List 102.
Od nove obertnijske in rokodelske postave
bolj na drobno.
Poslednji „novičara je od te o o ve postave naznanil le poglavitne reči. Danes smo v stanu, kaj več od nje povedati po spisa „Pest. L!oyda".
Vse obertnije in rokodelstva (Gevverbe) — pravi osnova te postave — se imajo razdeliti v dvojno versto: ene so svobodne ali prosto voljne (freie), druge pa dopust-ljive ali dovolj i v ne (concessionirte).
V versto dopustljivih spadajo vse tiste obertnije in rokodelstva, do kterih se pravica le zamore dobiti, če si je človek pridobil pred pisane lastnosti za nastop take obertnije ali takega rokodelstva, in za ktero pravico mora prositi, da mu jo gosposka dodeli. V to versto spadajo sploh vse take obertnije in rokodelstva, pri kterih, če je človek neroden (ne izučen), ali zavolj svojega nravnega zaderžanja nezanesljiv, ali če bi se take obertnije preveč pomnožile, bi utegnilo občinstvo (ljudstvo) škodo terpeti ali dosega občnih policijskih namenov se vničiti. Tu sem se štejejo: apotekarji, prodajavci strupenih stvari, kovači za podkovstvo živine (ker ti potrebujejo zdravniške umetnosti, da ne delajo velike škode), zidarski in tesarski mojstri (da ne delajo nevarnih zidanj), streharji, dimnikarji, brodniki, puškarji, starinarji (tandlarji), k er čmarji (oštirji, birtje); potem bukvotiskarji, bakro-, jeklo-, kamno- in leso-tiskarji, prodajavci novih in starih bukev, muzi-kalij in umotvorov, posojevavci bukev za branje, vozniki vsake eorte zunaj železnice in parobrodstva
406
Vse drage, tu ne imenovane obertnije in rokodelstva so svobodne, to je: za take ni treba posebne dovolitve, ampak dosti je, da človek le gosposki napove, da bo to ali uno rokodelstvo ali obertnijo začel, in kje. Ce ni zoper to rokodelstvo ali obertnijo samo po sebi, ali zoper človeka, ki jo začeti hoče, in zoper kraj, kjer jo misli začeti, nobenega postavnega zaderžka, mu podpiše gosposka na-povedko ali na poved ni list (Meldschein), to je, s pismom mu poterdi, da je res napovedal svoje rokodelstvo. Koj p<> prejeti napovedki ima obertnik ali rokodelec pravico začeti svojo obertnijo ali rokodelstvo. Po postavi se pa k nastopu svobodne obertoije ali svobodnega rokodelstva, naj je kupčijstvo, fabrika ali rokodelstvo, mora vsak pripustiti, kteri ima po obstoječih postavah pravico s Hvojim premoženjem samostojno gospodariti in kteri ima v našem cesarstvu Htanovitno stanovanje.
Eo človek zamore ob enem več obertnij ali rokodelstev imeti, in ni treba, da bi zatega voljo mogel v soseskino (občinsko) zavezo vzet biti. Tudi človek iz tuje dežele, ki ni v našem cesarstvu, ako ob času svojega obertnijstva ali rokodelstva stanuje v našem cesarstvu kjer koii, vživa enake pravice kakor domačinec, ako je le iz t ako sne deržave, kjer tudi naši ljudje enake pravice vživajo kakor uni pri nas. Ženske imajo enake pravice kakor možki, ako le znajo tisto obertnijo ali rokodelstvo, ktero mislijo začeti.
Na koncu tega oddelka pa ministerstvo pravi, da bi ono utegnilo še ktere v ti postavi za svobodne obertnije izgovorjene obertnije iz te verste izbrisati in jih med dopustljive postaviti, ako bi skušnje učile, da je več policijskih zaderžkov zoper nje.
Cehi (Ziinfte) in zbori (Gremien) po dozdanji napravi nimajo vprihodnje nobene veljave več, in če se po gosposkinem dovoljenji vsled nove osnove ustanovijo, veljajo le za prostovoljne družtva. Pomočnikom (kselom) je dovoljeno tudi vprihodnje za nasprotno podporo stopiti v zavezo in napraviti podporno dnarnico samim sebi.
Obertniki in rokodelci smejo svoje blago kamor koli na prodaj pošiljati in ga izdelovati, kjer hočejo; le če imajo tudi zunaj svoje soseske kako delavnišnico ali štacuno, morajo za to drug napovedni list od gosposke dobiti. Le pri tistih obertnijah ali rokodelstvih ne more to biti, ki so dopušene le za kak poseben kraj.
Od rokodelskih in obertnijskih učenčo v (Lehrling) in pomočnikov (Gehiifen, Gesellen) pravi osnova te postave tole: „Kako dolgo naj se ima učenec učiti, je reč prostovoljnega dogovora. Ce ni posebnega dogovora, velja za obojno stran odpoved za 6 tednov".
12. oddelk te postave razlaga prestopek iz stare postave v to novo, in pravi: „Po dosedanjih postavah ve-Ijavno-obstoječe obertnijske ali rokodelske pravice obderže v vsem svojem pričujočem obsežku svojo moč. Ce dobi pa kakošna obertnija ali kakošno rokodelstvo po ti novi postavi kako večjo pravico, kakor jo je dosihmal imela, se samo po sebi razume, da stopi tak obertnik ali rokodelec v to večjo pravico". —
To so imenitniše določila nove postave, ktera gre sedaj od ust do ust obertnikov in rokodelcov, ker res globoko sega v bitstvo obertoijskega in rokodelskega stanu. Ponavljamo pa še enkrat, da to je še le osnova postave, ne pa že veljavna postava, ker do 15. prihodnjega mesca imajo še le kupčijske in obertnijske zbornice posamnih dežel svoje misli o nji c. k. ministerstvu razodeti. Ker pa ministerstvu ni nič neznanega, kar bi utegnila ta ali una zbornica zoper to reči, zna biti, da se bojo tam pa tam kakošue malenkosti premenile, poglavitne pravila pa bojo gotovo obveljale, ker so terjatvam sedanjosti ravno tako primerjene, kakor so dosedanje ostrojene bile po potrebah srednjega veka, ki je že deleč deleč za nami.