoslovanskega kluba po prevratu je bi'a zgoraj imenovana železniška zveza. Da je proga dokončana in bo izročena prometu 23. t. m., se ima Slovenski štajer zahvaliti edinole prometnemu ministru Sušniku. V nedeljo pa si bo lastil zaslugo železniške zveze Ormož—Murska Sobota — šiba božja Slovenije — dr. Gregor Žerjav! Prepričani smo, da bo naše dobro prleško ljudstvo znalo sprejeti poli-cajdemokratsko gospodo, ki se bo pripeljala k otvoritvi nove železnice samo pit ter popivat na državne stroške, a niti z mezincem ni zganila, ko je šlo za udejstvi-tev te tolikanj važne proge! Priprosti narod dobro pozna pavovo perje, s katerim se hoče ob priliki otvoritve železniške zveze Ormož—Murska Sobota okititi dr. žer-javova agromerkurska družba! Pisatelj Franc Ksiaver Meško kot častni občan. Od Sv. Tomaža pri Ormožu smo prejeli: Tukajšnji občinski odbor je v svoji seji dne 10. t. m» imenoval enoglasno g. F. K. Meška, župnika in pisatelja, za častnega občana. Smrt našega zvestega pristaša v Šmihelu n. Mozirjem. Dne 1. novembra t. 1. je umrl posestnik Janez Konečnik v starosti 66 let. V enomesečni hudi bolezni je bil popolnoma udan v voljo božjo, med tem časom je bil dvakrat previden s sv. zakramenlti. Pokojni je bil pristaš SKZ in naročnik našega lista. Njegovi trije sinovi so padli v vojni, četrti je sledil glasu Gospodovemu in je kot misijonski ibret v misijonišču v Grobljah. Skrbnemu gospodarju in očetu želimo večni mir, žalujočo ženo in hčere naj tolaži zavest, da se zopet snidejo onkraj groba! Orjuna na Dobrni, pa na zavedni Dobrni! Kaj ne, g. očka Žerjav dr. Gregor na ministrski stol, po sili ste vse-dli, ste vi se tam dol! Boste nas bičali, to znamo Mi pa Dobmčani prisegamo sveto danes: čim več šikan boste spustih na mirno, katoliško in pošteno slovensko ljudstvo; iem sitrašnejši bode vaš in vam enakih odločilni poraz v bitki rud 8. svečana 1925 pri volilnih skrinjicah. Trdno uverjend, da pri nas ne bo krivici, neredu, medsebojnemu sovraštvu in nasilju prodanih duš, katere vodijo trije zli duhovi, grobokopi dražestae Jugoslavije. Številka tri se hoče pa tudi pri nas udejstvovati. Imena treh nedornači-nlov še dames zamolčimo-. Toda ne pride Vam naj na misel več ideja, orjuno -tukaj ustanavljati. Sto- in stokrat si temeljito premislite, predno bi šli sejat vihar, ker želi bi burjo takšno, da se Vaim niti ne sanja. Več kot užaljeni smo na našem narodnem ponosu, da hi nas trojica tako različne starosti in tako različnih p'eMicev učila narodnosti. Ko smo dolga deseletja bili neizprosen boj proti pmsaškemu Grazu, kateri je imel glavno besedo v tukajšnjih toplicah. Njegovi organi so večkrat imeli ne ravno prijetmo zabav'0, okušati trde pesti zavednih slovenskih fantov, če so le preveč heilali in izzivali narodni čut. Toliko za danes o trojici. Storite, dragi Dobmčani in vsi Slovenci svojo sveto versko, narodno in. patrijtotično dolžnost! Agitirajte od hiše 'do hiše! Poučujte nevedne, bodrite omahljivce ter razložite vsakomur, da gre sedaj na dan 8. februarja 1925 pri volitvah za odJoailno zmago. Ali si naj pustimo vzeti vero naših očetov in pradedov, ki nam je bila mnogokrat edina uteha?! Ali si naj pustimo vzeti našo narodno samobitnost in neodvisnost?! Slabi patrijotje bi tudi bdli, ako bd dali glasove ljudem, kateri so roparsko kradli milijone s krvavimi žulji skupaj spravljenega in plačanega državnega denarja. Živel 8. svečan 1925, praznik vstajenja pravice! Živela zmaga luči nad temo! Iz laškega okraja. Poleg pijančevanja je gotovo zelo velika napaka našega ljudstva brezmejno tožarenje, ki je Zelo razširjno v našem okraju. Ljudje se tožujejo za take malenkosti, da ni vredno, in napravljajo sebi tln sosedom nepotrebne stroške in dolgo trajajoče sovraštvo. Že nesmrtni Krek je v svojih spisih in na shodih ostro nastopil proti nepotrebnim tožbam. Pred kratkim smo čdtali v nekem ljubljanskem časniku dogodibico, da je v mestu Kolin umrl odvetnik, kateri je napravil oporoko tako> da je Svolje premoženje zapustil za norišnico. Na drugi strani oporoke pa je zapisal opombo: »Norci so mi premoženje skupaj spravili, norcem ga tudi zapuščam.« K temu nimamo kaj pristaviti. Most čez Savinjo pri Sv. Marjeti poleg Rim. toplicah. Most čez Savinjo se je pričel graditi. Denarja in materi-jala je že precej skupaj, vendar še vsega manjka. Naj se vendajr prizadeti intereselnti zganejo in storijo, kar je v moči, da bo most že do Božiča letos gotov! Pri blagpslajvljanju Zelenkove kapele na Žitnicah se je nabralo za domače Bralno društvo 129 diru, in Berli-čevega križa v Spodnjem GaSteraju 162 din.; na sedmini g. Terezije Brglez pa za Dijaško večerjo v Mariboru 105 din. »Katoliški misijoni« so na Slovenskem edini splošen dm najbolj razširjen misijonski list. Prinaša poučne članke o vseh misijonskih zadevah. Ima zveze z vsemi slovenskimi misijonarji in objavlja njihova izvirna poročila iz misijonskih dežel. Poroča o vsem katoliškem misijonskem gibanju doma in v misijonskih deželah. Prinaša lepe resnične dogodbe, v katerih opisuje požrtvovalno delo katoliških misijonarjev in spodbudno življenje novolzpreobr-njencev. Vsaka številka ima najmanj 4 do 5 slik. Ima zveze z 170 misijonskimi katoliškimi časopisi. Stane pod skupnim naslovom 10 din., za posameznika pa 12 diru Letos je postal tudi uradno glasilo Družbe za širjenje vere. Naroča se pod naslovom: Katoliški misijoni, Ljubljana, Tabor 12. »Misijonski koledar 1925« je izmed vseh letošnjih koledarjev najlepši po opremi in najzanimivejši po vsebini. Krasi ga živa naslovna dvobarvna slika. Obsega 128 strani. Med besedilom je kakih 50 slik iz raznih misijonskih pokrajin. Vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna. Med sotrudniki STečavamo največje misijonske sodobne strokovnjake poleg znanih domačih slovenskih misijonarjev. Kdor si ga ni še naročil, naj to stori takoj. Preč. gg. duhovnike, ki so ga prejeli, uljudno prosimo, da ga ljudem blagohotno priporoče. Naroča se v Ljubljani, Tabor 12. Stane samo 7 din. O, kako prijetno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Blsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva' Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi so jako šted-djiva, radi tega poceni! Dobe se v petih raznih vrstah (li-lijino, glicermovo, boraksovo, katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 dinarjev pri LEKARNARJU EUG. V. FELLER v STUBICI DONJI, Blsatrg 341, Hrvatska. Trajnost obuvala najdete pri čevljarskemu oddelku tvrdke H. SUTTNER, LJUBL,ANA, št. 992, kjer se dobd obuvalo Tes najtrajVieje, lei vzdrži vse štrapace, a je poleg tega najelegantnejega in pajmodernejega kroja in oblike. Izdelano skrbno in dobro iz najboljše vrste usnja. Zahtevajte ilustrirani cenik! Specialist za ženske bolezni in porodništvo dr. Benjamin Ipavic v Mariboru, Gosposka ulica 46, zopet or-dinira od 9. do 11. in od 15. do 16. ure. Kislim vincm crivzaim Radenska vod® vso kisfno. Gospodarstvo, POSKUŠNJE Z UMETNIMI GNOJILI. če hočemo umetna gnojila z uspehom rabiti, moramo jih najprej preizkusiti na malem prostoru. Najprej se je treba prepričali, kakšna gnojila so za naše kraje in našo zemljo prikladna in kako bi se izplačal nakujt umetnih gonjil. Učenjaki so dognali, da potrebujejo poljske rastline, kakor tudi rastline ostalih kmetijskih kultur za svojo rast 10 vrst hranilnih snovi, od katerih je treba zemlji dovažati troje v tej ali oni obliki in sicer dušika, kalija in fosforove kisline. Apna, železa, kremenjaka, na-trona, magnezija, žvepla in klora se nahaja v vsaki zemlji navadno dovolj. V nekaterih krajih je več dušika, v drugih zopet več kalija ali fosforove kisline, itd. Profesor Wagner-jeva teorija o gnojenju pravi, da je zaman vsako gnojenje, ako manjka le ena potrebnih hranilnih snovi, odnosno, ako se nahaja ena hranilna snov v zemlji v nezadostni množini. Nič nam tor«j ne pomaga gnojenje s Tomasovo žlindro, ako vsebuje zemlja premalo kalija ali fosforove kisline, kajti le ob sorazmerni množini vseh hranilnih snovi v zemlji se morema nadejati uspešne rasti kmetijskih rastlin pod ugodnimi podnebnimi razmerami. Poskusi z umetnimi gnojili se lahko delajo na različne načine. Če hočemo napraviti čisto natančne in pravilne poskuse, se moramo odločiti za enako velike poskusne prostore, da lahko primerjamo uspehe takšnega gnojenja. Za poskuse zadostujejo prostori, ki so po ICO kvadratnih metrov veliki če hočemo prostore v obliki kvadratov, naj meri vsaka stran 10 m, če pa iih hočemo v obliki pravokotov, vzamemo najboljše 20 m dolge in 5 m široke prostore. Za gnojilne poskuse rabimo najmanj štiri prostore a 100 kv. metrov površine. Da moremo izvedeti, ali primanjkuje zemlji fosforove kisline ali ne, moramo pognojiti en prostor s superfosfatom, obenem pa tudi še s kajnitom in čilskim solitrom, drug prostor pa le s kajnitom in čilskim so-litrom. Če dobimo na prvem prostoru več pridelka, je to dokaz, da manjka v zemlji fosforove kisline. Če bi v svrho poskusa pognojili prvi prostor le s superfosfatom. drugega pa bi pustili nepognojenega, bi se sicer tudi lahko prepričali, ali manjica v zemlji fosforove kisline ali ne, toda le v tem slučaju, če se nahaja v'zemlji zadosti kalija in dušika. Ako bi pa teh primanjkovalo, ne zaleglo bi dosti gnojenje s superfosfatom, tudi če je zemlja revna na fosforovi kislini. Vpoštevati moramo namreč "VVagnerjevo tezo, ki govori, da mora biti zemlja preskrbljena z zadostno množino vseh redilnih snovi in da ne pridejo posamezne hranilne snovi nikoli do-pravega učinka, kakor hitro primanjkuje drugih. Če primanjkuje v zemlji na primer kalija in fosforove kisline, tedaj nam gnojenje s samo fosforovo kislino, to je s superfosfatom ali Thomasovo žlindro malo ali celo-nič ne koristi. Navedene osnovne pojme o gnojenju bi moral vedeti vsak napreden gospodar, ki hoče zvišati na ta način svoje pridelke in večina neuspehov pri gnojenju z umetnimi gnojili bi izostala. Da zvemo, ali primanjkuje zemlji kalija, moramo tretji prostor pognojiti na primer s superfostafom in čilskim solitrom ter primerjamo na to pridelek na prvem prostoru s pridelkom, katerega smo dobili na tretjem prostoru. Na isti način preiščemo zemljo v svrho ugotovitve, ali je v njen zadosti dušika ali ne. Treba nam je le četrti prostor pognojiti s superfosfatom in ka j-nitom ter primerjati pridelek z onim na prvem prostoru. Za gnojilne poskuse vzamimo na površino 100 kv. metrov po 50 kg superfosfata, ki mora vsebovati 16 odstotkov lahko raztopne fosforove kisline, po 4 kg kajnita in po 4 kg čilskega solitra. Gnojila je pomešati s suho prstjo in po celi površini enakomerno raztrositi. Po-skušnje je delati najbolje pri krmskih in travniških rastlinah, ali pa pri žitu, ker se pri teh rastlinah gnojenje najboljše pozna. Če smo s poskusi dognali, katero umetno gnojilo je za našo zemljo najbolj prikladno, potem lahko dotično gnojilo uporabljamo v večji meri. Vendar pa tudi tedaj ne pozabimo izračunati, ali se nakup umetnih gnojil izplača z večjim pridelkom, ali z drugimi besedami, ali vrednost večjih dohodkov, ki smo jih dosegli z gnojenjem poplača stroške gnojenja. Pripomniti je, da se dobe umetna gnojila za poskuse v malem pri Kmetijski družbi v Ljubljani, kakor tudi pri posameznih privatnih tvrdkah (Tonejc v Mariboru) brezplačno na razpolago. Poročati se mora le o rezultatu takih poskusov. Vekoslov Štampar, ekonom. SADNA RAZSTAVA V ŠMARTNEM OB PAKI. Paiška kotlina s sosednjim ozemljem, — to je južni del šoštanjskega sodnega okraja, — se je letošnjo jesen zares odlično proslavila.! Podružnica Sadjarskega društva za Slovenijo v Šmartnem ob Paki je namreč priredila od 5. do 8. oktobra t I. veliko sadno razstavo, ki je vspela nad vse pričakovanje dobro. Tako na Paki, kakor tudi v sosednjih občinah se sadjarstvo že desetletja sem prav veselo razvija. Saj je pa tudi tukaj izredno milo podnebje in je lega in zemlja za sadjarstvo tako ugodna, da si ne moremo misliti ugodnejše. Zato je .pa tudi — v dobrih letih seveda — pridelek izvanredno obilen in po kakovosti prvovrsten. Ali širša javnost je doslej le malo vedela za obiloii in razkošno lepi pridelek teh blagoslovljenih krajev in ravno to dejstvo je v prvi vrsti napotilo ■vzorno delavni odbor te podružnice, da je zamislil to lepo prireditev in ta sklep tudi častno izvršil. V štirih prostornih in svetlih sobanah tamošnje šole je bilo na belo pogrnjenih, s cvetjem in zelenjem okusno okinčanih mizah kaj prikupljavo razloženo prelepo sadje in grozdje iz solnfinih paskih holmov, iz mozirske okolice, iz sadjarsko zelo probujenih občin Št Andraž in Št. Ilj ter še iz raznih drugih krajev. Razstavo si je ogledalo mnogo odličnih obiskovalcev, med njimi prevzv. g. knezoškof dr. Andrej Karlin, potem več kmetijskih strokovnjakov in drugih veljakov od blizu in daleč in prav so se kar najbolj pohvalno izrazili o prelepo vspeli prireditvi. Človek je bii resnično v zadregi, kaj bi naj občudoval bolj, ali zato razvrstitev, ali bohotno leipo sadje. Nekateri razstavljalo,, kakor gospa trgovka Mikuševa, g. veletrgovec Pevec iz Mozirja, g. graščak baron Warsberg, č. g. župnik Presker 90 sestavili zelo lepe skupine, a tudi kmečki sadjarji — in teh je bila pretežna večina — med temi v prvi vrsti gg. Plesec, Drev 'in Jerman, so razložili bogate zbirke prvovrstnega sadja in grozdja. Prav častno je bila zastopana izključno kmečka občina Št. Andraž. Znani sadjar Fr. Brinovšek in vrli moderni vinogradnik Fr. Maurer s prelepim grozdjem sta se posebno odlikovala. Drevesni-čar g. Dolinšek iz Št. Pavla je razstavil krasna drevesca, g. Kozovmc iz Sevnice pa prav soliden sadni mlin. Le škoda, da nismo imeli prilike videti praktične Rudlove prešel Naravnctst ganljivo je bilo videtii naše kmečko ljudstvo, posebno žene in otroke, ki je trum orna prihajalo in z mokrimi očmi strmelo v vso to zalo cvetje ljube rojstne grude. Dne 5. oktobra po zgodnji maši se je otvorila razstava na kaj slovesen način. Odličnega in priprostega občinstva je bilo toliko, da se je kar trlo, godba, zastave in majiči, slavoloki iin nešteti venci, ki so jih menda celi teden pletle neutrudne roke vrlih paskih deklet. Vse se je združilo, da bi dalo prireditvi kar največji sijaj. Namest ni'k velikega župana, g. inžener Zidanšek, zastopnik centrale Sadjarskega društva g. kletarski nadzornik Gomibač, zastopnik Kmetijske družbe g. inžener Lah so v prisrčnih besedah pozdravili prireditev in povdarjali njen velik gospodarski pomen. Razstavo so si ogledali učenci malone vseh šol iz okolice. Da se je razstava tako vrlo obnesla, je pač v prvi vrsti zasluga podružničnega odbora, posebno njenega neumorno delavnega predsednika g. Plesca. Kaj vrlo so pomagala paška dekleta, potem učiteljstvo, domači obrtniki, v prvi vrsti gospa Mikuševa, ki je res mnoigo žrtvo-vala v prilog prireditvi. Namen, katerega so si začrtali prireditelji, je bil v polni meri doseženi Razstav je domačine in sctsede za sadjarstvo le še bolj vspoAudlila in naravnost ¡navdušila, sadnih kupcev iz ¡juga pa je došlo na Pako že nad 30 in ti so rane sadju mahoma dvignili za ■tri krone in več pri kilogramu. Razstava je torej pripomogla, da se je dobilo za sadje tu in v okolici nekaj sto-tisočev več, kar je že samo na sebi prav lep uspeh. Ne bilo bi pTav, ko bi se ob naglašanju krasnega razvoja tukajšnjega sadjarstva ne spominjali vsaj; nekaterih mož, ki so na tem polju že pred desetletji orali celino. Eden izmed najodiičnejših sadjarjev prošle dobe, graščak baron Warsberg, je ustvaril tukaj na svojem posestvu kra sen in veleobširen sadovnjak, katerega je negoval z vso ■skrbjo in ljubeznijo. Naravno, da je tak vzgled ugodno uplival na okolico. Župnik Kolanič in kaplan Rauman sta z živo besedo in dobrim vzgledom mnogo storila. Veliko dreves je vzgojil in zasadil vrtnar Fridolin Skaza. On je bil tudi eden izmed prvih, ki so začeli pošiljati tukajšnje sadje v daljno tujino. Od doma do doma je romal učitelj g. Jurij Pilih ter cepil in množil boljše ¡sadne vrste. Dandanes pa deluje sadjarska podružnica tukaj pač tako intenzivno, da prekaša za enkrat gotovo vse svoje sestre v Sloveniji. No, in mozirsko okolico je zasadjaril odlikovani starina Praproinik in so mu bogati nasadi v tamoš-njem kraju najlepši' spomenik. Navdušen sadjar, velepos. Ivan Krajnc v Št. Ilju je s ¡sedajnim šoštatnjskim šolskim ravnateljem Trobejem ustanovil pred več kot 30 leti Sadjarsko društvo za šoštanjsloi okraj in to društvo je Vzgo-jilo in razdelilo nešteto sadnih dreves. Priredilo je tudi leta 1QOO veliko sadno razstavo v Šoštanju, ki je jako lepo vspela in mnogo pripomogla k dvigu sadjarstva v okraju. Vsem tistim torej, ki so delovali za procvit te lepe in dobičkanesne panoge, bodi preveseli razvoj sadjarstva najčastnejše zadoščenje. Tržni dan jv Mariboru dne 15. niovembra 1924. —. Vkljub pritiskajoč emu mrazu je bil ta tržni dan prav dobro preskrbljen, pa tudi dobro obiskan. Slaninarji so pripeljali 49 vc(20v svinjine in so prodajala meso. po 15 do. 40 din., slanino pO 35 din., drob pa po 20 din. 1 kg. Domači mesarji so ostali pri istih cenah, kakor pretečeni teden, t. j.: govedino po 23 do 25 din., teletino po 25 do 30 din., svinjino po 27 do 30 din., jagnjetino pa po 20 din. — Perutnine je bito okoli 800 komadov, posebno dosti je bilo puranov. Cene so od preteklega tedina precej poskočile. Kokoši in piščancti so se prodajali po 20 do 60 din., race po 50 do 80 din., gosi po 70 do 120 din., purani po 60 do 175 din. komad. Perutnine in posebno puranov se je radi bližajočih se božičnih praznikov mnogo prodalo. — Krompir je še po isti ceni, 10 din. za mernik (73-2 kg), čebula 3 do 5 din. venec, glavnato zelje 1.25 do 5 din. komad, kislo zelje 4 din., kisla repa 2 din. kg, jabolka 2 do 5 din., hruške 3 do 10 din., grozdje 8 do ■17 din., kostanj 2 do 3 din., pečeni 6 din. liter, maslo 44 do 45 din., kuhano 54 diin. kg, bučno olje 33 do 34 diin. liter, jajca 2.25 do 2.50 din, Citrone 50 para do 1.75 din. komad. — Lesene in lončene robe pa to pot ni bilo toliko na trgu, kakor pretečeni teden. Prodajala se je po 20 para do 150 din. komad. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sejm dne 11. XI. 1924 se je prignalo: 7 konj, 2 bika, 76 vodov, 306 krav in 2 teleti, skupaj 393 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 11.75 do 13.25 din., poldebeli voli 10.50 do 11 din., plemenski voli od 10.25 do 11.25 din., klavne krave debele od 11.25 do 13.50 din., plemenske krave od 9.50 do 11.25 din., krave za klobasarje cd 6.25 do 7.50 din., molzine krave od 8 do 11.25 din., breje krave od 8 do 11.25 diin., mlada živina od 11 do 13 din. MariL>o(rsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 14. XI. 1924 se je pripeljalo 313 svinj 1 koza, cene so biie sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75 do 125 din., 7—9 tednov 150 do 213 'din., 3—4 mesece 300 do 400 din., 5—7 mesecev 500 do 700 din., 8—10' mesecev 750 do 950 din., 1 leto 1250 do 1625 din., 1 kg žive teže 16 do 18 din., 1 kg mrtve teže 21.25 dO 25 din., 1 koza 150 din. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 25 do 27 dan., II. vrste 22 do 24 din., meso od bikov, krav in telic 20 do 21.50 din., telečje meso I. vrstte 27 do 30 din., II. vrste 21 do 25 din., svinjsko meso svež 25 do 35 din. i Sv. Andraž v Slov. gor. Veliki živinski in trgovski . sejem se bode vršil letos v soboto, dne 29. novembra. Proti tatovom mladih smrekovih drevesc. Vsakdo izmed'gozdnih posestnikov najjbolj ve, kako težko je vzgojiti mlad smrekov naraščaj. Škodljivcev v smrekovih nasadih je vse polno, kakor: trnje, razno robidje, gozdni ■ pleveli in drugo. Eden največjih škodljivcev pa je človek, i ki ob času božičnih praznikov prav občutno redči smre-» kove nasade. Že začetkom meseca decembra večkrat vi-5 dimo kakega fanta a'K dekle, ki nese prav lep smrekov vrh v mesto kakemu znancu ali odjemalcu mleka. Zadnji teden pred Božičem pa v okolici Maribora kar mrgoli mestnih pobaflinov po gozdovih za smrekovimi drevesci. Res je cd raznih cfclasti strogo prepovedano, rezati po I gozdovih dotična drevesca, gospodar sam pa tudi ne mo-.' re zadosti paziti, kedaj bo kdo prišel v njegov gozd. Temu ' se pa odpomore na sledeči način, ki sigurno obrani pred 1 tatvino: Meseca novembra obrežemo vsa smrekova dire-: vesca tako, da niso sposobna za božično drevo. Kajti . ptokradejo se le takšna, katera imajo lepo obliko in lep vršič. Zaito pa, ako mi spačimo z rezjo vršič smrekovemu j drevescu, gotovo ga potem nihče ne bo hotel rezati za ; Božiči Reže se pa v gornjem delu vršička, tako da se po .;• dve vejici v nasprotni strani izrežeta in le po dve nasprot-| ni se pustita, pač tako, da koliko mogoče vrh grdo izgle-i I da. To namreč v .rasti nič ne škoduje, pač pa obvaruje \ pred tatvino. Pisatelju teh vrstic se je godilo leta in letav ' da so mu zlikovd pokradli vsako leto lepo število smre-. ' Dcovih drevesc in to še iz novih nasadov. Pazil in nad-. \ zoro val sem drevesca ob času, ko se jih navadno največ • poreže, pa vse zastonj. Kar čez noč so drevesca zmanj-š kalai Slednjič pride dobra misel in lansko leto sem ob-\ rezal vršičke, tako da sem jih spačil in napravil grde, fo-i rej za božično drevo nesposobne, pa ne enega drevesca | ni zmanjkalo. Torej, ckagi čitatelji »Slovenskega Gospo-| darja«, poskusite tudi Vi tako in prihranili si bos;e jezo. ' in smrekov naraščaj! — Jože Vezjak. ŽITNI TRG. Trgovina z žitom večinoma počiva. Inozemstvo ku-i puje zelo malo, pasivni kraji naše države pa so kolikor-| toliko še oskrbljeni z najpotrebnejšo zalogo hranil; žitna ! trgovina se bo razvila bolij proti Božiču, ko se bo porabilo za praznike mnogo moke, in na pomlad. Hud udarec žitni trgovini je zadala tudi naredba novega Tadikalskega železniškega ministra, da se ukinejo popusti na železnicah za žito, katero bi kiupile slovenske zadruge v Batnatu. Prepoved te ugodnosti so povzročili slovenski demokrati iz zlobnosti, ker se slovenske zadruge ne nahajajo v njihovih rokah ter oni pri tem ne bd imeli nikakega dobička. — Največ se še sedaj proda koruze, posebno umetno posušene, ker druga sedaj še ni sposobna za trgovino. Izvaža se moka na Čehoslovaško in v Avstrijo, kjer se je končal iželezničarski štrajk. Cene so sedaij v (trgovini na veliko sledeče: Pšenica bačka 365 do 375 din., srbska 315 do 320 din., bosanska in slavonska 320 do 325 diin. Moka nularica 560 do 570 din. Ječmen bački 330 do 340 din. Oves bački 270 do 275 din., srbski 260 do 265 d. Koruza umetno pesušelna 225 do 230 din. Na ljubljanski horzi notira žito in poljski pridelki: pšenica domača franko Ljubljana 385 din.; pšenica bačka par. Ljubljana 430 din.; oves bački par. Ljubljana 340 din.; laneno seme franko Ljubljana 675, 730 din.; krompir franko skladišče Ljubljana 120 din.; ajda domača črna franko Ljubljana 250 din.; ajda domača siva franko Ljubljana 235 din — Fižol ribničan orig. franko Ljubljana 440 din.; fižol ribničan ooiščetn b-n franko Postojna "trans. 545 din.; fižol prepeličar .orig. fTanko Ljubljana 460 din.; fižol mandolon orig. franko Ljubljana 390 din.; fižol mandolon očiščen b-n franko Postojna trans. 495 din.; fižol rjavi orig. franko Ljubjana 410 diin. Hmelj. XXXI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žatec CSR, 15. XI. 1924. Minuli teden se je vršila sprememba na tukajšnjem hmeljskem trgu. Povpraševanje se je dvignilo največ vsled potrebnega kritja naročil' in se je dnevno prodalo 60 do 100 bal in sicer največ blaga dohre, in srednje kakovosti po dvigajočih se cenah od 2400 do 2500 čK za 50 kg. Danes se je, (najbrž na Tačun inozemstva, kupilo 20 bal prima hmelja po 2650 £K. Kar je bilo hmelja v »slabih« rokah, je ves razprodan ;drugi pa ne ponujajo svojega blaga. Vsled tega povpraševanje večje od ponudbe in so se cene dvignile Va 100 do 150 čK. Pri stanovitnem povpraševanju jel razpoloženje zelo čvrsto, cene se pa polagoma dvigajo.! — Savez hmeljarskih društev v Žatcu. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 68— 68.50 ; din., francoski frank sftane 3.65 din., italijanska lira stane j 2.95 din., čehoslovaška ¡krona 2.06 din. Za 100 avstrij-j skih kron je plačati 9 para. V Curihu znaša vrednost di-i narja 7.50 centimov. Spominjajte se Dijaške večerje! Dopisi. Vurberg. Pri tukajšnji grajščini je bil nastavljen gozdarski uradnik in oskrbnik g. Pipi, rodom češki Nemec. Vendar se je v par letih naučil prav dobro slovensko govoriti in pisati. Z zadnjim oktobrom je bil pa od okrožnega agrarnega urada nenadoma odstavljen, češ, da je Nemec ter da doba to službo domačin-Jugoslovan. Nič nimamo zoper ta korak, pa čudno se nam zdi, kako da ravno ta uradnik mora stran, dočim še ravnatelj grajščine g. Gura-bert ostane, ki je tudi tujec, nemški žid iz Poljskega, ki se zmirom izdaja za Nemca. Ko bi moral dati svojo dekle v Ptuj v slovensko šolo, se je izdal za Nemca, ter sploh ob vsakem popisovanju se je dal vpisati za Nemca, samo sedaj, ko bi morali uradniki-tujci odriniti, je bil naenkrat Poljak, čeravno poljsko ne zna. Čudno se nam zdi, zakaj s* enega uradnika preganja, drugega pa ščiti, čeravno je povsod silno osovražen ter je že zoper njega šlo nebroj pritožb na merodajna mesta. Razven tega, da je Nemec, je tudi velik nasprotnik tukajšnjega ljudstva, kar se laihke dokaže iz vojnega časa, pa tudi že od poprej. Seveda te debeluhar prav dobro skrbi za sebe in nekatere uradnike, viničarji, ki delajo leto in dan, pa pravijo, da se jiir. že hiše podirajo. Opozarjamo okrožni agrarni urad, da, če ■mora iti eden, naj. gre tudi drugi ter se naj nastavi tak domačin, ki se ne bo norca delal iz tistih, ki mu služijo vsakdanji obilni in mastni zaslužek! Sv. Barbara v Halozah. Po stari krščanski navadi smo obhajali vernih duš dan, pa le samo nekateri. Drugi, zlasti mladina, so se dali. zvabiti raje v na stežaj odprta lcrčmai-ska žrela ter so šli v krčme, ki so kot »dobre prijateljica cerkve« izrabile tudi to nad vse resno priliko za svoj žep. Krčmarji, kako dolgo bodete trpeli v svojih lokalih proti zakonu pijančevanje?! Ste li .res ta zakon obesili na steno! Mladina, spametuj se vsaj ti, ker nevarno je, da se z zmrtjo tvojih staršev zruši tudi njih dom, ako ne bodeš ti že zda pomagala z varčnostjo svojim staršem. Oblast, kje si, da bi preprečila popivanje ob takih prilikah ter zlasti med službo božjo zaprla tukajšnje krčme, ki so v neposredni soseščini cerkve. Ali res smejo noč in dan, petek in svetel; gostilne biti odprte?! — Najbolj žalostno pa se je isti dan po noči zgodilo v barbarski župniji. Pri kmetu Petroviču je bil slučajno na obisku dober fant Janz Bratusek. Ko je odhajal, so ga na dvorišču napadli razbojniki, ga na zverinski način ustrelili, kmeta Petroviča pa pošteno oropali ter izginili brez sledu. Ljudstvo je razburjeno, pa tudi ogor čeno, če ne bodo prišli tem zlikovcem na sled, ker to je v zadnjih letih že drug slučaj nepojašnjenega uboja. Zakaj ne pomaga orožnikom detektiv s policijskim psom?! Če se ne bodo prišlo na sled, si ljudje ne bodo več upali več spati v teh dolgih zimskih nočeh! Ljutomer. Ob priliki blagoslavljanja prenovljene kapelice posestnika Ivana Novaka v Mekotnjalou so darovali navzoči gosti za Katoliški dom v Ljutomeru 238 D. Prisrčna hvala vsem darovalcem! Stročja vas. Poročil se je tukaj dne 10. t m. Janke Jaušovec, pcldnačelnik tukajšnjega gasilnega društva in odbornik bralnega društva Stročja vas-Pristova» z vrlo mladenko Toiniko Kramperger, članico istega društva. Mlademu paru naše iskrene čestitke! Bilo srečno! Polzela. Iz mnogih župnij prinaša »Slovenski Gospodar« poročila, kaj se je dobrega, lepega in koristnega storilo. Tudi na Polzeli ne zaostajamo za temi župnijami in v tekočem letu se je pri nas marsikaj spremenilo. Pred vsem smo dobili nove zvonove, katere nam je pobrala svetovna vojska. Po prizadevanju našega neumornega g. župnika smo naročili 2 bronasta zvona, ki nam donita sedaj v družbi tretjega, še iz vojne preostalega. Tudi naša prelepa Gora Oljka je dobila novf zvonove, četudi jeklene in istotako podružnica sv. Miklavža. Župna cerkev, tako potrebno popravila je dobila zunaj in znotraj praznično obleko, zvonik pa novo streho. Cerkev je lopo umetno preslikal slikar g. Vipot-nik. Popravljena je tudi cerkvena hiša. Za vso to delo gre največja zasluga gospodu župniku Ivanu Jodl, bivšemu in sedanjemu županu gg. Francu Turnšek in Antonu Mesič, nadalje cerkvenim ključarjem, posebno Francetu Košec. Hvaležni smo jim župljani, hvaležn jim bodo pa tudi naši potomci. — Tudi z organizacijami ne zaostajamo za drugimi kraji. Imamo krepko pro svetno društvo, katero nam večkrat nudi pošteno zabavo; naš Orel je čvrst ter se vedno jače razvija pod vodstvom bratov Franceta in Pongraca Turnšek in predsednika brata Leopolda Špacapan. Dobrna pri Celju. Javna zahvala. Podružnica Rdečegi križa SHS na Dobrni je obdarovala 21 Tevnah učencev naše šole z oblekami in obuvalom. Ta velikodušni dar izvabil je revčkom solze hvaležnosti, ki naj bodo plačilo odboru in njegovemu požrtvovalnemu predsedniku g. upravitelju državnih toplic Jankoviču. Prisrčna zahvala! — Kr. šolski svet Dobrna. Olimje pri Podčetrtku. Nadučitelj Štefan Fiiim in njegova soproga, ki sta že dolgo službovala v našem od dalje nem Olimju, odkoder se morata voziti po pet ur do železnice in sta radi šoloobveznih otroik že leta in leta prosil« radi šolanja otrok v Maribor ali vsaj v bližino Maribora, seveda do Koroščevega ministrovanja vedno zaman, site bila vendar končno imenovana v Hoče pri Mariboru, odkoder jima je ¡bilo omogočeno 'lažje šolanje treh gimnazijcev. In glej jih, socijialno čutečih ljudi! Čez noč je njuno imenovanje, ki je bilo izvršeno s kraljevim ufoucom po dr. Žerjavov? zaslugi uničeno, iin vrniti se morata zopet nazaj v pregnanstvo zgolj zato, ker sta člana Slomškove učiteljske zveze, ki je krščanska in ne trobi v Žerjavov brezverski rog. Mi OEmčani si bomo dobro zapomnili ravnokar omenjeno brezvestno in samo policajdamokratov vredno igro s Firmovo družino. Treba pa tudi pribiti, do je Firm vojni invalid in je, vrnivši se iz vojne brez pretov. M parkrat rdkvizifoor, ki pa Gbsotdčanov ni tlačil, ampak jim je šel na robo kot nobeden drug ne. Prepričani smo, da nJma g. Firm v celem brežiškem okraju miti enega nasprotnika med ljudstvom, ampak je oboževan kiot medvojni dobrotnik in učitelj po pclklicu, srcu za narod in uspehih, kakor jih ini dosegel v brežiškem okraju doslej še nilddo. Ljudstvo o!b SotK si bo (dobro zapomnilo pri teh volitvah, kaj je napravil dr. Žerjav z učiteljem-invalidom. ki je 'bil dobrotnik 'fcnvetslkega 'trpina med vojno in eden najboljših vzgojiteljev kmetskiiih otrok. Sedaj še žalifeog žalostna usoda Fdrmove družine bo maščevana na dan 8. februarja T925. Kdor bo zidal, pozor! Kdor hoče zidati poslopje, katerokoli ter si pri zidanju želi prihraniti 25 odstoi. na opeki, pesku, apnu in delu, naj se posluži novega najina zidanja z navadno zidno opeko, katera stanovanj» »o zdrava, suha, trpežna, po leti hladna, po zimi topla, naj piše po obširna, brezplačna pojasnila na naslov: Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Rečica ob Pak i. (Za stroške priložiti 2 D.) Na prodaj so po nitki ceni tovorni vozovi, lahki kompletni, različna kolesa za tovorne vozove, lahka in težka, samokol-niče, dvokolnice i. t d. Jrsip Stajnko, kolarski mojster, Jugoslovanski trg 3, Maribor. 1459 Plemenske prašičke proda u-prava Splošne bolince Maribor. Vprašati dopoldne. 1454 Marija Mulec v Zikarcih 87, p. Sv. Batbara pri Mariboru, želi svoje 3 telice rudečošeke, dobre pasme, 9, 8 in 7 mescev stare, zameajati za voličke. Ij48 Orehe in fižol (samo prepeličar-ja in purečjaka) kupuje Nabav-ljalna zadruga drž. uslužbencev Maribor, Stolna ulica 5. 1442 Vegetabilno, foaforokislo krep-čilno krmilo za prašiče, krave, vole, konje, teleta in perutnino je priznano kot najboljše krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molznosti, pospešuje tek in nagon k žrciju in čvrsti »azvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 din., 20 kg 120 din., 3O kg 18O din., 50 kg 3OO din. Naroča se pri »Glavni zalogi vegetabilnih krmil« Cerknica Rakek. 1452 6—1 Največje vrtnarsko podjetje & Jugoslaviji »Vrt«, Džamonija in drogovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemeni ih sadnih dreves (čepov) v naj plemenitejših vrstah in v vseh oblikah, Plemenite vinske trte na amen-kaaskih podlogah, kakor tudi cepe in podi ^ge istih. Seme ze-lenjavu, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo leto I Zahtevajte cenike! 1263 10 Znižane cenei Zimsko perilo za moške in ženske, nogavice in vse druge potrebščine ima na prodaj manutaktursa trgovina Franio Majer, Maribor, Glavni trg. Znižane cene! 1268 6 Svarilo. Resno svarim vsakogar pred širjenjem od Antona m Helene Zvonar o meni raz-trošenih obrekovanj, ker bom proti vsakomur, ki bi te vesti širil, sodaijsko postopal Mozirje dne 12. nov. 1924. Fran Es. Izjava. Podpisani obžalujem, da sem v vlogi na okrajno glavarstvo radi volitev pri S1. Jakobu napadel in žalil g. Matijo Peklar. Ketiš Jožef. 1457 In Vi milostljiira gospa? Želite li, da se končno iznebite Vaših peg? Veselili se čiste in bele kože? Poskusite torej' LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, za vzdrževanje inladeniške kože, katero zanesljivo odstrani vse nečistosti kože, prišče, pege, lišaj, za-jedavce, ogree. Da celo nabori in gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože. ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 dinarjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej, kajti po povzetju je za 10 dinarjev poštnina višja. Naročila nasloviti na: Sodarske doge za vino kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene je poslati na [upravo lista pod »Sodarski les. 1443 EUGEN Y. FELLER, lekarnar, v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska. ELSA-TEKOČE LILIJINO MLEKO, idealno negovalno sredstvo za polt. ELSA-LILIJINO MLEČNO MILO, ELSA BORAKSOVO, ELSA-GLICERINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe. Stare tračnice (Eisenbahnschienen) 1 kg 2.50 D se do-! bijo v Mariboru, Vrazova ulica 9-III.-8. 1417 3—1 Palma kaucuk pete in podplati omogočajo elastični, tihi hod, štediio Vaše noge in vaše obutev ter so trpežnejS nego usnje. Vinogradniki, pozor! Suho-cepljenih trt in dvoletnih korenjakov imam različnih vrst več tisoč. Cepljene na Gothe Nr. 9 in Rip. portalis. Samo lastni pridelek in nudim po nizki ceni. Anton Vičar, trt-nar, Sakušak, p. Juršinci pri Ptuju. 1431 2-1 Vse čevljarske potrebščine, prvovrstne lessne žeblje, Berson in Eterna gumi podpetnike kupite najugodneje v trgovini Fr. Senča>\ Mala Nedelja in Ljutomer. Čevljarji pri večjem odjemu poseben popust. 1397 3 MALA OZNANILA. Učenca v starosti 16 do 18 let »prejme takoj na 3 leta Anton Marčič, usnjar v Slov. Bistrici. Kučirvoz se poceni proda ali ztmenja za les. M. Obran, Maribor, Loška ulica 15. 1371 4 Razno zimsko blago za moške in ženske obleke ima na prodaj po znižanih cenah manufaktur-na trgovina Franjo Majer, Maribor, Glavni trg. 1266 6 Za hrano skrbelo. in obleko se bode 1451 3 Pridno in pošteno dekle ki zna j nekaj kukati, sprejme za pohišna dela in v kuhinjo gospa Roza Hollmann v grajščiai v Rogatcu. 1450 2 -1 Dekle z dežele, snažno in pošteno, ki razume nekoliko kuhe in je vajeno vseh hišnih del, se sprejme z 1. decembrom pri L. Krautsdorfer, Loče pri Polj-čanah. g 1446 Viničar se sprejme z 1. januarjem I925. Zanesljiva in pridna moč, katera razume vsa vino-gradska dela, z dobrim spričevalom, naj se javi pri Viktorju Wogg, Celje. 1458 Dva človeka brez otrek, na lepem posestvu, vzaneta dekle, ki je vajeno kmetskega dela, staro 14—18 let, za svojo. Več o tem pove iz prijaznosti Oto Arzenšek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah. Znamka za poštnino! 1459 Viničarja iščem za vinograd v bližini Poljčan. Ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo »Slov. Gospodarja«. I46 Za restavracijo tik žel. postaje tričetrt ure od Celja, v zelo prometnem industrijskem kraju, se ište samec ali samica (kompa-njon) z gotovino 100.000 K. Kje pove Simon Fajs, gostilničar. Store, jj 146O Ekonom, oženjen, brez otrok, absolvent sadjerejske in poljedelske šole, dolgo let že v praksi, hoče svojo službo menjati. Pismene ponudbe v upravništvu pod ekonom št. 1439. 3—1 Iščem treznega in poštenega mlinarja za kmetski mlin na deželo. Naslov v upravi lista. 1418 2—1 Kmetsko dekle, 16 do 20 let staro, iz krščanske hiše, ki bi imelo veselje do gospodinjstva in gostilne se sprejme z Novim letom. Plača po dogovoru. F. Miki, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 2—1 Proda se nova hiša s 4 sobami kuhinjo, kletjo in shrambo, zraven vrt. Pripravna za obrtnika. Na prometnem kraju. — Cena 90.000 D. Več se izve pri Jož. Ferenc, Loke 38O, Trbovlje II. 1445 3-1_ Odda se za več let v najem žaga, istotam se proda kompletna oljnata uprava ter še malo obrabljenih par belih mlinskih kamnov. Pojasnila daje Simon Forstnerič, Maribor, Motherjeva ulica 18. 1441 Brusimo britve, škarje, nože itd. Električna brusarna (v briv-nici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19. 1116 Proda se posestvo, zaokroženo 7 oralov: njive, vinograd, sado-nosnik, travnik, 2 gozda. Vpraša se pri Ivanu Gomzi, Kicar 19 pri Ptuju. 1449 Odeje, koče, posteljno perilo, posteljno perje, baihenti, platno, hlačevino, preproge prodaja poj zelo znižanih cenah manufak-turna trgovina Franjo Maj«, Maribor, Glavni trg. 1267 6 V Narodnem doma v Maribora pri novem gostilničarju Oset-u je zopet zbirališče vseh Slovanov brez razlike strank. Prvo- , vrstna hrana in pijače. Vsi časopisi. Sprejemajo se vsak dan ' novi aboaenti na hrano. I34O 5 ' Izšla je Blaznikova za navadno leto 1925, ki ima 365 dni. ,VELIKA PRATIKA' je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo-števan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici P" J. Blaznika nasl. tiskarna in litograflčni zavod Ljubljana, Breg SL12. Redka prilika nudi se lesnemu trgovcu z nakupom lepega posestva, 22 oralov zemlje, gozd njive, travniki, hiša z gostilno, žago, mitninskim mlinom, strojem za drobljenje skorje, ležeče ob drž. cesti, 20 minut od postaje. Cena je D 450 000 ob lahkih plačilnih pogojih. Informacije pri Voršič nasl., Maribor, Slomškov trg 16. 1453 2 Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevnih cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire, Kranj 87O 36—1 Bukovo oglje ter kostanjev les za tanin, javorjev, gabrov, orehov, sploh vse vrste trd les ku- j puje ter prosi cenjene ponudbe Rudolf Dergan trgovec, Laško. 1362 3 Naznanilo. Čast nam je cenjenemu občinstvu naznaniti, da srno otvorili v palači Zadružne gospodarske banke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 zalogo svojih tovarniških izdelkov. Tam se bodo prodajali od sedaj naprej na debelo in na drobno izključno le naši izdelki, kakor: bronasti zvonovi, kovinasta roba, kuhinjska posoda iz aluminija, kletarski predmeti itd., že znano solidno izdelani, po najnižjih tovarniških cenah. Prevzamemo tudi popravila strojev v strokovno izpeljavo, zlasti tudi težka varilna in kovaška dela. — Za obilen obisk se cenj. občinst. najuljudneje priporočamo Inž. J. & H. Kuhi livarna zvonov in kovin in tovarna strojev, Maribor Dobro boste hodili! v Stuttnerjevih čevljih! Čevel j tvrdke Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem poceni! Skrbno izdelan iz izbranega dobrega usnja! Ime Suttner je garancija za dobroto in solidnost! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic športnih kap, Vam nudi bogato ilustrirani cenik, v katerem najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, žepne nože, doze za cigarete in tobak, kresila, verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na '•mm&ataàîl Gobe In fižol kupuje Sever & Komp., Ljubljana, Walfova ul. 12. RAZ3G$ILIALNIC0 H. SUTTNER v Ljubljani, št. 992, Slov^ija. Pri tej priliki se lahko se lahko naroče Feller-jeva Elsa-mila v 5 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-cerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje. II Malo posestvo, 10 minut od postaje Moškanjci, z zidanim hramom ob veliki cesti, pripravnim za obrt ali trgovino, najbolj za pekarijo, se po ce-Boštjan Hameršak, ni proda. Domova, pošta Moškanjci. 142G 2—1 Ajdovo kašo, riž, ječmen in proseno pšeno, dišave, najfinejši čaj in rum, kavo surovo in žgano po najnižjih cenah in točno postrežbo priporoča Saj ni nobena umetnost, > ceni dobaviti obleko, idi samo v KONJICE dobiš pfri tvrdki MARTIN SUMER Iščem posestvo v zakup. Plačilo naprej. Jožef Haložan, Svečina, Gor. Sv. Kungota. 1439 2—1 Na prodaj ima Konrad Vernik v Ormožu fino hidravlično stiskalnico za vsakovrstno olje, malo rabljeno z navadno pumpo na dva cilindra, ki se naenkrat stiska. Cilindra imata 350 mm širine. Tudi se proda valjka s porcelanastimi valjarji 400 krat 350 mm in stroj za izdelovanje prosene kaše po nizki ceni. 1421 Iščem pekarijo na deželi ali blizu mesta v najem. Naslov v upravništvu. 1430 3—1 Fižol, in orehe kupuje po najvišjih cenah F. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 1429 IVAN SIRK, MARIBOR Glavni trg. MARIBOR veliko izbiro vsakovrstnega blaga po jako ugodnih cenah. Mlinska volnena in svilena sita. Kupujem deželne pridelke. — Zamenjam bučnice in orehe za olje. Posojilnica v Gornji Radgoni i, razpisuje mesto uradnUca-blaoalnika kateri popolnoma obvlada zemljiško knjigo in je zmožen, samostojno sestavljati zemljeknjižne listine. Prednost imajo oni, ki so sposobni voditi pevski in tamburaški zbor ter so voljni vršiti tudi drugo društveno in organizatorično delo. Nastop 15. decembra t. 1., najpozneje z Novim letom 1925. Plača po dogovoru. Ponudbe z natančnimi navedbami predizobrazbe, o dosedanjem službovanju, rojstnimi podatki in zahtevki plače, opremljene s spričevali, se naj pošljejo čimprej na , Posojilnico v Gornji Radgoni. 1435 I ZAHVALA. Vsem, ki so se udeležili v obilnem številu pogreba našega ljubega soproga, oziroma očeta, brata in sina, gospoda iN-dircsla-TT-a, Osim, cest. mojstra okrajnega zastopa, umrlega dne 14. novembra t. 1. se naj pri srčne j še zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo okrajnemu zastopu Maribor, kakor vsem drugim in darovalcem številnih vencev. Bog jim plati! V Mariboru, dne 19. novembra 1924. Marija Osim in ostali žalujoči. ; karcgara in Seviot za moške in ženske '¿¿¿¿L! obleke, belo, pisano 1 in rujavo platno, ce-fir, hlačevino, tiska» nino in razno manufakturo kupite najceneje in v veli kanski zbiri v oovourejeni in prezidani veletrgovini R STERMECKi, Celie, št. 333 - Dustrovani cenik za čevlje, kit bt.ke obleke, perilc, odeje, lasostrižcike, britve in tisoče drugih predmetov «e pošlje vsakemu zastonj t Vzorec proti odškodnini! — Trgovci engTos cene I Kmečko posestvo t>koli 45 eralov, med temi 30 oralov gozda i a seč, Ob ielesnišri postaji v Dravski dol ni se poceni proda z živim in mrtvim inventaijem. Piipravno la vsako obrt, sedaj gostilna in trgovir,a z lesom. Vpraša se pri upravništvu. 707 Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah JOSIP ROSENBERG, MARIBOR, Slovenska ulica 1. Towarna vijakov §plci«tt sfKvbeite dt užbe 1 12 Vijaki za les vsake vrste in vseke velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. kamgarn in ševijot za moške in ženske obleke, flariele, barhende, blačevino, pletene ženske jopce, izgotovljene m žke in ženske obleke, površnike, otročje obleke, dežne plašče in vseh vrst manufakturno blago kupite po ceni pri MARIBOR. Vetrinjska ulica 15. MARIBOR. .Ji __—_ .v. —■ .v1 ^^r" 'Zt?, —■—v Najboljše pisalne stroje flobavi tudi na mesečne obroke proti jamstva THE REX CO Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76 Zahtevajte prospekt in pitt! •5 & mMMi£Mm&m Pczcr! Za zimo Pozor! Vsled velikanske zaloge ter ugodnpga nakupa manu-fakturnega blaga se bode od 15. novembra naprej cela zaloga po znatno znižani ceni prodajala. Pri nakupu v gotovini dobi vsaka stranka še posebej 38®" 10 odstoikov popusts! Za obilen obisk ss priporoča Anton P®es# manufjkturna trgovina Maribor, Altbtandfova casfa S7. iiioimmm^mmmmmmm^M Ganeraitis zastopstvo ALFA SEPARATOR S: (A. IPmlt) Telefon 24—13 1HGRE3 Gundu1ičeva66 Največje skladišče vseh mlekarskih patreblčfn. Separatorji, kante za mleko, maslenke, ! ! brzoparni kotli, hladila, sirišče, boje zA sir in maslo. '„£ sa?,3! p/ ¿«p- orehe, tuiavi, zslani In bsll f!2ol kupuje ..GLIVA" Ljubljani, Gosposvetska cesta 3, U/o fova ui. 12! :: Kostanj va drva za tanin :: kupi! je stalno po dnevnih cenah tvidk* Ernast Marine, Celja, Zrinisko-Prankopanska ulica št. 4. j Ponudite z dopisnico množino vagonov in nakladalno po> j stajo za dobavo do konca tega leta. Kostanjeva drva ma* rajo biti razžpgana na 1 n» do 1.20 cm. Posamezna po® lena ne smejo biti izpod 10 in nad 30 cm debele, iahtog so pa grčavn in kriva. 1336 6—i ••s i -v se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah. «H»»»««.» JOS. VRAN kralja Petra c. 25 i» '45 (Bsvža grašfcs mitnica) priporoča ttvojo bogato zalego d ci 2 Kmetovalci pozor* I Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušen) sredstvo redilni prašek za živino, posebno za prašiče. Le žadovoljnost k pravi sreči vodil Zapomni si, nevesta, to resnico, ia preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi, prodaja na deželo, za Velenje nasproti pošte v bivši dr. Skubčevi trgovec IVAN SEVER, znan povsod i. A to se tiče tudi tebe mati, in tebe žena, ženin, fant, deklina, trgovec, ki kupuješ mnogo hkrati žlofa, hlačevine, druka, platna iso drtijoi »Sem zadovoljen z blagom U vsak poeti* in zadovoijnost ključ je do sreče. ' 't r \ : m :[ .j M n u zakonito zavarovana znamka. Z malim zavitkom za 12 K se prepričajte. DoH se pri A. KOSEC v Mariboru, Diža^na cesta in pri vseh trgovc h na dež* li. Somišljeniki inserirajte i Ul fire t prodtjaln« TBURHB SV. CIRILA ¥ MARIBORU! H se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pcšflj« brezplačno: „m W» JL 10% oziroma po dogovora. 0 VSi'.-, z. Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in se najvišje obrestuje. • Eenlni in hualidni davek plhčuje posojilnica, priporoča tvojo bogato scalogo steklen® m porcelanast posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, rasnovsatmh lip itd. cra.m 1». točam p©«te«iSb». i Jeklene cer zvonovi Vsled preselitve trgovine se proda vse man« fakturno blagopo izvanrednonizkfceni. Vsaki pocdeijek, to tk in stido cd 8—12. in od 2 — Sfuri: volneno Hago, velour, flsuš, angl. blago, damsko sukno za kostume in plašče in najnoveiši karo za damska krila. Moško sukr.o, modni kamgarn in razne novosti, kakor tudi^double, cover coat i. t. d. VsaM tefitek, pitek In sctoto od 8 -12 in od 2-5. ure: velika predaja najnovejše svile, svihn triket in razne moderne tkanine pelucfce, baržbn, duvetin i. t. d. Etaroin, eporge, frote, crepon. Sifon, platno vseh vrst. * Porhat, flaceb", velcuri najnoveiši vzcrci in drugo razno blago. Me dna aoaiacfaktafna tpgovfna vlivamo v melodični in ubrani sestavi v teži 140 do 6000 kg. Dobavljamo po želji posamezne zvonove, v dvo, trozvoku itd. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Številna priznanja. Kratki dobavni rok. Kranj ska iiidustr. dr nžba Jeseni ce-Fožiiie, Slovenija. Maribop, Aleksandrova cesta. 28. Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeh! Najstarejši in edini najbolj varen denarni ¡zavod v Ptuju. t Mestna hranilnica-Kreditno drnštfo. Stan e vlog okrog 20 milijonov kroni Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica v Maribora« §PHr Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6,fpred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in^v tek. računu. Pooblaščeni prcdijalcc srečk držafie razr. loterije« i*****»*»*»»*»*****»*! _ — m _