Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 16. MAJA 1963 Leto XV. — Štev. 19 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK", DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBOR SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČAS0PISN0-ZAL0ŽNISK0 PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI L REDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 133
USPEŠNE PRIPRAVE NA BLIŽNJE VOLITVE
Vsebinsko bogati zbori volivcev
Kandidacijski zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti so v mariborskem okraju končani. S tem je bilo opravljeno važno delo pred volitvami. Volivci so se spoznali z volilnim sistemom, se pogovorili o aktualnih problemih, izbrali in potrdili kandidate za vsa predstavniška telesa. Spričo zakonskega načela, približati zbore volivcev čimbolj volivcem in ob dejstvu, da so bili vsi zbori v našem okraju od 25. aprila do 8. maja. je to povzročilo živo politično dejavnost, kar potrjuje še podatek. da je bilo vseh zborov 1400, od tega v delovnih skupnostih okoli 800.
Potrebne politične priprave za te zbore smo opravili v okviru SZDL (oziroma sindikatov). Lahko rečemo, da je politični aktiv izvršil te priprave z veliko odgovornostjo in prizadevnostjo. Na širokih sestankih SZDL v občinah, krajevnih odborih SZDL in podružnicah SZDL so bile že pred zbori volivcev vsebinske razprave in razprave o kandidatih.
SZDL ma namreč kot najširša družbenopolitična organizacija pravico in dolžnost na svojih širših sestankih razpravljati o kandidatih z namenom, da bodo za kandidate predlagani ljudje z vseh področij družbenega življenja ljudje, ki so s svojim aktivnim odnosom v družbi pokazali kvalitete proizvajalcev-upravljalcev; to naj bi prispevalo, k temu, da bodo nove skupščine odraz dejanskega stanja. Sestanki SZDL so bili, kot že rečeno, dobro obiskani, razprave na njih pa prav tako zelo živahne. Članstvo SZDL je na teh številnih sestankih izmenjalo mnenja o ljudeh, ki bi bili vredni zaupanja, da postanejo kandidati.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pred praznikom mladosti in veselja
VSEPOVSOD
prireditve in tekmovanja
Pravzaprav ne moremo postaviti meje, kdaj sleherno pomlad začnemo s praznovanjem Tedna mladosti. Številne proslave, tekmovanja, športna in druga srečanja se začno že v prvih dneh aprila, ko praznujemo Dan mladinskih delovnih brigad.
Vrhunec več kot enomesečne razgibane dejavnosti v pionirski in mladinski organizaciji bo dosežen v drugi polovici meseca maja. Vsepovsod, na vaseh, na šolah in v gospodarskih organizacijah se mladi vneto pripravljajo na sloves-
nosti, (ki se bodo začele s prihodom Štafete mladosti in bodo trajale do konca tega meseca.
Letošnji Teden mladosti pa je ovenčan in prežet s pomembnimi dogodki, odločilnimi za razvoj federativne socialistične republike Jugoslavije Dobili smo novo zvezno ustavo in republiške ustave, prav v teh dneh pa se pripravljamo na volitve naših predstavniških telesi. Zato ni čudno, če je vsa dosedanja dejavnost dobila poseben vsebinski pouda-
rek zaradi teh pomembnih dogodkov. Zadovoljni in srečni ob uspehih, ki smo jih že dosegli in globoko prepričani v pravilnost naše poti in sposobnosti občanov socialistične Jugoslavije, da bomo v prihodnje uspešno reševali vse naloge praznujemo letošnji praznik mladosti veseli in ponosni.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Dan mladosti bodo praznovali že kot pionirji — z rdečo rutico
DANES IN JUTRI
ŠTAFETA
MLADOSTI
v naših krajih
Danes popoldne ob 16.55 bodo sprejeli nosilce štafetne palice v G. Radgoni, nekaj pozneje, ob 18.25 pa bo Štafeta mladosti prepela v Mursko Soboto. Dalje proti Lendavi bodo mladinci ponesli štafetno palico v petek zjutraj ob 7.40 pa bo sprejem Štafete v Lendavi.
MLADINA DOKLEŽOVJA O NOVI USTAVI
Pred kratkim so mladi vaščani Dokležovja priredili predavanje o novi ustavi in bližnji hvolitvah. Predavanje je dobro uspelo in poslušalci so tokrat izrazili željo, da bi v bodoče priredili še več zanimivih razgovorov o gospodarstvu, zunanji politiki itd.
Tudi v športu so mladi Dokležovčani dokaj aktivni. Prvega maja so se pomerili v nogometu z vrstniki iz Melinec, predzadnjo nedeljo pa so doma premagali mladinsko moštvo iz Bakovec. Za Dan mladosti pripravlajo udeležbo na občinskem tekmovanju v šahu in streljanju, doma pa se bodo pomerili z mladinci iz sosednjih vasi v nogometu streljanju z zračno puško, perjanici in šahu.	-jž-
ŠE O PRIPRAVAH STATUTOV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
USTREZNO MESTO TUDI IZOBRAŽEVANJU
Občinski sindikalni svet v G. Radgoni je sestavi statutov delovnih organizacij posvetil že precej pozornosti. Poleg posebne komisije pri ObSS, ki pomaga in spremlja delo pri sestavljanju statutov, in poleg nedavnega razširjenega plenuma ObSS, kjer so posebej govorili o nalogah sindikalnih podružnic pri vsebinskem oblikovanju statutov, je ObSS organiziral tudi enodnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic, na katerem so precej razpravljali tudi o novih statutih.
V radgonski občini imajo nekatera podjetja že pripravljene teze novih statutov, o katerih razpravljajo po ekonomskih enotah; v radenskem Zdravilišču imajo sestavljen že tudi osnutek novega statuta, medtem ko velja za manjša podjetja ugotovitev, da poteka delo na tem področju vse prepočasi. Izgovorov, da posamezne organizacije nimajo za to delo dovolj sposobnih strokovnih kadrov, ni potrebno posebej omenjati.
Novo sestavljeni statuti morajo biti odraz notranje stvarnosti posamezne delovne organizacije, pri čemer je treba upoštevati dosedanji razvoj samoupravnih organov, nakazati
nadaljni razvoj teh organov in pri tem upoštevati načela nove ustave. V novih statutih naj hi imela vidno mesto načela notranjih odnosov in pristojnosti, naštete naj bi bile pravice in dolžnosti članov kolektiva, notranje organizacijske oblike in razmejitev Obsega poslovanja; skratka, v statutih bi morale biti zajete, vse dejavnosti delovne organizacije, notranji in zunanji od-
nosi ter položaj podjetja v naši družbeno-ekonomski skupnosti.
(Nadaljevanje na 6. strani)
SOPROGA AVSTRIJSKEGA KANCLERJA V RADENCIH
Priljubljeno zdravilišče Slatina Radenci je odprlo letošnjo turistično sezono že 15. marca Sedaj ima nad 100 gostov, najavljeni pa so tudi že številni novi gostje, ki bodo maja in junija domala povsem zasedli nočitvene zmogljivosti. Med gosti je ena tretjina inozemcev, največ Avstrijcev. Med njimi srečamo tudi soprogo avstrijskega kanclerja Marijo Gorbach.
Njo in se nekatere druge goste je zdravilišče povabilo na enodnevni, izlet na Pohorje in v Ptuj. Gostje so si ogledali mariborski Akvarij, turistične postojanke na Pohorju, muzej na ptujskem gradu in druge znamenitosti.
O ureditvi naših turističnih domov so se tuji gostje izrazili zelo pohvalno. -ika-
Lepo priznanje
Na šoli za zdravstvene delavce v Murski Soboti je na področju izvenšolske aktivnosti še posebno delaven aktiv Rdečega križa.
Dosedaj so na lastno pobudo izvedli že več koristnih akcij. Tako so v krvodajalski akciji sodelovali vsi dijaki, stari nad 18 let. Osnoval so tudi aktiv mladih predavateljev. Njegov člani predavajo na osnovnih šolah o aktualnih zdravstvenoprosvetnih temah. Za Teden RK so dijaki pripravili zastavice in piramido z emblemom Rdečega križa. Stoletnico RK
so na zavodu še posebej lepo proslavili s kulturnim programom. Nastopili so tudi v rakičanskem Domu počitka.
Aktiv Rdečega križa na tej šolski ustanovi je pred kratkim prejel posebno priznanje za dosežene uspehe v organizaciji RK: tokrat od Glavnega odbora RK iz Beograda. Na to zasluženo priznanje so mladi člani RK zelo ponosni.
V Veržeju se pripravljajo na Osterčevo proslavo
Osrednja proslava ob obletnici smrti rojaka, uglednega slovenskega skladatelja in glasbenega pedagoga Slavka Osterca, ki je bila prvotno predvidena za Dan mladosti, 25. maj, je preložena na 9 .junij, kakor je sklenil pripravljalni odbor za organizacijo proslave.
Osrednja proslava bo tega dne v Veržeju, kjer že urejajo trg ih druge objekte, povezane s proslavo. V tem času bodo pomembne kulturne prireditve tudi v drugih krajah Pomurja. Na dan proslave bodlo V Veržeju odkrili doprsni kip Slavka Osterca, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča. Ostercev doprsni kip bo stal na podstavku iz pohorskega granita. Ob tej priložnosti bodo v Veržeju odprli tudi Osterčevo spominsko sobo, ki bo stalen razstavni kotiček in kjer bodo med drugim razstavili tudi pomembnejša originalna dela iz bogatega Osterčevega umetniškega opusa
Pred Osterčevo proslavo bo Pomurska založba v Murski Soboti izdala tudi Spominski zbornik. ,v katerega so prispevali Osterčevi najožji sodelavci in poznavalci njegovega življenja in ustvarjanja.
Jutri se bo v Veržeju zopet sestal pripravljalni odbor za Osterčevo proslavo in sprejel
dokončen program, v katerem bodo zanesljivo tudi nastopi osrednjih pevskih in drugih kulturnoumetniških ansamblov iz Slovenije. Predvideno je tudi, da bo osrednjo proslavo v Veržeju snemala tudi slovenska televizija.
-sk
Z ZADNJE SEJE ObLO GORNJA RADGONA
V prihodnje načrtno gospodarjenje z gozdovi
V soboto se je na Janševem vrhu poslednjič sestal v tej mandatni dobi občinski ljudski odbor Gornja Radgona. Seji je prisostvoval tudi Miran ing. Mejak, -podpredsednik OLO Maribor.
Odborniki so na seji razpravljali o poročilu o izpolnitvi plana gospodarskih organizacij v prvih štirih mesecih tega leta, obširno so govorili o ureditvi gozdarstva in gozdarske službe v občini, sprejeli pa so tudi nekatere odloke.
V	razpravi o stanju gozdov in gozdnega gospodarstva so odborniki poudarili, da skrb za urejevanje in pomlajevanje gozdov v preteklem obdobju ni bila dovolj načrtna in smotrna. Zato so na seji sprejeli sklep o formiranju enega gozdnega področja na. območju cele radgonske občine, skupaj z gozdnimi površinami Kmetijskega kombinata Gornja Radgona. Kmetijski kombinat pa naj bi prevzel skrb za urejevanje in vzdrževanje vseh gozdov, prav ta-
(Nadaljevanje na 6. strani)
JAKI RAZSTAVLJA
V	LJUBLJANSKI MALI
GALERIJI
Včeraj zvečer so v Mali galeriji v Ljubljani odprli razstavo slikarskih del znanega im uveljavljenega slikarja — samouka Jožeta Horvata-Jakija. Za razstavo našega rojaka je v slovenskem glavnem mestu dokajšnje zanimanje.
Za monterje v novi avtomatski centrali v M. Soboti so prav zaključna dela najbolj zahtevna — več o tem berite v reportaži na zadnji strani
VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 26. maja Močnejše oziroma trajne padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 16. in 17. maja. dalje okrog 22. in 24. maja. V ostalem pretežno sončno vreme, toda s pogostimi krajevnimi nevihtami oziroma plohami.	Dr. V. M.
Vsebinsko bogati zbori volivcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
Stališče, kako omogočiti čimvečjemu številu volivcev sodelovanje in odločanje o kandidatih, je bilo uresničeno z organiziranjem več zborov volivcev v volilni enoti (v nekaterih občinah so zbori volivcev obsegali tudi manj kot 500 ljudi) oziroma z zbori delovnih skupnosti, ki so bili tudi tam, kjer je zaposlenih 25 ljudi. Politična aktivnost organizacij SZDL je prav tako prispevala k temu, da so se volivci lahko v največji meri poslužili svoje ustavne pravice. Prav tako so tudi ostale družbenopolitične organizacije (ZK sindikati, ZMS, ZZB, NOV in drugi) že v tem času z živahno aktivnostjo v zvezi s pripravami na bližnje volitve. Tako ugotavljamo, da je bila udeležba na teh zborih volivcev dobra in da je bila večja od udeležbe na dosedanjih zborih volivcev za več kot 50 odstotkov (kljub temu da so bili ponekod zbori sklicani ob najbolj neprimerni uri.
Vse občinske organizacije SZDL so za zbore volivcev pripravile pregled razvoja komune v zadnjih petih letih kakor tudi osnove perspektivnega razvoja posameznih občin, tako da so se volivci spoznali tudi z osnovnimi uspehi in nalogami na gospodarskem in družbeno-političnem področju.
Krajevni odbori SZDL so v mnogih primerih pripravili še pregled razvoja lokalnih skupnosti in načeli razpravo o lokalni problematiki.
Tako so imeli zbori volivcev na razpolago bogato gradivo, na osnovi katerega so potem razvili tudi živahno razpravo. Te razprave so bile še posebno živahne tam, kjer prej ni bilo sklicanih zborov volivcev, na katerih bi razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna občine.
V Halozah, na Kozjaku, v pohorskih predelih in nekaterih drugih bolj oddaljenih področjih so posebno živahno razpravljali o nekaterih lokalnih problemih: o cestah, elektrifikaciji, zdravstveni službi, šolah itd. To je tudi razumljivo, saj je največ perečih vprašanj danes ravno na ten področjih.
Razen o gospodarskih problemih so na zborih največ govorili o vodilnem sistemu, strukturi in nalogah bodočih skpuščin, o kriterijih za odbornike in poslance, o rotaciji, Občinskih statutih in podobnem. Precej zborov je tem vprašanjem posvetilo celo večjo pozornost kot gospodarskim problemom. Razlog je bil v teni, ker ljudem še ni bil dovolj znan volilni sistem in ker so ponekod že prej temeljiteje obravnavali gospodarske probleme.
Vprašanj in nejasnosti glede novega volilnega sistema je bilo veliko; to pa je tudi razumljivo. Letos bomo prvič vodili po novem volilnem sistemu, ki se precej razlikuje od dosedanjega. Zaradi tega je potrebno, da volivci novi volilni sistem čimbolj e spoznajo, da vidijo, kakšne so razlike med starim in novim, in da še bolj spoznajo vlogo in naloge novih Občinskih skupščin.
Ugotovili smo, da so ljudje tam, kjer jim je bil novi volilni sistem razumljiv, manj razpravljali o tem, ali naj bo eden ali dva kandidata, ih da niso toliko govorili o svojem »zastopniku« v skupščini. V tem primeru so bolj razpravljali o konkretnem človeku in ga primerjali s potrebnimi kriteriji.
Kjer je bil ljudem volilni sistem jasen, tudi ni bilo pripomb, zakaj kandidira toliko žensk in mladine, zakaj je kandidat iz druge vasi, iz družbenega sektorja, iz druge občine in podobno. Opazili smo, da so volivci imeli manj pripomb glede zveznih in republiških kandidatov kot pa o kandidatih za občinske skupščine, čeprav je bila razprava tudi o prvih marsikje živahna.
Menimo, da gre pri tem (poleg drugega seveda) tudi za spoznanje ljudi, da je Občina-komuna dejansko že postala izredno vazen faktor v življenju delovnih ljudi Ljudje v njej že vidijo torišče za reševanje vseh svojih osnovnih življenjskih potreb.
Za strukturo kandidatov za občinske skupščine, ki so jih zbori volivcev sprejeli in potrdili, lahko rečemo, da je precej drugačna od strukture dosedanjih občinskih ljudskih odborov, posebno gleda večje udeležbe žensk, mladine in neposrednih proizvajalcev. V tem pogledu bodo novoizvoljene Občinske skupščine bolj resničen odraz dejanskega stanja pri nas. To pa pomeni tudi večjo garancijo, da bodo nove občinske skupščine razumele potrebe komunal, skupnosti in da bodo sposobne reševati osnovne probleme v komuni oziroma v republiki in zvezi.
Ko govorimo o zborih volivcev, moramo omeniti še to, da je bilo ponekod opaziti določene pomanjkljivosti, ki so vplivale na udeležbo (na primer slabo obveščanje, neprimeren čas zbora volivcev itd.), ki jih sedaj politični aktivi analizirajo in odpravljajo.
Z zaključenimi zbori volivcev in zbori delovnih skupnosti se prično priprave za občinske volitve; le-te bodo 24. in 26. maja. Organizacije SZDL bodo skupaj z vsemi drugimi organiziranimi družbenimi silami opravile v tem času vse priprave za občinske volitve. Organizacije SZDL bodo usmerjale svoje člane in še intenzivneje reševale osnovne probleme ožje in širše družbene skupnosti, od družine, delovne organizacije do komune.
V tern bo sočasno tudi naša propaganda in mobilizacija vseh volivcev za polnoštevilno udeležbo na bližnjih volitvah.
Zvone Canjko, predsednik okrajnega odbora SZDL Maribor
(Po "VEČERU")
NAŠI KANDIDATI GOVORE — NAŠI KANDIDATI GOVORE — NASI KANDIDATI
PRIPRAVLJAMO SE NA UVELJAVITEV
MALOOBMEJNEGA PROMETA
GUSTAV MATE, kandidat za odbornika občinskega zbora Lendava iz Dobrovnika
Preurejena zdravstvena ambulanta, lekarna, stanovanjski blok za zdravstvene delavce, lep otroški vrtec in še marsikaj bi lahko našteli, kar so prebivalci Dobrovnika dosegli v zadnjih letih. In vsi ti uspehi so v mnogočem povezani z aktivnostjo predsednika krajevnega odbora GUSTAVA MATEJA, ki ponovno kandidira za odbornika v občinski zbor.
Preveč bi bilo naštevati funkcije, ki jih je tovariš Mate uspešno opravljal v zadovoljstvo občanov Dobrovnika. Naj povemo le to, da je do nedavnega veljal za najmlajšega odbornika lendavskega ObLO to pa je tudi dokaz več, da ne kaže podcenjevati sposobnosti in aktivnosti mladih v organih upravljanja kraja ali komune.
Naš pogovor je stekel o možnostih za uveljavitev maloobmejnega prometa med Jugoslavijo in sosednjo Madžar sko. Tovariš Mate je menil, da bil kazalo čimprej uveljaviti maloobmejne promet, čeprav morda postopno: najprej v športu, kulturi in na drugih področjih. V Dobrovniku je precej ljudi, ki imajo sorodnike ali tudi zemljo onkraj državne meje, pa ne vadb, kako je sedaj z njihovim imetjem. Tudi obratno je tako. Sploh bi bilo potrebno obmejna vprašanja bolj življensko reševati. Tako se zgodi da nekomu umre sorodnik samo nekaj kilometrov onkraj državne meje. pa se ne more udeležiti pogreba, čeprav bi to zelo želel.
Seveda bo potrebno še v marsičem urediti tudi krajev-
ne razmere. Tovariš Mate je zlasti navedel potrebo po zgraditvi stanovanjskega poslopja za prosvetne delavce, popravi-
lo in izboljšanje cest tretjega reda, ureditev ambulante za stalnega zobozdravnika, razširitev otroškega vrtca, da bo lahko sprejel tudi do devetdeset otrok, saj je zanimanje za to otroško ustanovo v Dobrov-
niku vedno večje itd. Tudi ulična razsvetljava je v krajevnem programu Dobrovnika. Na koncu je Mate še dodal: »Vse to delamo tudi' zato, da bi bili na maloobmejni promet čimbolj pripravljeni.«
Gusti Mate — pripravljamo se na maloobmejni promet
V delavnicah industrije kovinske galanterije "Panonija" v Murski Soboti
FRANC BABIČ, Kamenščak, kandidat v občinski zbor v Ljutomeru
V
Regulacija Ščavnice
življenjsko vprašanje cezanjevskega okoliša
Prvo, kar bi morali v našem okolišu čimprej urediti, je likvidiranje "ščavniške luže" — nam je povedal FRANC BABIC s Kamenščaka
Sprva nas je sicer malce začudilo, da kandidira v občinski zbor, ko pa ga poznamo že celo desetletje kot sindikalnega funkcionarja. Sicer pa Babič, kot so nam zaupali občani, aktivno dela tudi v kraju, kjer prebiva s svojo družino. Sedaj je predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze. Zato je kandidiranje v občinski zbor pravzaprav priznanje tudi za njegovo aktivnost izven podjetja Marles.
Če dalje razvijamo Babičeve misli o regulaciji Ščavnice, naj povemo, da bi se po njegovem mnenju vložena sredstva povrnila že v dvajsetih letih. To je življenjsko vprašanje vseh prebivalcev Ščavniške doline, je nadaljeval in še posebno cezanjevskega okoliša, kateremu večkrat pretijo nevarnosti poplav, ko pride do večjih nalivov ali topljenja snega. Zato so tudi z veseljem
sprejeli vest o dodelitvi namenskih sredstev za Ščavnico, Krajevna skupnost ima nam reč precej lastnih komunalnih nalog, ki bodo zahtevale še izdatna sredstva, čeprav se prebivalci prav gotovo ne bi odrekli prostovoljnemu delu, ko bo šlo za dokončno likvidacijo ščavniškega vodnega vozla. Ustrezna sredstva naj bi pri regulaciji Ščavnice angažirala tudi kombinat in kmetijska zadruga, saj bosta lahko potem semkaj bolj usmerila tudi svoja prizadevanja za odkup in arondacijo zemlje, ‘čemur se sedaj izogibata prav zaradi razmeroma slabih zemljišč, zlasti travniških.
Cezanjevski okoliš je znan iz narodno-osvobodilnega boja kot zelo napreden, saj' so na primer veljali Cezanjevci pri okupatorju	kot popolnoma
partizanska vas. Tu je še Desnjak in drugi kraji. Skrajni čas je že, da smo tudi v občinskem merilu začeli naposled bolj učinkovito podpilrati vsestranski razvoj teh krajev, saj je bilo v zadnjih osemnaj-
stih letih na tem območju storjeno bore malo, čeprav si je v najtežjih dneh naše bližnje zgodovine prebivalstvo kaj več zaslužilo.
V Cezanjevcih si prizadevamo predvsem za adaptacijo šolskega poslopja, za kar že imamo pripravljene opeko, apno in les v vrednosti 2 milijona dinarjev. Skozi Cezanjevce bomo uredili tudi pomožno kanalizacijo.«
ŠTEFAN PINTARIČ tovarna »MURA«
Kmalu avtobus za prevoz članov kolektiva „Mure”
In še kratko srečanje s kandidatom za občinski zbor delovnih skupnosti, vodjem proizvodnje v obratu težke konfekcije tovarne »Mura«, Štefanom Pintaričem.
Ker je zaposlen v enem največjih pomurskih kolektivov, kjer dela veliko ljudi, zlasti žena, iz oddaljenih krajev, sem ga zaprosil, naj mi pove, kako naj bi organizirali prevoz kolektiva na delovno mesto.
— O prevozu članov kolektiva na delovno mesto smo imeli doslej že precej razprav. Sedaj je že skoraj dokončno urejeno, da dobimo v kratkem času za prevoz članov kolektiva na delovno mesto dva ali tri avtobuse. Računamo, da se bo po tem ukrepu znatneje povečala tudi storilnost, saj je očitno, da človek, ki se vozi s kolesom iz oddaljenih krajev. pri delu ne more dosegati takih uspehov kot bi jih lahko sicer.	-js-
ŠTEFAN ŽIŽEK, kmetovalec iz G. Bistrice, kandidat za člana občinske skupščine
ENA KRAJEVNA SKUPNOST
ŠTEFANA ŽIŽKA, kmetovalca z Gor. Bistrice poznajo občani kot dobrega in naprednega gospodarja in aktivnega družbenega delavca. Povsod ga lahko srečate, na sestankih šolskega odbora, v krajevnem odboru SZDL, pri razpravah zadružnega sveta KZ ali pa na vajah med gasilci.
Človek bi se kar vprašal, ali mu vsa ta dejavnost ne odvzame še tisti prosti čas, ki ga je posebno poleti na vasi zelo malo. Ko sem ga pred dnevi obiskal na njegovem domu ih ga zaprosil, da pove nekaj besed in misli o delu
KRISTINA FRČKOVA
kandidira za odbornika gospodarskega zbora
Kmečka žena mora videti nekaj več od svojega dvorišča
Kristino Frčkovo smo presenetili z našim obiskom na polju, kjer je sadila bučna semena in fižol. Ker so pa nad rogaševskim kotom viseli temni oblaki, smo se napotili pod streho bližnje gostilne. Frčkova je kandidat kmetovalcev na področju cankovske zadruge za odbornika gospodarskega zbora. Je pa tudi član zadružnega sveta in upravnega odbora kmetijske zadruge Vendar pa ste nismo toliko menili o zadružnih in gospodarskih problemih, kolikor o zadevah Rogašovec in položaju kmečkih žena.
»Za naš praznik smo žene pripravile zelo lepo prireditev Sedaj pa bo potrebno na nek način dobiti sredstva za neko ekskurzijo. Zakaj mora kmečka žena samo od jutra do večera garati, ne vidi pa nič več od svojega dvorišča. Mnoge se še niti z avtobusom niso vozile. Potrebno jim je omogočiti da si vsaj malo ogledajo, kako delajo na velikih družbenih posestvih in da malo spoznajo širši. svet. V naši vasi pa moramo sedaj čimprej ustanoviti krojaški in šiviljski servis. Nikogar ni ki bi nam šival obleke. Obrtniki kar odpovedujejo obrti. Tako je tudi zelo pereče vprašanje kovaštva. ki ga bomo tudi morali z nekim servisom rešiti.«
krajevne skupnosti, je to rad storil. Kandidat za člana občinske skupščine, Stefan Žižek, je dejal:
»Bil sem prijetno presenečen, ko so me volivci predlagali za kandidata. Upam, da bom s svojim delom in ob pomoči vseh občanov uspešno, opravljal delo in naloge v občanskem predstavniškem telesu, seveda, če bom izvoljen na volitvah.
Rečem lahko, da so vaščani vseh treh Bistri c pravilno razumeli vlogo krajevnih skupnosti in se lotili nalog, ki jih ni malo. Sklenili smo, da bodo vse tri Bistrice predstavljale eno krajevno skupnost. Tako bomo namreč uspešneje reševali nekatera vprašanja komunalne ureditve in gospodarskega razvoja našega območja. Koncentrirana sredstva nam bodo omogočila večje investicije v gradnjo nekaterih objektov, lažje pa bomo reševali tudi druga vprašanja, saj nas bo več. Že doslej so občani Bistric pridno sodelovali pri različnih akcijah za napredek teh krajev. S prostovoljnim delom smo zgradili vaški dom in skoraj dva kilometra dolgo cesto. Občani kažejo veliko razumevanje tudi za reševanje nalog, ki naj bi jih imela bodoča krajevna skupnost.
Se letos hočemo urediti v zadružnem domu družinsko stanovanje za učitelje skupaj s kmetijsko zadrugo, občani pa bomo sami s prostovoljnim delom uredili kulturno dvorano. Mislim, da bo naša krajevna skupnost v prihodnje morala začeti tudi z razvojem turistične dejavnosti na tem območju. Predvsem za lov in ribolov so so ugodni pogoji. Zato bomo morali ob Muri urediti majhen bife. V tem primeru nam bo potrebna pomoč bodoče občinske skupščine.
Mislim, da je odločitev občanov vseh treh Bistric, da ustanovimo
EM Lendava
Prejšnji obrat Hidromontaže v Lendavi obstoja v okviru združenega podjetja Elektroindustrije in Splošna montaža Maribor od januarja t. 1. Podjetje, ki zaposluje okoli 130 delavcev, se trenutno ukvarja z montažo velikih pralnih in sušilnih strojev zmogljivosti 8 in 15 kg. Poleg tega pa opravlja tudi usluge — lažje in srednje montaže — za matično podjetje v Mariboru. Lanski finančni plan obrata je znašal 300 milijonov dinarjev, letošnjega pa so z ozirom na ugodne pogoje na tržišču premaknili na 350 milijonov. Podjetje se je uveljavilo tudi na inozemskem tržišču, predvsem v izvozu pralnih in sušilnih strojev na Poljsko. Na sliki — v lendavskem obratu.
enotno krajevno skupnost, ki bo dovolj močna, da se postavi ob rob nalogam, ki jih prinaša družbeni razvoj na vasi, pravilna. Seveda bomo pa potrebovali tudi pomoč občinske skupščine.«
-ič.
Dva obiska pri Stefanu Žižku — novinarji in pismonoša
Ing. MILAN KOREN kandidira v volilni enoti Slatina Radenci
DOSEŽENI USPEHI
VZPODBUDA ZA ŠE HITREJŠI RAZVOJ
V volilni enoti v Slatini Radenci kandidira v občinski zbor bodoče gornjeradgonske občinske skupščine MILAN KOREN, inženir poljedelstva. Tovariš Koren je že več let aktiven družbenopolitični delavec. O nalogah, ki jih bo morala občinska skupščina reševati, je menil sledeče:
»Mislim, da bo morala občinska skupščina še naprej utrjevati vse kar smo doslej dosegli v našem razvoju. Nedvomno je, da smo v zadnjih letih v radgonski komuni zabeležili hiter razvoj in zadovoljive rezultate na družbenem in ekonomskem področju. Prebrodili smo osnovne težave v uvajanju sistema upravljanja, v podružabljanju kmetijske proizvodnje, v ekonomski osamosvojitvi gospodarskih organizacij itd. Te dosežke je potrebno v bodoče Izpopolnjevati in organizacijsko in kadrovsko krepiti in poglabljati. Tako bo v prihodnje potrebno še naprej razvijati sistem upravljanja in ga približati proizvajalcem, da se bodo sprostile vse njihove sile in pobude.
V prihodnje bo potrebno urediti nekatera nerešena vprašanja, ki so še v kmetijski proizvodnji. Celotni naš družbeni razvoj zah-
teva, da bomo organizirali v celi občini takšno kmetijsko proizvodnjo, kjer bo moč organizirati specializirano proizvodnjo in tako zagotoviti smotrn in stalen razvoj vseh drugih gospodarskih panog in družbenih služb.
Potrebno pa bo še naprej vlagati sredstva in napore za hitrejši razvoj Slatine Radenci, našega najbolj pomembnega turističnega
in zdraviliškega kraja. Uspehi, ki so tu že doseženi, niso pomembni samo za delovni kolektiv slatinskega podjetja, ampak za celotno radensko področje. Posebno skrb je posvetiti povezavi med zdraviliščem in ostalimi kraji in občani, kajti le tako bo mogoče realizirati vse naloge, ki smo si jih postavili v perspektivnem načrtu razvoja Slatine Radenci in bližnje okolice.«
ALOJZIJA KIRIČ, Kapela
Preskrba najvažnejša
Alojzija K i r i č je edini kandidat, ki so ga volivci na Kapeli in okolici izbrali za svojega kandidata za odbornika občinskega zbora.
Drugače pa je Kiričeva, kot skoraj vsi vaščani vasi, v katerih kandidira, zaposlena na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela, je pa tudi član delavskega sveta. Našel sem jo v vinogradu, kjer je skupaj z mnogimi delavci sadila novo trije. Med pomenkom o delu, ki je zelo zahtevno, je nanesla beseda tudi na probleme, ki najbolj žulijo prebivalce tistih vasi, v katerih kandidira.
"Brez dvoma nam je najbolj potreben obrat družbene prehrane. Samo s tisto suho juži-
no, ki si jo prinesemo od doma, ni mogoče vzdržati ves dan. Žene pa tudi nimamo časa za kuhanje. Velike probleme nam povzroča tudi preskrba. Ko končamo z delom, je trgovina že zaprta, drugje pa kruha ni mogoče dobiti, po meso je potrebno v Radence za kar pa ni časa" Sedaj, ko smo z otroškim vrtcem rešili velike težave, ki smo jih imeli zaradi otrok, bo potrebno čimprej reševati problem prehrane in preskrbe.«
POMURSKI VESTNIK. 16. MAJA
2
JAKOB RIHTARIČ, kandidat v občinsko skupščino Radgona
Mnogo nalog
pred krajevno skupnostjo
Jakob Rihtarič je eden izmed tistih osmih odbornikov starega radgonskega občinskega odbora, ki je kandidat tudi za odbornika nove občinske skupščine. Sreča! sem se z njim po zadnji seji dosedanjega občinskega ljudskega odbora.
Za kandidata so ga izbrali volivci Radenec. Ker pa ravno v tem kraju v zadnjem času mnogo razpravljajo o krajevni skupnosti im njeni Vlogi sva se največ menila o teh problemih.
"Za naš turistični kraj je tak organ, kot je krajevna skupnost, zelo potreben. Moral bo predvsem zagotoviti večja sredstvo za urejevanje naselja, poleg tega pa tudi rešiti vprašanje raznih servisov ki so zelo potrebni. Doslej se je tudi komunalna dejavnost bolj počasi razvijala in to zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Krajevna skupnost pa bo morala rešiti vprašanje kanalizacije, vodovoda, cestne razsvetljave, asanacije vasi in drugo. S statutom krajevne skupnosti bo potrebno tudi zagotoviti sredstva za vse to in sicer iz dotacij občinskega pro-
računa, samoprispevka vaščanov in dohodkov servisov. V začetku bo gotovo še precej težav, ki jih pa bo potrebno preboleti."
raztrgane hlače
IN AVTOMOBIL
Nekoč so ljudje imeli lepo navado, da so vse, kar so potrebovali, nosili s seboj. Če so si med potjo kje raztrgali hlače, so lepo sedli na kak primeren prostor in si to zakrpali.
Toda v modernem času skoraj za to ni časa. pa čeprav raztrgamo več hlač, kot nekoč. Nič hudega sluteč prečkate cesto, pa vas kak odličen voznik podre in če še malo obrišete prah, pa so hlače fuč in četudi so iz najboljšega kamgarna. Toda tega smo nekako že navajeni, saj se poleg hlač raztrga še kaj, nered-
ko pa se razleti vse, kar je v glavi.
Res. to je lahko zelo tragično. vendar pa nikomur ne pade na pamet, da bi pred ljud-
mi razkazoval golo zadnjico če mu je pokrivalo raztrgal avtomobil. So pa tudi izjeme za katere pa pravimo, da potrjujejo pravilo. Taka izjema je
na primer tisti gorički kmet iz okolice Šalovec, ki je pred nedavnim pred svojimi vaščani na zboru volivcev na široko raztegnil raztrgane hlače in
jih opozoril, naj si kar ogledajo "visoki standard".
In res so imeli kaj videti: lepo zaobljene oblike, ki se jim pozna, da niso izkusile po-
manjkanja. Pa so rekli ljudje: Ubog revež, kako ga je avtomobil zdelal. Niti hlač si ne more več zakrpati, saj je popolnoma uničen.«
Toda ne avtomobil na cesti kot kakemu neprevidnemu pešcu, temveč tisti Fiat 1100 ki ga je kupil svoji hčerki!
"Ja, ja," rekel kak izkušen možakar, »ne verjami tistemu, ki mnogo jamra. češ. da nima od česa živeti. Takemu je potrebno še več odvzeti, kakor tistemu, ki je tiho. In verjetno ima ta izkušen možak le prav.	PIK
ŠTEFAN MIHOLIČ, kmetijski tehnik. Dobrovnik
Potrebna enotna akcija
»Odpravil se je po službenih opravkih v Lendavo, na sedežu naše kmetijske zadruge ga 'boste zagotovo našli«, so nam dejali v Dobrovniku.
Kmetijski tehnik ŠTEFAN MIHOLIČ je upravnik dobrovniške poslovne enote. Kandidira v zbor delovnih skupnosti bodoče občinske skupščine.
Čeprav je bil čas za naš razgovor zelo skopo odmerjen, nam je povedal marsikaj zanimivega. Razumljivo je, da je bila glavna tema kmetijstvo v lendavski občini danes in jutri.
— Nedvomno je že dosežen pomemben napredek, tudi v pridelovalnih odnosih z zasebnimi kmetovalci. To, kar so kmetovalci še pred leti ocenjevali kot prisiljen poseg v kmetijsko proizvodnjo, to že danes sprejemajo kot nekaj samoumevnega. Iz prakse so se mnogo naučili. Naj navedemo samo konkreten primer: na območju naše zadruge so kmetje pred leti porabili povprečno na hektar zemljišča le okrog 30 kg umetnih gnojil, sedaj pa znaša poraba umetnih
—	V našem pridelovalnem okolišu, ki je ob neugodnih vremenskih razmerah posebno ogrožen od poplav, bodo v prihodnje najvažnejše hidromelioracije in za njimi agromelioracije, saj bomo lahko s temi ukrepi izdatno povečali proizvodnost tudi na zemljiščih zasebnih kmetovalcev. Geometri že opravljajo na terenu ustrezne meritve.
—	Naša zadruga ima sedaj okrog 300 ha lastnih zemljišč, večinoma v dobrovniškem okolišu. Tako že nastajajo večji zemljiški kompleksi na sektorjih Kobilje-Motvarjevci in Žitkovci-Dobrovnik. Prav sedaj uveljavljamo rajonizacijo zemljišč med našo zadrugo in kmetijsko-industrijskim kombinatom Pomurka. Nas delavski svet je o tej rajonizaciji že razpravljal in se odločil za to, da bi naj zadruga v bodoče prevzela vsa zemljišča ob Muri in v tem okolišu tudi vso skrb za nadaljnje širjenj o družbene zemljiške posesti, med tem ko bo kombinat upravljal z vsemi zemljišči ob državni meji. To pomeni, da se bosta h kombinatu priključila že omenjena zadružna obrata v dobrovniškem okolišu, poslovna enota naše zadruge v Turnišču pa bo prevzela od beltinskega družbenega gospodarstva zemljišča v Ginjevcu. Razumljivo je, da zadruga ne more ostati brez lastne proizvodnje, nasprotno: to bo morala še odločneje razvijati, da bo postala vzor tudi zasebnim kmetovalcem. V na novo rajoniziranem obmurskem okolišu bosta prišli v poštev predvsem živinoreja in prašičereja. Živinorejski obrat bomo razvili predvsem v Ginjevcu, središče s prašičerejo s hlevskimi objekti pa naj bi bilo predvidoma v okolici Gornjega Lakoša.
—	Važno je še, da bo čimprej prišlo do rajonizacije med obema družbenima kmetijskima partnerjema, zadrugo in kombinatom, tudi na področju pridelovalnega sodelovanja z zasebnimi kmetovalci. Mislim predvsem na enake kriterije in pogoje tega sodelovanja, saj vsaka konkurenca na tem področju škoduje in prinaša na teren
nepotrebno zmedo. Čvrsto se bomo pač morali dogovoriti, kje bo za pridelovalno sodelovanje z zasebnim sektorjem kompleksno skrbela zadruga in kje kombinat. NI n. pr. pravilno, da je kombinat v Struhovcih pridobil za pridelovalno sodelovanje le dva naprednejša gospodarja, ostale vaščane-pridelovalce pa prepustil zadrugi. Zahtevo po večji enotnosti akcije na področju pridelovalnega sodelovanja so namreč postavljali občani tudi na zadnjih kandidacijskih zborih.
gnojil že 180 kg in celo več na ha. Umetna gnojila uporabljajo tudi bolj strokovno in namensko. Tudi dosežki na zadružnih zemljiščih so bili zanje poučni, čeprav bomo morali na tem področju v prihodnje storiti še več.
V tednu RK — priznanje pionirjem-podmladkarjem
DOMJAN LUDVIK, veterinar ir M. Sobote, kandidat v občinsko skupščino
Razvoj veterinarske službe zahteva skupna prizadevanja
vseh, ki se ukvarjajo z živinorejo
Domjan Ludvik, veterinar iz Murske Sobote letos prvič kandidira v občinsko skupščino. Tov. Domjan je aktivni delavec v organizaciji SZDL, v združenju rezervnih oficirjev in podoficirjev, uspešno pa sodeluje tudi v vodstvu NK "Sobota". Obiskali smo ga in povprašali, kaj meni o nadaljnjem razvoju veterinarske službe v soboški občini. Odgovoril je:
»Veterinarska služba v občini Murska Sobota je v zadnjih letih zelo napredovala. Na njen razvoj je ugodno vplival nas družbeni razvoj in pa razvoj kmetijstva, s tem pa tudi razvoj živinoreje. Tudi strokovnih kadrov za delo v veterinarski službi imamo vse več.
Mislim, da je organizacija veterinarske službe, kot jo imamo sedaj v naši občini dobra in bo kos nalogam, ki jih prinaša hiter razvoj živinoreje pri nas. Seveda bo potrebno še naprej štipendirati potrebne strokovne kadre, ki jih še ni dovolj. Potrebno pa bo tudi utrjevati vezi med veterinar-
sko službo in gospodarskimi organizacijami, kmetijskimi zadrugami in privatnimi kmetijskimi proizvajalci, ki se ukvarjajo z živinorejo, predvsem pri reševanju nalog kot so: zatiranje kužnih in nalezljivih bolezni, zdravljenje obolele živine itd. Tudi izobraževanje proizvajalcev, ki delajo v živinoreji, bi s pogostejšimi predavanji in strokovnimi nasveti moralo najti svoje mesto v razvoju živinoreje in veterinarske službe. Naloge, ki spadajo v delovno področje veterinarske službe niso majhne, niti niso samo stvar nje, zato bo za njihovo reševanje potrebno združiti vse sile in przadevanja nas vseh.«
RADENCI
v nedeljo bodo odprli kopališče
Kopališče olimpijlske velikosti v Radencih — odprli so ga lani 17. junija — bo pričelo letošnjo sezono v nedeljo, 19. maja. Lansko sezono je imelo 37.787 kopalcev. Obenem s kopalno sezono bodo odprli v neposredni bližini kopališča tudi igrišči za perjanico in košarko.	Foto: I. Kovič
ŠTEFAN ZADRAVEC, kandidat za občinski zbor delovnih skupnosti
Tudi v servisih
lahko zaposlimo precej ljudi
Štefan Zadravec, preddelavec v tovarni INLO v Turnišču je eden tistih mladjih delavcev, ki so tam zaposleni že od vsega začetka. Zato pa toliko bolje pozna težave, v katerih se je doslej že večkrat znašlo podjetje, najprej kot obrat »Planike« in tudi sedaj kot samostojen obrat.
Kot kandidatu za občinski zbor delovnih skupnosti sem mu zastavil vprašanje: kako naj bi po njegovem mnenju v bodoče reševali vprašanje nezaposlenosti v podobnih centrih kot je Turnišče?
Odgovoril je, da je bila tovarna INLO v Turnišču glede reševanja problema nezaposlenosti pomembna pridobitev. Precej so povečali število zaposlenih po osamosvojitvi. Trenutno delajo za izvoz približno 80 odst. vseh svojih izdelkov. V začetku so seveda izvažali z znatno izgubo, vendar se je stanje v zadnjem času močno zboljšalo. To pa obeta da bodo lahko število članov kolektiva še povečali.
Vendar je menil, da v podobnih centrih, kot Je Turnišče, ne bi kazalo ustanavljati večjih obratov, saj se v njih zaradi oddaljenosti od prometnih in industrijskih središč pojavljajo najrazličnejše
težave. Zato naj bi raje ustanavljali razne servise, ki jih povsod tako pogrešajo. Tudi z ustanovitvijo servisov bi se po njegovem mnenju dalo v veliki meri rešiti problem nezaposlenosti.	-js-
MARIJA PAILSCHMIDTOVA
Složnost, pripravljenost, ker nas čaka še veliko dela
Sodeč po večernem mraku, ki je spokojno in polagoma zagrinjal kmečke hiše «v okolici Hodoša, se človeku zazdi, da je tukaj življenje zelo mirno. Ta del Prekmurja je res z mejo zelo zaprt in ima le eno okno tja proti Šalovcem in naprej. Toda po pripovedovanju učiteljice Marije Pailschmidtove je življenje popolnoma drugačno, kot bi si zamišljal človek po prvih vtisih ob pogledu na vas.
»V našem predelu žive prebivalci madžarske narodnosti. Imamo pa zelo razvito kulturno dejavnost. Iz dveh knjižnic, šolske in vaške, si mnogo vaščanov izposoja knjige. Ob sobotah in nedeljah imamo v naši dvorani kinopredstave. V poletnih mesecih je sicer obisk slabši, toda v zimskih je dvorana vedno polna. Tudi otroški vrtec smo sl uredili in v njem je vsak dan preko dvajset kmečkih otrok. Sedaj pa bomo s prispevki, ki so jih zbrali vaščani in s pomočjo sredstev iz sklada za manjšine kupili televizijski sprejemnik in tudi uredili klubski prostor. Vaščani pa so na zborih volivcev in tudi na drugih sestankih že večkrat izrazili željo, da bi se čimprej uredil maloobmejni promet, ker imajo mnogi sorodnike in znance na drugi strani meje.«
Redkokatera vas se lahko pohvali s tolikšnimi dosežki, zato me je zanimalo, kako jim je vse to uspelo. »Pri nas je organizacija Socialistične zveze zelo aktivna in prizadevna,« je dejala tov. Pailschmidtova,« poleg tega pa so tudi vaščani vedno složni pri teh akcijah in tudi pripravljeni prispevati.«
Marija Pailschmidtova je kandidatka za odbornico zbora za prosveto in kulturo.
Na sliki zgoraj — v delavnicah INLO v Turnišču
Iz mladinskega aktiva Proizvodnje nafte:
PRVIČ BO VOLILO 53 MLADIH
Po združitvi mladinskih aktivov naselja nafte in strojnega ob rata v močan aktiv Proizvodnje nafte s 115 člani je delovanje novega aktiva vedno bolj uspešno.
Delovni program so prilagodili novim pogojem in potrebam. Zelo uspešno so organizirali šolo za življenje s pomočjo Ljudske univerze. Obi-
skovalo jo je 38 mladih. Zaradi izrednega zanimanja bodo z drugostopenjskim poukom v tej šoli nadaljevali v jeseni. Pri tem bodo upoštevali tudi predloge dosedanjih slušateljev.
Pred nedavnim so se mladi na zboru volivcev seznanili tudi z našim volilnim sistemom in bližnjimi volitvami To je tolikanj bolj važno zato. ker bo letos prvič volilo 53 mladincev in mladink.
Kmalu bodo imeli tudi svoje prostore, katere že urejajo Talko bodo vsaj delno nadomestih tudi pomanjkanje mladinskih prostorov v Lendavi.
Mladina Proizvodnje nafte pričakuje, da bo z lastnim delom in ob nadaljnjem razu-
mevanju samoupravnih organov podjetja dosegla poslej še Ugodnejše rezultate.
LJUTOMER
TUDI MLADI SE PRIPRAVLJAJO
V ponedeljek je bil v Ljutomeru sestanek vseh predsednikov aktivov ZMS, na katerem so razpravljali o dosedanji predvolilni dejavnosti mladine v občini. Analizirali so tudi minule zbore mladih volivcev ter se pogovorili o izvedbi Štafete mladost in o praznovanju Tedna mladosti.
Na sestanku so sprejeli sklep o tekmovanju med aktivi ZMS v predvolilni dejavnosti in o udeležbi mladih volivcev na volitvah ter okrasitvi volišč.
Priznanje kapelskim in radgonskim pionirjem
Prvi v Celje drugi v Nikšič
Na okrajna reviji pionirskih pevskih zborov, ki je bila še v aprilu, je bil določen za festivali pionirskih zborov v Celju tudi pionirski zbor s Kapele, ki ga vodi požrtvovalni in sposobni pevovodja Ivan Vrbančič. Zbor je naštudiral nekaj prav zahtevnih pesmi, s katerimi bo brez dvoma vzbujal pozornost tudi v Celju.
Kapelska šola je znana že vrsto let po odličnih mladih pevcih; slišali smo jih tudi že v radiu. Letošnji uspeh pionirskega zbora je brez dvoma največji, zato gre mladim pevcem in pevovodji Vrbančiču vse priznanje.
Tudi radgonski mladinski zbor ne drži križem rok; vse leto je pridno vadil in odpotuje za Teden mladosti na festival bratstva in enotnosti v Nikšič; pridružil se mu bo tudi Veseli kvintet, ki ga sestavljajo učenci osnovne šole v Radgoni in so gojenci nižje glasbene šole; na dolgo pot pojde tudi ritmična skupina dijakinj osnovne šole in skupina telovadcev radgonskega Partizana.
Vsem skupaj želimo obilo uspehov in mnogo priznanju za dolgotrajno in vztrajno delo.	M. G.
Predvolilni razgovori z zavarovanci
V predvolilno kampanjo se te dni vključuje tudi socialno zavarovanje s svojimi organi upravljanja. Na petem rednem zasedanju skupščine Komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Murski Soboti so danes razpravljali
predvsem o aktualnih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja v luči novih predpisov.
Temu zasedanju pripisujejo poseben pomen zaradi tega. ker so se člani skupščine hkrati pripravili tudi na bliž-
nje razprave z zavarovanci o aktualnih problemih socialnega in še zlasti zdravstvenega zavarovanja. Razgovori in posvetovanja z zavarovanci bodo v delovnih organizacijah že prihodnje dni	-sk
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
3
TUDI LETOS OBSEŽEN IN DOBRO PREMIŠLJEN KNJIŽNI PROGRAM
Pomurske založbe
Čeprav je letošnji program Pomurske založbe v primerjavi s prejšnjimi leti močno razširjen, še vanj ni bilo mogoče vključiti del, ki zanimajo naše kmetijske proizvajalce.
Po Ukinitvi založbe "Kmečke knjige", so začeti pri Pomurski založbi misliti na to, da bi razširili svoj program tudi v tej smeri. Rezultat tega je Pomurski kmetijski koledar v dveh jezikih — v slovenščini in madžarščini. Večje pozornosti pa bo deležno naše kmetijstvo že prihodnje leto, saj se je založbi že posrečilo pridobiti za sodelovanje znanega strokovnjaka s področja elektrifikacije kmetijstva ing. Vladimirja Zlokovića, da bo pripravil priročnik, ki bo služil vsem, ki uporabljajo metode modernega kmetijstva. Priročnik bi naj izšel v koprodukciji z Zadružno knjigo v Beogradu. Predvidenih pa je že nekaj drugih poljudno znanstvenih kmetijskih izdaj.
Ko je letos dobila Pomurska založba status manjšinske založbe, pa je primerno razširila založniški program tudi v madžarskem jeziku. Da ga n: razširila še bolj, je pripisati okoliščini, da nima na voljo dovolj veščih prevajalcev v ta jezik. Že v prejšnjih letih ni mogla v celoti uresničiti založniškega programa v madžarščini prav zaradi tega, ker ni bilo ustreznih prevodov. Vsekakor je teže dobiti dobre prevode v madžarščino kot na pr. prevode v španščino, angleščino ali nemščino, čeprav je madžarščina jezik naše narodne manjšine. Talko je med drugim naloga založbe, da čimprej reši vprašanje prevajalcev v madžarščino.
Kljub omenjenim težavam bo založba letos izdala vsaj štiri dela v madžarščini, in sicer: Miška Kranjca »Izbrane povesiti«, Frama Levstika "Martin Krpan", eno Cankarjevo delo. Pomurski kmetijski koledar in pa ponatis Prežihovih »Solzic« ter dr. Pavla Avgusta prevodi slovenskih baladi in romanc pod naslovom »Lepa Vida«, v kolikor ne bo mogoče dobiti prevajalca za katero od predvidenih madžarskih izdaj
Tudi ostali program Pomurske založbe dopolnjuje založniško dejavnost drugih slavenskih založb. Veš čas po osvoboditvi smo na primer zaman čakali na drugo izdajo Kardeljeve knjige Potovanje skozi čas", ki je izšla pred tridesetimi lati v prvi izdaji pri Mladinski matici; sedaj bo to vrzel izpolnila Pomurska založba. Knjiga bo izšla v zbirki poljudno znanstvenih del Od tistih, ki so v tej zbirki že izšle, naj menimo le »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojnama v Sloveniji in Trstu«, ki bo kmalu razprodana, ter zbornik »Prekmurski Slovenci v zgodovini« Letos bodo poleg Kardeljeve knjige izšle še naslednje: Franc Zadravec »Miško Kranjec«, Cvetko Golar "Mladostna srečanja" in Božidar Bor ko »Na poteh življenja«. Konec leta bo izšla verjetno še publikaciji posvečena osemdesetletnici Ivana Regenta, v kateri bo izviren tisti del, ki obravnava ljudsko gibanje na Koroškem.
Med izrednimi zdajami bodo izšle: Spominska izdiaja o Slavku Ostercu, ki jo je uredil Vanek Šiftar. "Prispevki k zgodovini Pomurja" kot zbirka del. nagrajenih iz Sklada Štefana Kovača, ter Pomurski kmetijski koledar za leto 1964 V programu je tudi delo Niki-
ce Brumnove: »Tiskarne in časopisi v Pomurju«.
Letos bodo izšla naslednja dela izvirne proze:
Oskar Hudales Med dvema svetovoma« II. del, Miško Kranjec »Rdeči gardist«, France Bevk »In sonce je obstalo« ter Ferdo Godina Bele tulpike (ponatis predelanega romana). Za izvirno poezijo je poskrbel Jože Ternar z zbirko pesmi »Sejalec«. Iz tuje literature bo založba posredovala tale dela: Arturo D. Hernandez »Samgama, dedič Inkov«, Jokat Mor "Zlati človek", Nigel Balchin "Sam sebi rabelj". Luis Bromfield »Mister Smith« in Drago Grah »Zlato črnin dlani«, izbor umetniške proze afriških ljudstev.
Največ je zanimanje je vsekakor za literarno dela priznanih domačih avtorjev, pa tudi za poljubno znanstvena dela je dovolj zanimanja, saj sega po njih predvsem šolska mladina.
Čeprav je propaganda za publikacije Pomurske založbe pomanjkljiva, so si nekatera njena dela prav hitro utrla pot na slovenski knjižni trg. Naj navedemo samo primer poljudno znanstvenega zbornika »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med vojna-
ma v Sloveniji in Trstu«, ki so ga ljubljanske knjigarne v nekaj mesecih prodale preko 300 izvodov. Pričakovati je, da bodo ljubljanskemu primeru sledile tudi druge knjigarne, saj iz programa Pomurske založbe izhaja, da je dobro premišljen in da v marsičem dopolnjuje dejavnost drugih slovenskih založb.
Ivan Kreft
Prof. Vlado Sagadin: »V kulturi zlasti sodobni prijemi in teme«.
Zapoznel posnetek prvega cvetja zapoznele pomladi
PROF. VLADO SAGADIN KANDIDAT ZA ODBORNIKA OBČINSKEGA ZBORA:
V KULTURI ZLASTI
SODOBNI PRIJEMI IN TEME
Volivci terena Park v Murski Soboti so za kandidata odbornika občinskega zbora izbrali Vlada Sagadina, profesorja na Soboški gimnaziji. Tov. Sagadin je znan že več let kot zelo aktiven kulturni delavec, saj je pod njegovim režiserskim vodstvom bilo uprizorjenih več dramskih del in organiziranih več likovnih razstav. Zato je bil tudi predmet našega razgovora prav kulturno življenje v Murski Soboti.
»Predvsem je potrebno v osnovi rešiti odnos delovnih kolektivov do kulturnega življenja. Med delavci še ni mnogo imetnikov televizijskih sprejemnikov in zato je gotovo tudi želja po obiskovanju kulturnih prireditev. Ne gre tukaj samo za materialno podporo kulturni dejavnosti, ampak za skrb v delovnih organizacijah za kulturno vzgojo proizvajalcev.
Sobota je v zadnjem času dobila nove velike možnosti za nadaljnje razvijanje kulturnega življenja. To so nova gledališka dvorana in pa razstavni prostori. Prva nam omogoča, da lahko mislimo na redno dramsko življenje, ki ga je bilo zaradi pomanjkanja primerne dvorane zelo težko organizirati. Zato pa je bilo tudi možno skleniti pogodbo z mariborskim gledališčem o rednih abonmajskih gostovanjih in tudi privabiti druge ansamble. Stalni razstavni prostori pa bodo letos tudi bogato izkoriščeni. Še v popolnoma na sveže preurejenih je že odprta razstava slovenske grafike, do konca leta pa se bo zvrstilo še dvanajst razstav.
Ta večja aktivnost je posledica tudi boljše sestave vodstva Svobode. Vendar pa s
tem, ko je nekako rešen problem kulturnega življenja v Murski Soboti, pa je potrebno misliti tudi na ostale večje centre. Za te kraje bo Svoboda pripravila redna dramsko in tudi ostala gostovanja.
Največji problem, ki pa tudi zelo prizadeva amaterizem je kvaliteta. Danes ljudje preko televizije, gostovanj in drugih načinov prihajajo v stik s kvalitetnimi umetniškimi ansambli in zato se ne morejo s čimerkoli zadovoljiti. Zgolj navdušenje in volja pa tega
ne izpolnita, če ni poleg tudi kvalitete. Zato bo potrebne vse bolj misliti na profesionalnega strokovnega vodjo, ki bi skrbel izključno za to, da bi bile prireditve res kvalitetne Tudi v kulturni dejavnosti so se nekateri načini podajanja preživeli in ne zadovoljujejo ljudi. Potrebni so novi, sodobni prijemi lin tudi v tematiki je potrebna večja kritičnost Vse to so pa precejšnje naloge, ki jih je pa samo z amaterizmom težko reševati.
Š. B.
Ta teden ob robu
TELEVIZOR V BOGOJINI
Na nedavnem sestanku vodstev političnih in družbenih organizacij v Bogojini so ugotavljali, da je med drugim potrebno rešiti vprašanje televizijskega sprejemnika. Ne da v Bogojini ne bi imeli televizijskega sprejemnika, niti ne da bi jim manjkal primeren prostor. Vse to imajo, toda prav zaradi tega, ker to imajo, a nimajo nečesa drugega, nastaja problem. Namesto vaščanov, ki bi večer presedeli ob televizijski oddaji ali pa tudi ob kakih prazničnih dneh v sliki spremljali zanimiva dogajanja drugod, se često dogaja, da v dvoranico, kjer je nameščen, vdre skupina razgrajaških mladincev in to celo dijakov soboških srednjih šol. Za seboj običajno pustijo zelo vidne sledove: razmetane ogorke od cigaret in drugega, kar očitno kaže, da nimajo nobenega spoštovanja do tistih, ki skrbijo, da je soba redno očiščena.
Vendar to ni samo problem Bogojine. Tudi drugod, kjer so prej z velikimi mukami zbrali potrebna sredstva, da so si lahko privoščili »televizijsko razkošje«, nastaja problem izkoriščanja televizorja. Očitno je, da televizor sam ne more prinesti kulture, živahnosti in večje aktivnosti, kot so to ponekod pričakovali, ob tem pa pozabljali, da je vzporedno z njim potrebno razvijati tudi drugo aktivnost. Zato bo brez dvoma potrebno predvsem povsod tam, kjer imajo televizijske dvoranice, skrbeti, da bodo te tudi v delavnih rokah in da bo življenje v njih organizirano.	nc
GRZEJ EMERIKA, KANDIDAT V OBČINSKI ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI V LENDAVI:
Več strokovnih kadrov za delo v predšolskih ustanovah
Grzej Emerika, učiteljica, že nad deset let poučuje v Lendavi. Čeprav njen poklic zahteva veliko naporov in časa, se že od Leta 1946 aktivno udejstvuje v družbeno-političnem življenju.
Tovarišica Grzejeva je mati dveh otrok, pa je kljub temu doslej našla vedno dovolj časa, da se je kot komunist in vzgojitelj obrok vključila v delo Društva prijateljev mladine, aktivno sodeluje v SZDL in drugih organizacijah in društvih. Na svojem delovnem mestu na prvi osemletki v Lendavi žrtvuje del svojega prostega časa za izvenšolsko delo s pionirji, se ukvarja s predšolsko vzgojo otrok kot upravnica lendavskega otroškega vrtca. Požrtvovalno delo in sodelovanje povsod tam, kjer potrebuje naša družba delavnih, skromnih in doslednih občanov, so motivi, ki so vodili volivce v kulturno-prosvetnih organizacijah in ustanovah, da so predlagali za kandidata v občinski zbor delovnih skupnosti tovarišico Emeriko Grzejevo.
Pred dnevi sem jo obiskal in rade vodje je odgovorila na vprašanje, kaj misli o delu v občinski skupnosti in katere naloge so po njenem mnenju najbolj pomembne na področju predšolske vzgoje in varstva otrok v lendavski občini.
"Zelo pereče je pomanjkanje vzgojnih kadrov v ustanovah za predšolsko vzgojo otrok. Mislim, da bo občinska skupščina morala v prihodnje štipendirati več dijakov na srednjih vzgojiteljskih šolah, onim, ki pa že delajo v otroških vrtcih pa je nujno omogočiti, da se bodo strokovno izpopolnje-
vali, oziroma, da si bodo pridobili strokovno znanje, ki ga potrebujejo. V naših otroških vrtcih imamo še vedno precej vzgojiteljic, ki nimajo zadovoljive in predpisane Strokovne izobrazbe.
V prihodnje pa bomo morali razmišljati tudi o ustanovitvi otroških vrtcev na podeželju. Že
sedaj so potrebe po ustanovitvi otroških vrtcev v Dolini, v Gaberju in v Petišovcih. Izgledi so, da se bo to vprašanje v omenjenih vaseh kaj kmalu uredilo, vendar
pa nam pomanjkanje potrebnih sredstev za nakup inventarja in rekvizitov, dela precejšnje težave. Sredstva, ki jih je občinski odbor Lendava letos namenil za otroške vrtce niso majhna, vendar bomo le z zelo dobrim gospodarjenjem
lahko pokrili vrsto potreb; ki jih imamo v otroških vrtcih. Mislim, da bi morale tudi delovne organizacije pokazati več razumevanja za naše težave,« je zaključila razgovor tovarišica Grzejeva. -ič
Otroški živžav v ljutomerskem otroškem vrtcu
IZ LJUTOMERA
Pod okriljem prosvetnega društva na Cvenu pri Ljutomeru so ustanoviti dve novi sekcija: moški, pevski zbor in mladinsko folklorno skupino Obe skupini ata se pred ne davnim, prvič predstavili do-
mačemu občinstvu, ki je izvajalce pestrega programa z zanimivim naslovom »po dletu pesmi in plesi.« nagradilo s spontanim ploskanjem. Z naštudiranim programom nameravajo gostovati tudi v okoliških krajih.
Te dni preurejajo gostinske prostore v Hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Kolektiv namerava letos prijetno presenetiti svoje goste in turiste: vsako soboto in nedeljo bo priredil družabni večer. V hotelu so namestili sodobno gostinsko opremo. Težave pa imajo zaradi pomanjkanja gostinskih delavcev. Tako je tudi, Ljutomer na najboljši poti, da bo dobil sodobno urejen hotel.
Občinska organizacija Rdečega križa v Ljutomeru je pripravila program za praznovanje 100-letnice te svetovne organizacije. Med drugim je skupaj z vodstvom sindikalne organizacije organizirala tudi prostovoljno nabiralno akcijo za poplavljence v ljutomerski Občini.
Z našega obiska bistriških pionirjev — pridnih risarjev
Odlike in pon
Roditeljski sestanki ne seznanjajo staršev z vzgojnimi in učnimi uspehi njihovih otrok samo neposredno, ampak oblikujejo tudi čim večjo enotnost im povezanost družinske vzgoje s šolsko vzgojo in izpopolnjujejo tako tudi družinsko vzgojo. Vsestransko razvita in socialistično napredna osebnost je enoten vzgojni smoter doma, šole in družbe. Na letošnjem drugem roditeljskem sestanku na učiteljišču so starši ugotavljali ob predavanju ravnatelja Ivana Švarca odlike in pomanjkljivosti domače družinske vzgoje, da bi v bodoče bila njihova vzgoja še boljša in pravilnejša.
Notranjo enotnost doraščajoče otrokove in mladoletnikove oseb-
nosti bomo dosegli le z enotnostjo in vsebinsko povezanostjo šolske, družinske in družbene vzgoje, z enotnostjo vzgojnih vplivov, ukrepov in smotrov očeta im matere, z enotnostjo pri razvijanju vrednot materialističnega svetovnega nazora pri otrocih, z odsotnostjo alkoholizma, z enako spodbudno in čustveno bogato ljubeznijo staršev do vseh otrok v družini, z izvajanjem pozitivne spolne vzgoje, z razvijanjem toplega duševnega družinskega ozračja, ki je prežeto z obilno medsebojno ljubeznijo med vsemi člani družine, z zvestobo med očetom in materjo s preprečevanjem čustev manjvrednosti, z razvijanjem sa-
mozavesti in zavesti lastne vrednosti pri otrocih kot tudi z udeležbo staršev v javnem družbenem življenju. Družbena aktivnost staršev pomembno sooblikuje njihov vzgojiteljski lik v posnemanja vreden zgled otrokom.
Učiteljiščniki so v svojih pismenih orisih lastne družinske vzgoje doživeto podali mnoge lepe in mnoge težke, neugodne razmere v družinska vzgoji. Dijakinja Anica takole ugotavlja neenotnost med družinsko in šolsko vzgojo oh istočasnem pomanjkanju vzgoje k znanstvenemu umevanju življenja in sveta.
"Ko sem začela hoditi v šolo, mi je mati pomagala tudi pri u-
čenju. Tedaj sem bila pod vplivom dvojne vzgoje: v šoli pod vplivom učiteljice z njenimi naprednimi stališči, a doma pod vplivom matere z njeno vzgojo v verskem duhu. Čeprav nas je učiteljica v šoli vzgajala v naprednem duhu, sem bila včasih razdvojena zaradi materine zaostale idejne vzgoje.
Materi pa sem hvaležna za vzgojo k lepemu vedenju, k delavnosti, k vztrajnosti v premagovanju težav, k zaupanju v lastne sile in za vzgojo k samostojnosti pri doseganju smotrov. Na očeta se nisem čutila notranje vezane in mu nisem posebno zaupala, niti ga nisem vprašala za nasvet.
POMURSKI VESTNIK. 16. MAJA
4
15 milijonov za gradnjo
stanovanj in kulturne dvorane
Dejavnost občanov na območju krajevnega odbora SZDL Razkrižje je v zadnjem času precej živahna. Potreba po stanovanjih za učitelje in po prostoru za kulturno dejavnost v Razkrižju je narekovala KO SZDL, da je pričel s pripravami za gradnjo stanovanjskega bloka in kulturne dvorane.
Občani so doslej pokazali veliko razumevanje, saj so že zbrali 130 kub. metrov gradbenega lesa in nad 170 tisoč dinarjev. Na zboru volivcev so prejeli sklep, da bodo prostovoljno prepeljali okrog 800 kub. metrov gramoza in da bodo s prostovoljnim delom o-
pravili vsa nekvalificirana dela pri gradnji. Prav tako so sprejeli sklep o 3 odst. povišanju občinske doklade in sredstva zbrana na ta način 'Uporabili za gradnjo objektov. Vrednost dala in prispevkov, ki jih bodo občani prispevali v obliki gradbenega materiala in prostovoljnega dela bo znašala okrog 15 milijonov dinarjev. Z gradnjo bodo začeli v začetku letošnje jeseni.
-ič.
jkljivosti družinske vzgoje
Po materini zgodnji smrti sem ubrala svojo pot. Razčistila sem si vprašanja materialističnega svetovnega nazora in si naložila nalogo, da končam šole, se izognem domu in pridem do lastnega zaslužka.«
Tako so Anici nekatere ugodne prednosti družinske vzgoje pripomogle k uspešnemu razvoju in obvladanju pomanjkljivosti družinske vzgoje. V mnogih primerih morajo otroci v dobi prehoda v odraslost s samovzgojo obvladati in popraviti pomanjkljivosti družinske vzgoje ob utrjevanju lastnih življenjskih smotrov kot smoter samovzgoje.
Dijakinja Barica ugotavlja tudi koristi pomanjkljivega bratovega
varstva in veliko zaupanje do matere v dovolj srečni družini:
"Ko sem bila še majhna, sem bila prepuščena bratovemu nadzorstvu. Bratovi prijatelji so se vedno zbirali pri nas. Doraščala sem med fanti. Djihovl pogovori in pretepi so zelo vplivali na mene. Večkrat sem mami kaj povedala, toda za to sem dobila večkrat od brata kakšno zaušnico. Postajali smo starejši. Brat in njegovi pogovori s prijatelji so ml večkrat koristili. Pogosto so obravnavali dekleta tako, da sem sama pri sebi zatrjevala, da ne bom taka. Moji starši in vsa družina mi je dala toliko pomembnega za življenje, da upravičeno u-
pam v lepo bodočnost. Če si bom kdaj lahko ustvarila tako družino kot je naša, bom presrečna. Želim imeti tudi take otroke, kot sva bila brat in jaz. Ne vem kako to, da me je mama tako zelo pridobila zase. Nobene stvari ji ne morem prikriti. Vse ji zaupam. Ona mi vedno dobro svetuje. Ponovno ugotavljam, da je dobro urejena in lepa družina pogoj za lepo in srečno življenje.
Svojo vzgojno zapuščenost zaradi slabega, nezvestega očeta in bolne matere ugotavlja dijak Ciril v naslednjem opisu:
"Mislim, da sem preživel najtežje trenutke svojega dosedanjega življenja v svojih otroških letih. Temu je bila kriva nedvom-
no neskladna in slaba vzgoja roditeljev. V očetu sem imel nič kaj zavidanja vreden vzor konservativnega, histerično zanesenega človeka. Se danes čutim težke posledice njegove slabe vzgoje, saj mi manjka srčne topline in ljubezni ob sicer najdražjih staršev. Mati je delala čez svoje moči. Kljub svoji ljubezni do mene, se ml ni mogla dovolj posvečati, čeprav je to za otrokov razvoj zelo pomembno. Oče je bil vedno čemeren, večkrat nas je psoval in pretepal, a na skrivaj je hodil z drugo žensko. Očeta smo se bali. Vedno, kadar je od kod prišel, me je streslo po životu.
Prav gotovo bi ml zdrava, sončna socialistična družina dala zelo
veliko za življenje. Verjetno bi v taki družini ne imel bolehne narave, kot tudi ne polno črnih predsodkov, ki mi sedaj otežkočajo mlade dni. Družinsko okolje je name vplivalo skrajno slabo, saj sem mnogokrat zelo rad pobegnil iz njegovega strupenega ozračja k svojemu prijatelju.«
Ko so starši na roditeljskem sestanku spoznavali navedene in druge odlike ter pomanjkljivosti družinske vzgoje, so se jim porajala vprašanja o vzrokih in zakonitostih, ki ustvarjajo škodljivo in sovražno zaostreno družinsko ozračje, družinsko nezvestobo, alkoholizem očeta in matere, pomanjkanje družinske ljubezni in
odgovornosti pri vzgoji otrok in druge velike napake.
Nedvomno so korenine vzrokov družinske neurejenosti deloma v pomanjkljivih materialnih sredstvih za kritje družinskih potreb, a v večji meri še v neprosvet-1jenosti in pomanjkljivi vzgojnosti staršev samih. Pomembna naloga družbe Je, da staršem pomaga in jim omogoča oblikovanje srečne, skladne družine. V ta namen naj jim družba posreduje potrebno znanje in prepričanje o sodobni vzgoji s predavanji in tiskom, naj jih pravilno usmerja v individualnih razgovorih v družinski in vzgojni posvetovalnici, naj jih povezuje z učitelji in šolo ter z družbenimi organizacijami.
Navzoče starše so zanimali tudi vzroki in pogoji, ki v družinah omogočajo in uresničujejo doseganje družinske topline in sreče, uspešnost pri vzgoji in zdravo rast otrok.
Vsak izmed navzočih očetov in mater se je zato poglobil z raziskovalno mislijo v lastne lastnosti, navade in odnose, v lastno mladost in minula doživetja, da bi v vsem tem utrdili, kar je bilo dobrega za bodočnost in odstranili učinkovitost vseh škodljivih vplivov.
Vzbujena samokritika in okrepljena samovzgoja staršev je zanesljivo ena posledic prikazanih pogledov v lepote in težave družin-
skega življenja na roditeljskem sestanku učiteljišča.
Sistematično uresničevanje kakovostnega oblikovanja staršev po vzgojnih vplivih in sredstvih družbe (predavanja, tisk, šole za starše, družinska in vzgojna posvetovalnica) pa je na roditeljskem sestanku izzvenelo kot potreba, ki bi ji naj v bodoče namenili več časa, pozornosti, duševnih sil in gmotnih sredstev. Potem bomo v večini ali celo v vseh pomurskih družinah še vzpodbudili k sodelovanju tiste zakonitosti in pravila življenja, s katerimi prihajata k očetom, materam in otrokom notranji mir, sreča in zadovoljstvo in aktivnost z vsestranskim napredkom.	Siv
TEREZIJA TOMPA KANDIDAT ZA OBČINSKI ZBOR V LJUTOMERU
V ljutomerski občini še vedno
premalo učiteljev
Na zboru volivcev v Razkrižju so volivci sprejeli kandidaturo Tompa Terezije, upraviteljice osnovne šole v Razkrižju za zbor občinske skupščine Ljutomer. Tovarišica Tompova aktivno sodeluje v različnih družbeno-političnih organizacijah na vasi in jo občani poznajo kot vestno in dobro vzgojiteljico otrok.
V razgovoru s tovarišico Tompovo o problemih na področju šolstva, je kandidatka opozorila na nekatere naloge ki jih bo Občinska skupščina morala reševati.
»Mislim, da je pomanjkanje primernih in sodobnih šolskih prostorov v naši komuni zelo pereče. Ponekod bo treba zgraditi nova šolska poslopja in končno urediti tudi šolske prostore, ki več ne ustrezajo zahtevam sodobnega pouka Pomanjkanje sredstev je res problem, vendar pa mislim, da bi občani nudili vso pomoč s prostovoljnim delom. Ne moremo mimo čakati, da bi stare šolske zgradbe propadle.
Posebne težave imamo v šolstvu v naši občini zaradi po-
manjkanja učiteljev. Občinski ljudski odbor štipendira precej dijakov na učiteljišču, vendar tudi takrat, ko pridejo ti na šole, ne bodo zasedena vsa delovna mesta. Mij
slim, da na pomanjkanje kadrov zelo neugodno vpliva tudi nestalnost mlajših učiteljev v posameznih krajih. Vsak želi čimprej v mesto, ne da bi si z nekajletnim delom na šoli na podeželju nabral potrebnih izkušenj.
Opozorila bi rada tudi na slabost učnih programov na učiteljiščih. Mislim, da bi temeljitejša in vsestranska družbeno-politična in ekonomska vzgoja morala najti bolj pomembno mesto v učnem programu učiteljišča, pa tudi drugih srednjih šol. Delo prosvet-
nega delavca zahteva od učitelja na vasi temeljito poznava, nje naše družbene stvarnosti njenih zakonitosti in nadaljnjega razvoja, zato bi morala šola-učiteljišče pripraviti bodočega učitelja tako, da bo lahko aktivno in ustvarjalno deloval v vzgoji otrok na šoli. kot družbeni delavec izven šole pa pomagal in svetoval pri reševanju nalog v razvoju naše vasi.«	—ič
Tov. Terezija Tompa med šolarji v Razkrižju
Urejajo okolico šolskega poslopja
Na pobudo mladinske organizacije so začeli dijaki STŠ v Lendavi urejati okolico šolskega poslopja, katera je bila dosedaj zanemarjena. V ta namen so izvolili komisijo, ki je napravila načrt za ureditev in obenem tudi vodi delo. S pomočjo lendavskega gradbenega podjetja, katero jim je posodilo potrebno orodje, so dijaki uredili grede in zasadili rože pred šolo. Navozili so že tudi pesek.
V načrtu imajo še zgraditev odbojkarskega igrišča in majhnega parka poleg šole.
Pri delu vsestransko pomagajo dijakom tudi predavatelji.
OBVESTILO
Ker bo po odkritju spomenika skladatelju Slavku Ostercu podrta njegova rojstna hiša, je pripravljalni odbor sklenil, da v Zadružnem domu uredi posebno spominsko sobo, v kateri bi bili zbrani vsi materiali, ki bi čimbolj prikazali skladateljevo življenje in delovanje. Ti materiali pa so raztreseni in zato prosimo vse, ki jih hranijo, da bi jih odstopili pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika ali pa vsaj dovolili, da se prefotografirajo in razstavijo fotografije.
Vse tiste, ki imajo te materiale, prosimo, da to sporočijo Pripravljalnemu odboru za postavitev spomenika Slavku Ostercu, Veržej.
ODBOR
SOBOŠKI UČITELJIŠČNIKI NA OBISKU V VARAŽDINSKEM »VARTEKSU«
SREČANJE DELAVCEV IN DIJAKOV
"Mi smo II.a razred Učiteljišča iz Murske Sobote", tako smo se predstavili dijaki pri vhodu v tovarno VARTEKS v Varaždinu. Obisk je trajal precej časa; ogledali smo si česanje in pranje surovega materiala, barvanje; pojasnjevali so nam, kako tkejo, barvajo in sušijo tkanine; gledali smo krojenje, šivanje in končno še likanje izgotovljenih oblek.
Zvedeli smo tudi, da imajo kandidata za zvezno ljudsko skupščino, tri za republiško, da ne govorimo o predstavnikih za občinsko skupščino. Saj ni čuda! Več kot 12.000 delovnih rok mora imeti svoje predstavnike v državnem vodstvu, republiškem in občinskem.
Pa ne samo to, tudi notranji sestanki so pogosti Ekonomske enote, se sestajajo najmanj enkrat v štirinajstih dneh in ti sestanki se vrstijo potem še navzgor, do centralnega delavskega sveta. Prizadevajo si za izboljšanje delovnega procesa količinsko in kakovostno povečanje proizvodnje. To je res samoupravljanje.
Dijakom se je ždelo, da stroji preveč ropotajo, da delajo preveč hrupa, ker se niso slišali, ko so glasno govorili; ni prijeten vonj po čiščenju, barvanju in likanju materiala, skratka: težko je biti delavec v tovarni, vendar sta delo in
samoupravlanje čast in dolžnost naših delovnih ljudi.
Zenske, ki popravljajo napake v materialu, ki jih naredi stroj, zaslužijo povprečno 20 tisočakov. To pomeni, da bo potrebno še povečati proizvodnjo, zmanjšati neupravičene izostanke z dela, še bolj izkoriščati rezerve in odpadke, še več izobraževati, saj vsi vodiči, ki so nam tolmačili delovni proces, še vedno študirajo. Pri njih je veliko volje in
zdrave ambicije, to pa pomeni: povečati proizvodnjo in zmanjšati proizvodne stroške.
Tovariši Djuro, Tomo, Mirko in tovarišica Božika. iskrena hvala za uslugo, da ste nas seznanili s proizvodnjo, s svojimi težavami, z izobraževanjem in upravljanjem svojega in našega podjetja.
Dijaki II.a razreda Učiteljišča v Murski Soboti
Pomlad — in jesen
PRED VELIKIM IZLETNIŠKIM DNEVOM NA GOMILI V SLOVENSKIH GORICAH
Prijetno srečanje mladosti
Turistično društvo na Gomili v Slovenskih goricah se pripravlja na velik izletniška dan, prvo tovrstno srečanje šolskih otrok iz bližnjih in daljnjih krajev. Izletniški dan bo predvidoma v sredini junija.
Na programu te svojevrstne prireditve bodo razne otroške igrice, pesmi, recitacije im nastopi mladih glasbenikov.
Mladi športniki se bodo srečali na medšolskem tekmovanju v šahu, odbojki, teku, skoku v daljavo in višino. Na
svoj račun bodo lahko prišli tudi mladi šaljivci. Organizatorji, bodo poskrbeli še za kopico ugodnih presenečenj: velik otroški srečolov, vrtiljake, lutkovno gledališče itd, Otroci se bodo lahko okrepčali za majhen denar z raznimi jestvinami in brezalkoholnimi pijačami; manjkalo ne bo niti domačih specialitet. Znane Argo juhe bodo udeležencem pripravljali strokovni izvedenci tovarne Delamaris iz Izole.
Za izletniški dan je na mnogih osnovnih in strokovnih šo
lah veliko zanimanje. Prireditelj je že prejel prve prijave. Solarji iz bližnje okolice se bodo pripeljali kar na okrašenih vozovih. pionirji iz Celja pa bodo dopotovali z avtobusom. Pričakujejo, da se bo zbralo tokrat v osrčju Prlekije nad tisoč pionirjev in pionirk, saj bo to za mlade edinstveno doživetje, ki bo izdatno prispevalo tudi k medsebojnemu zbliževanju otrok iz vse Slovenije. Brez dvoma se bo ljubeznivemu vabilu Turističnega društva na Gomili odzvalo tudi mnogo šol iz Pomurja.
Z Gomile še sporočamo, da bo letošnji prvi izletniški dan in njegove udeležence posnela tudi slovenska televizija.
J. B.
Priznanje madžarski dramski skupini iz Lendave v Sl. Gradcu
Madžarska dramska sekcija DPD "Svobode" v Lendavi je zelo delavna. Ob koncu aprila je kot edini pomurski predstavnik sodelovala na V. reviji dramskih skupin okraja Maribor. Na reviji je lendavska madžarska dramska skupina nastopila s komedijo F. Laszla »Dr. Szabo Juci« in dobila nedeljeno priznanje gledalcev, pa tudi posebne žirije. Komedijo je režiral Laci Varga. Madžarska dramska skupina se že spet pripravlja, da ho naštudirala novo delo, pripravljajo pa tudi kulturno zabavni večer.
Še več mladine in žena v društva Ljudske tehnike
V nedeljo je bila v Murski Soboti redna letna konferenca Ljudske tehnike. Delegati konference so v razpravi ugotovili, da članstvo v organizaciji vse bolj narašča in da so društva Ljudske tehnike v minulem letu dosegla zadovoljive uspehe.
V Občini M. Sobota je sedaj v društvih LT vključenih že nad 2000 članov in prav toliko pionirjev. Konferenca je sprejela sklep, da bodo v prihodnje vključili v vrste LT več mladine in žena. Posebno skrb bodo posvetili tehnični vzgoji mladine na šolah, pomagali bodo pri delu tehničnih krožkov in tem nudili strokovno pomoč. Posebno letos bo ta dejavnost poživljena, saj je konferenca sprejela program, s katerim se bodo društva LT vključila v Jugoslovanske pionirske igre, ki letos potekajo v znamenju tehnične vzgoje mladine.
Na konferenci so poudarili, da so se društva LT v zadnjih letih materialno okrepila, saj
znaša vrednost materialnih sredstev — premoženja vseh društev skupaj nad 100 milijonov dinarjev. Tako je zagotovljena materialna osnova za še 'bolj hiter razvoj dejavnosti LT v prihodnje. Skoraj vsa društva LT imajo tudi svoje prostore in bo v prihodnje torej naloga društev, da še bolj popestrijo sicer razvejano dejavnost v svoji organizaciji in posvetijo čimveč pozornosti vzgoji strokovnega kadra in aktivistov LT.
Ko so delegati sprejeli program dela, so budi sklenili, da se bodo združili dosedanji občinki odbori LT v Petrovcih Beltincih in v Murski Soboti in izvolili so novi občinski odbor LT Murska Sobota.
Prizor iz komedije »Dr. Szabo Juci — v izvedbi madžarska dramske sekcije DPD »Svoboda« Lendava
Ali so prijazne
naše vasi?
Ko tujec kot gost, izletnik ali pa službeno potuje skozi naše vasi, se kaj rad ozre na vse strani, si dobro ogleda to ali ono hišo, stajo, gospodarsko poslopje... Še posebej se rad ozre na hišo, kjer je na oknih, videti lepe cvetlice, okrog hiše okrasno grmičevje ali pa tudi navadne cvetlice. Nič kaj lepo pa ni tam, kjer je okrog hiš razdrta ograja in je vse razmetano. Še prav posebno zoprno pa je gledati tiste domačije, okrog katerih se bohotijo koprive, trnje in drugo nekoristno grmičevje.
Zato naj velja samo eno; cvetje in lepi nasadi (drevesni ali drugi, okrasno grmičevje itd.) bodo napravili naš dom prijaznejši. In vsakdo se bo rad ozrl nanj in nas celo pohvalil! Človek dobi ob takem primeru že prvi vtis, da pač tukaj prebiva nekdo, ki ima smisel za prijetno in lepo urejeno življenje. Tam, kjer so hiše in njihova okolica v skrajnem neredu, tako ugodnih predstav kajpak ni.
Obeh primerov je v naših vaseh nešteto. Tistim, ki imajo nered okrog hiš, naj, velja še to, da vsak tuj človek nekje o tem tudi pove, kaj je slabega videl pri nas. To pa nam dela sramoto, sramota pa ni; nič čednega in koristnega
Zato pazimo, da ne bomo dopustili nič takega, kar bi nas sramotilo. Naš dom in njegova okolica naj bosta vedno čista, lepo urejena in tudi ustrezno okrašena. Na kmečkih oknih naj ne manjka cvetlic, saj je to tudi lepa značilnost slovenskega podeželja Tako bo pač vsakdo rad prišel v našo vas in se v njej morda tudi dalj časa zadržal To pa bo našim vasem samo v korist.
Za lepši zunanji izgled naših vasi in kmečkih domačij bi se morale bolj zavzeti zlasti organizacije Bdečega križa in Socialistične zveze. Njihove pobude na tem področju bi bile vsekakor zelo koristne in tudi vredne upoštevanja.
PLANINSKO DRUŠTVO RADGONA PRED 70-LETNICO PLANINSTVA V SLOVENIJI
VEČ ZANIMIVIH TUR
Kljub temu, da Planinsko društvo v Gornji Radgoni obstaja šele eno leto in pol, je v tem kratkem času že opravičilo svoj obstoj. V društvu je včlanjenih okrog 120 ljubiteljev planin, v pionirski sekciji, ki deluje v okviru društva, pa okrog 40 pionirjev.
Ne bo odveč, če povemo, da je pri delu s člani zlasti važno, da planinsko društvo navaja državljane k aktivnemu udejstvovanje v prirodi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja prirodnih lepot in kult urn ih znamenitosti, da jih s planinsko dejavnostjo vzgaja v skromnosti, samostojnosti, tovarištvu, disciplini in spoštovanju do dela. Tako krepi, njihov značaj in ustvarja pogoje za organizirano in kolektivno delo. Zaradi tega mora Planinško društvo vzbujati pri svojih članih in ostalih državljanih ljubezen do domovine in jih vzgajati v duhu pridobitev NOB.
Dejavnost Planinskega društva v Gornji Radgoni sicer ne moremo primerjati z delom planinskih društev v drugih krajih, kjer imajo že večletno prakso, trdimo pa lahko, da je
to društvo vseeno svoj delovni plan v 'glavnem uspešno izpolnilo. Manjše skupine so v tem času opravile zanimive ture. Naj jih navedemo samo nekaj; vzpon čez Banovski kot na Korošico in Ojstrico, čez Planjave na Kamniško sedlo, čez Logarsko dolino na Okrešelj in na Skuto, vzpon na Triglav, Vršič. Jalovec, ogled znamenitosti Trente itd.
Več članov planinskega društva si tudi sistematično prizadeva, da bi prehodilo Slovensko planinsko transverzalo, ki je dolga več sto kilometrov, od Pohorja do Ankarana. Mnogo akcij pa nameravajo letos posvetiti 70-letnici obstoja Planinske zveze Slovenije.
-rj-
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
5
Prenosi s prejšnjih strani
Vsepovsod prireditve in tekmovanja
Težko bi bilo našteti vse prireditve, ki se bodo zvrstile v Tednu mladosti v različnih krajih Pomurja. Povsod jih bo in vse bodo z vedro vsebino, s tekmovalnim duhom, pritegnile mladino in pionirje in občane k sodelovanju. Zato bom omenil samo nekatere prireditve.
V vseh občinskih centrih bodo na dan mladosti — 25. maja športna tekmovanja, kulturni nastopi in proslave, na zborovanjih pa bodo mladini govorili naši najvidnejši družbeno-politični delavci. V teli dneh bodo na pomurskih osemletkah sprejeti pionirji v mladinsko organizacijo, na predvečer Dneva mladosti bodo povsod zagoreli kresovi in zadoneli bodo glasovi mladih in se zlili v ponosno pesem življenju in delu, v pesem mladosti. Vse polno bo razstav o delu mladih iz različnih področij njihovega dela in življenja, izletov in obiskov, plesov in zabav. Drugi spet bodo v Tednu mladosti preizkušali svoje znanje na različnih oddajah z naslovi Pokaži kaj znaš in Spoznavaj svet in domovino itd. . . Tudi gostovanj različnih kulturno-umetniških skupin v posameznih krajih Pomurja in
posebnih filmskih in lutkovnih predstav ne bo manjkalo. Skratka za Teden mladosti so mladinski aktivi in pionirski odredi skupaj z odbori za proslavo Tedna mladosti pripravili dovolj bogate in pestre programe, ki bodo nudili slehernemu človeku dovolj razvedrila in zabave.
Letošnji Teden mladosti pa bomo praznovali tudi skozi naše delo na delovnih mestih ali v šolah, kjer bomo govorili o nalogah, ki jih bomo reševali mi mladi v komuni pri njenem nadaljnjem razvoju, ob pripravah na volitve in pri Okrasitvi volišč, oni pa, ki bodo letos prvič volili, se bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi volivcev — občanov in za njih bo letošnji Teden mladosti še toliko pomembnejši.
Morda ni prav, da naše bravce nisem seznanil s podrobnimi programi praznovanja Tedna mladosti v posameznih občinah. Mislim, da bi bilo to odveč. Vsepovsod nas o tem obveščajo že veliki lepaki. In končno, morebitna presenečenja nam bodo praznovanje naredila lepše in prijetnejše.
Karel Sukič
V KZ KRIŽEVCI TUDI POVPREČNO 300 KG UMETNIH GNOJIL NA HEKTAR
SVOJEVRSTEN REKORD
KRIŽEVSKIH zadružnikov
V kmetijski zadrugi Mursko polje v Križevcih pri Ljutomeru ugotavljajo, da jim izvajanje občinskega odloka o agrotehničnem minimumu ne dela posebnih preglavic, saj znaša poraba umetnih gnojil pri nekaterih zadružnikih že povprečno okrog 300 kg na ha.
To je prav gotovo svojstven rekord križevskih zadružnikov, uspeh, ki pa bi bil še bolj prepričljiv, če bi se te znamki približali prav vsi zadružniki. Toda tudi med njimi se najdejo zaostankarji in zamudniki, ki na svojih njivah in travnikih porabijo mnogo manj umetnih gnojil. Prav njim pa je tudi potreben občinski odlok o agrotehničnem minimumu, za katerega uresničenje se je potrebno še odločneje zavzeti.
Pri dobavi umetnih gnojil je bil dvakrat malenkosten zastoj, vendar pa to ne opravičuje posameznikov, ki niso pravočasno dognojevali oziminam. Dobri kmetovalci so to opravili že drugič. Talko pa lahko že sedaj računamo na določen izpadi v letošnjem pridelku žita. Podobno je tudi pri koruzi. Zadruga je nabavila za potrebe v svojem okoliški tri vagone semenske koruze, vendar je sedaj, ko je že vsa koruza v zemlji, ostala do-
mala vsa koruza v zemlji. Nekateri kmetovalci so namreč sejali svojo koruzo ali pa so z njo pomešali semensko.
V križevski zadrugi se zato upravičeno sprašujejo, kdo bo kril izgubo. Vse bolj glasna je
tudi zahteva, da je potrebno poiskati tiste posestnike, ki niso resno upoštevali vsaj z občinskim odlokom določenih in tudi potrebnih agrotehničnih ukrepov.
D. P.
Naš fotozapisek
Zadnje dni se je zaradi nepazljivosti na naših cestah pripetilo precej prometnih nesreč. Oglejte si fotografijo, ki smo jo pred kratkim posneli na cesti med Beltinci in Mursko Soboto. Za tovornjakom je drvel koledar, ki smo mu namerili kar 55 km na uro. Kako malo bi bilo potrebno in kolesar, ki je pred kratkim užival v nevarni vožnji, bil se kotalil s svojim kolesom po
cestišču. Po vsej verjetnosti bi spet zabeležili — še ena smrtna nesreča.
Fotoslužba ČZP
V SOBOTO SEJA ObLO LENDAVA
V soboto se bo v Lendavi poslednjič v tej mandatni dobi sestal občinski ljudska odbor. Na skupni seji obeh zborov bodo razpravljali o delovanju ljudskega odbora v zadnjih petih letih, na dnevnem redu ločenih sej pa je razprava in sprejemanje o Občinski dokladi za obrtnike in sklepanje o ustanovitvi sklada za zdravstvo.
Ljudski odbor bo tokrat razpravljal o predlogu, po katerem naj bi uslužnostni obrtniki letos plačevali občinsko doklado na svoje dohodke po stopnji 2 do 5 odst., proizvodni obrtniki pa od 4 do 12 odstotkov. Ustrezen predlog je podan tudi za občinsko doklado na dohodke odvetnikov in zavezancev dohodnine od
-sk
Kmalu avtobus tudi do Sotine...?
Lami so vaščani Sotine sklenili, da bodo v svojem kraju sezidali avtobusno garažo. Pot do prve avtobusne postaje je od Sotine namreč precej dol-
ga. To so tudi storili, vendar pa so morali letos spomladi zgrajeno poslopje povsem porušiti do temeljev zaradi gradbenih napak in slabih vremenskih razmer v pretekli zimi.
Na letošnjem prvem sestanku so si izvolili novo vodstvo, ker so menili, da je za neuspeh pri gradnji krivo predvsem prejšnje vodstvo, ker ni bilo dovolj poučeno strokovni izvedbi gradbenih del, in gradnjo nove garaže izročili gradbenemu podjetju. Tako sedaj upajo, da bo avtobus zapeljal do Sotine že v bližnji prihodnosti.	J. V.
ZROP G. RADGONA
ORIENTACIJSKI POHODI
Pred dnevi so krajevne organizacije ZROP v radgonski občini izvedle v okviru letnega programa orientacijsko-patrolne pohode. Vsi pohodi so bili dobro organizirani, saj je bilo število udeležencev neprimerno večje kot v prejšnjih letih.
Po vseh krajevnih organizacijah ZROP so v teh dneh imeli tudi predavanja o nalogah starešinskega kadra pri varnosti enot. Na sliki: Člani ZROP na nedeljskem občinskem tekmovanju v orientacijsko patrolnem pohodu v Gornji Radgoni.	-rj-
Ustrezno mesto tudi izobraževanju
Razumljivo je, da takšno delo, če naj, bo opravljeno kvalitetno, prilagojeno družbenim načelom naše stvarnosti in presajeno na konkretno notranje stanje posamezne delovne organizacije, zahteva posebno angažiranost ne samo ozkega kroga ljudi, marveč vseh članov organov samoupravljanja in vseh članov delovnega kolektiva.
Eden smotrov novih statutov je čimvečja proizvodnja'in seveda tud čim kvalitetnejša Da bi se taka proizvodnja nemoteno razvijala naprej, je v novih statutih potrebno jasno opredeliti pravice in dolžnosti posameznikov, pri čemer ne gre zanemarjati izobraževanja delavcev.
Izobraževanju so nekatera podjetja v radgonski občini posvetila že precej pozornosti (Zdravilišče v Radencih in Kmetijski kombinat, v Radgoni), vse premalo pa za izpopolnjevanje na delovnem mestu skrbijo ostala podjetja, predvsem manjša.
Zato bi bilo prav, da bi vsaka delovna organizacija poleg novega statuta, raznih pravilnikov in ostalih internih predpisov sestavila tudi pravilnik o izobraževanju), ki naj; bi vseboval zlasti določila o organizaciji izobraževalne službe strokovnem izpopolnjevanju in izobrazbi delavcev, politiki, politiki štipendiranja, merilih in osnovah za sestavo programa za izobraževanje, načinih za ugotavljanje in priznavanje
strokovne usposobljenosti ter načinu vodenja evidence o strokovni usposobljenosti in strokovnemu izobraževanju v času delovnega razmerja .
Novi statuti naj bi upoštevali tudi to, da bi posamezne delovne organizacije kljub ekonomskim enotam ostale vendarle celota. Zato je potrebno jasno določiti pristojnosti enega in drugega organa samoupravljanja.
Tako naj bi na primer posamezni delavski sveti sicer odločali v večini zadev glede delovnih razmerij, medtem ko naj bi dolgoročno kreditiranje ostala stvar centralne organizacije. Pri tem ne bi smeli šablonizirati in upoštevati prejšnjih predpisov; novi statuti morajo imeti več življenjske vsebine. Poudarjati je treba čut solidarnosti, razvijati družbenoekonomske odnose in čut humanosti med ljudmi.
Ni mogoče napraviti takega kalupa, iti bi veljal za vse delovne organizacije. Paziti pa je treba na to, da bo vsak delavec lahko uveljavljal svoje samoupravne pratike in da se v novih statutih ne bi porajal goli formalizmi, V novih statutih se mora uveljaviti tudi načelo delitve po delu.
Ob sestavi novih statutov ne gre prezreti tudi odnosa do statuta občine, načela imunitete članov delavskih svetov, problema rotacije in odnosov med posameznimi delovnimi organizacijami.
R. Jaušovec
V prihodnje načrtno gospodarjenje z gozdovi
ko pa naj bi kmetijski kombinat izdelal gospodarski načrt za gospodarjenje z gozdovi, ki ga bo potrdila bodoča občinska skupščina. Zaradi nalog, ki so v gozdnem gospodarstvu še nerešene, so odborniki ljudskega odbora opozorili na načrtno izobraževanja strokovnih kadrov v gozdarstvu in na potrebo po visok okvalificiranih kadrih gozdarske stroke.
Po precej živahni razpravi so odborniki sprejeli odlok o organizaciji upravnih organov ter o pravicah in dolžnostih sveta delovnega kolektiva in arbitražnega sveta ObLO Gornja Radgona, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah občinske doklade od samostojnih poklicev in premoženja in odlok o določitvi višine akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za drugo tromesečje. Na sobotni se-
ji so odborniki potrdim pravilnik o notranji organizaciji, delovnik razmerjih in delitvi uprave občinskega ljudskega odbora, dali pa so pritrditve k zaključnemu računu sklada za šolstvo za leto 1962 in sprejeli finančni načrt sklada za leto 1963, prav tako so izglasovali pritrditev zaključnim računom rezervnega in investicijskega sklada za leto 1962.
Predsednik občinskega ljudskega odbora Marija Levarjeva se je ob koncu zahvalila odbornikom za požrtvovalno in uspešno delo v mandatni dobi ljudskega odbora, Milan Klemenčič, predsednik ObO SZDL, pa je odbornike poklical k še nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju v reševanju vseh nalog v komuni. Najbolj aktivnim odbornikom obeh zborov je ObLO v znak priznanja poklonil lepe knjižne nagrade.	-ič.
ZIMA PRIZADELA ČEBELARSTVO
Pri popisu čebelnih panjev v okolici Čebelarskega društva Križevci pri Ljutomeru so ugotovili, da je prezimovalo nad 1000 panjev čebel, od tega števila pa je šlo v nič okrog 40 odst. panjev zaradi hude in dolgotrajne zime. Nekateri čebelarji so celo ob vse čebelne družine in ni čebelarja, ki ne bi bil ob dve ali tri.
Kot so ugotovili na društveni seji, je vzrok štev. l prav gotovo zima. Nekatere je presenetila zgodnja zima, da niso zadosti napitali čebeljih družin. Čebel tudi niso čebelarji pitali takoj po ajdovi paši in pri njih vzbujati nagon, da bi matice pridno zalagale jajčeca in da bi tako pridobili več mladih čebel, ki bolje prezimijo. Pa tudi pršičavost in druge čebelje bolezni so vzrok za tako veliko zmanjšanje števila družin. Od vsepovsod namreč prihajajo na Čebelarsko zvezo Slovenije poročila o katastrofalnem pustošenju v naših čebelnjakih širom po državi.
To so težke preizkušnje za naše čebelarje in tudi resen nauk za prihodnje. Tako veliko zmanjšanje števila čebeljih družin namreč ni le velika škoda za posameznike, marveč tudi za družbo. Se tisto, kar so pustile slabe medene letine, je sedaj resno ogrozila zima. Tudi preostali panji so namreč zelo slabi. Malo kateri čebelar se lahko pohvali, da. ima v
svojem čebelnjaku družine, ki bodo lahko rojile maja, kot je to že obiačj. Zgodnji roji pa so vedno
iskani.
Vsa ta ugibanja ne bodo kaj prida koristila še tako napredne-.
mu in izkušenemu čebelarju. Rešitev ob le v dobri medeni letini, ki bi vsaj nekoliko zacelila rane v čebelarstvu. Sedaj namreč čebelari mnogo manj ljudi kot prej, ko so bile medene letine boljše. V vrstah čeeblarjev so pretežno starejši ljudje, petdeset do sedemdesetletniki; v društvu so le trije mlajši člani.
Premnogi pa se tudi ne zavedajo, da je čebela nujno potrebna za opraševanje raznih kultur, sadnega drevja in vsega, kar pač cveti. Brez opraševanja pa ne bo sadu.	P. D.
15 let KZ
v Gornji Radgoni
Kmetijska zadruga Radgona je v nedeljo praznovala 15-letnico svoje dejavnosti. Ob tej priložnosti so imeli svečano sejo, na kateri so 35 zadružnikom podelili pismena priznanja za dosedanje uspešno delovanje na področju zadružništva. Seji sta razen zadružnikov in drugih gostov prisostvovala tudi sekretar ObK ZKS Miro Zupančič in predsednica ObLO G. Radgona Marija Levar.	-rj-
Mladi telovadci v Bistricah
Pionirji, člani ŠŠD v Bistrici so v počastitev 1. maja pripravili telovadno akademijo, ki je lepo uspela. Skupno je nastopilo 70 telovadečih, ki so prikazali nekaj lepih vrlin.
Najboljši so bili starejši pionirji in pionirke z vajami na bradlji. S telovadno akademijo nameravajo nastopiti še v nekaterih sosednjih vaseh.
Pionirji ŠŠD "Gradis" iz Bistrice so se pomerili s pionirji ŠŠD iz Črensovec v rokometu, nogometu, streljanju in namiznem tenisu. Pionirji iz Črensovec so bili uspešni v rokometu in nogometu, pionirji Bistrice pa v streljanju in namiznem tenisu.
Pionirji Bistrice se pripravljajo tudi na Partizanski pohod “Ob žici okupirane Ljubljano«, v počastitev Dneva mladosti pa skupaj z vaškim aktivom Z MS na “Tek Bistrice«. Na to prireditev bodo povabili vse osnovne šole iz občine Lendava.
GRLAVA
Dramska sekcija DPD “Svobode« iz Ljutomera je v nedeljo gostovala na Grlavi s komedijo »Či zoveš hujdiča«. Številni obiskovalci ko izvajalce navdušeno pozdravili
Povsod na Goričkem lahko vidimo takšno sliko. Posledica hude zime. Zima je že mesec dni za nami Ceste M. Sobota—Rogašev in M. Sobota Grad—Slaveči—Kuzma so v sončnih aprilskih dneh osamljene. Cestarja redko srečaš. Pravijo, da so odšli p pravljat cesto M. Sobota—Maribor. Med tem časom pa potniki v avtobusih prebolevajo morsko bolezen kar na suhem, vozi pa preizkušajo svojo vzdržljivost. Le kako dolgo bomo vzdržali ljudje in vozila, na takšnih cestah? (Slika: osebni. avtomobil na razriti cesti).
PO MURSKEM POLJU DO LJUTOMERA
KRIŽEVCI
Mladina iz Križevec in bližnjih vasi je v soboto na posvetovanju razpravljala o neposrednih nalogah, ki jo čakajo pred volitvami, Štafeto mladosti in Tednom mladosti. O petletnem gospodarskem razvoju ljutomerske komune je mladinkam in mladincem govoril Branko Štaman, predsednik obč. komiteja ZMS in kandidat za republiški organizacijsko-politični zbor.
GRLAVA-VUČJA VAS
V nedeljo so na Grlavi in v Vučji gomili na sestankih političnih aktivov krajevnih odborov Socialistične zveze analizirali zbore volivcev in se pomenili o nalogah, ki jih subjektivne sile na njihovih področjih skupaj z občani morajo opraviti do volitev. Ugotovili so, da so bili zbori volivcev na njihovih območjih tako po številu udeležencev, kakor po vsebini razprav zadovoljivi.
RAZKRIŽJE
Pionirji in mladinci na osnovni šoli v Razkrižju so zelo delavni. V prvomajskih dneh so organizirali športna srečanja s svojimi vrstniki iz osemletke “I. Cankarja« iz Ljutomera in iz osemletke iz Štri-gove. Takšna srečanja so že tradicionalna in pionirji so jih zelo veseli. V zadnjih dneh je delo pionirjev in mladincev usmerjeno v priprave za Štafeto mladosti in praznovanje Tedna mladosti, mladinci pa pripravljajo še posebno svečan sprejem pionirjev iz sedmih razredov v organizacijo ZMS.
LJUTOMER
Na sestanku političnega aktiva občinskega odbora so sklenili pred dnevi, ko so analizirali dosedanjo predvolilno dejavnost, da bodo po vsej občini in v delovnih organizacijah, v dneh do volitev v občinsko skupščino razgovori volivcev o problemih, ki so jih iznesli na zborih volivcev. Teh razgovorov se bodo udeležili tudi kandidati za občinsko skupščino ih kandidati
za poslance v republiško in zvezno skupščino. Poudarek celotni dejavnosti organizacije SZDL v naslednjih dneh je na temeljiti pripravi volitev.
LENDAVSKI DROBIŽ
LENDAVA
V	petek je bilo v Lendavi posvetovanje mladinskih aktivov s tega področja. Na sestanku so razpravljali predvsem o predvolilni dejanvosti mladine, za katero so ugotovili, da je bila zadovoljiva in ki jo bodo skupno z SZDL še nadaljevali.
V	četrtek pa je bil prav tako v Lendavi sestanek predstavnikov lendavskega mladinskega občinskega komiteja z mladinskim vodstvom iz Murskega Središča. Razpravljali so o nadrobnostih ob sprejemu zvezne štafetne palice, ki jo bodo naši mladinci predali v Murskem Središču.
že
MLADINSKA FOTOSEKCIJA V LENDAVI
V okviru fotokluba pripravljajo v Lendavi ustanovitev posebne mladinske fotosekcije. Za sekcijo je med mladino izredno zanimanje, saj se je zanjo prijavilo že okoli 30 mladincev in mladink. Sekcija, ki bo pričela delovati v Tednu mladosti, je bila ustanovljena na pobudo druge osnovne šole v Lendavi in ima svoje prostore urejene v gradu.
BERKOVCI
V nedeljo je bil v Berkovcih ustanovljen aktiv ZMS. Aktiv šteje nad 40 članov. Mladinke in mladinci so se dogovorili na prvem sestanku, da bodo vsi sodelovali v pripravah za volitve in bodo prišli med prvimi volit. Po volitvah pa bodo organizirali razgovor z odbornikom občinske skupščine z njihovega območja o gospodarskem razvoju komune in nalogah, ki jih ima mladina pri tem. Sklenili so tudi, da bodo s prostovoljnim delom pomagati pri gradnji vaškega doma.
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
6
Danes, v četrtek 16. maja
bosta na slovesnosti ob sprejemu Štafete mladosti v Murski Soboti na Trgu zmage ob 18.30 uri govorila Jan Ros, organizacijski sekretar OK ZKS in kandidat za poslanca v zvezni odbor Zvezne skupščine in Jože ing. Guzelj, član predsestva CK ZMS.
Občane Murske Sobote vabimo, da se v čimvečjem številu udeleže sprejema Štafete mladosti in predvolilnega zborovanja.
Krajevni odbor SZDL Murska Sobota
OD TEDNA DO TEDNA
Predsednik Naser v Jugoslaviji
Že peti obisk v Jugoslaviji in trinajsto srečanje predsednika Združene arabske republike Gamala Abdela Naserja s predsednikom Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipom Brozom — Titom, to je prva značilnost sedanjega obiska velikega prijatelja in eminentnega voditelja arabske nacije v naši državi. Naser je namreč prispel k nam v nedeljo na petdnevni uradni obisk. Na Brionih ga je sprejel naš predsednik Tito z ostalimi najvišjimi jugoslovanskimi državnimi in političnimi voditelji.
Kaj lahko pričakujemo od sedanjega srečanja Tito — Naser? Pričakovanja so že sedaj, čeprav v času, ko poročamo o Naserjevem obisku v Jugoslaviji, še ni izdano uradno sporočilo, velika in obetajoča. Bogata izmenjava mnenj o vseh dogodkih in aktualnih vprašanjih, ki tarejo sodobni svet v dvajsetem stoletju, bo prav gotovo ugodno odjeknila po vsem svetu, saj sta Tito in Naser znana v svetovnem merilu kot najuglednejša nosilca politike neangažiranja in nepovezovanja z bloki, kot dosledna borca za enakopravnost med državami neglede na notranje družbene sisteme in svetovni mir.
Nesporno je, da bodo imeli sedanji razgovori na otoku Vangi blagodejen vpliv tudi na bodoča prizadevanja in akcije izvenblokovskih držav v Organizaciji združenih narodov in sploh pri razreševanju akutnih svetovnih problemov. Vidno mesto v teh razgovorih so zavzeli tudi problemi gospodarskega sodelovanja na svetu, kar je prav tako izredno važno, saj bodo prav neangažirane in izven blokovske dežele na bližajoči se svetovni konferenci za gospodarsko sodelovanje in svetovno trgovino pod okriljem OZN zagotovo odigrale najvažnejšo vlogo pri oblikovanju stališč, predlogov in deklarativnih napotkov same konference.
Kot za vsa srečanja med Titom in Naserjem doslej, je tudi za letošnje majsko srečanje med voditeljema obeh prijateljskih držav značilna visoka stopnja sorodnosti v glediščih na vsa važnejša mednarodna in svetovna vprašanja. To je tudi naravna posledica izredno tesnih stikov in izmenjav osebnih poslanic med velikima državnikoma, tudi in še prav posebno takrat, ko so se nad človeštvom začeli zgrinjati črni oblaki preteče atomske vojne. Prav tedaj pa so odločne Titove in Naserjeve izjave v obrambo svetovnega miru in mirne poravnave mednarodnih sporov ob izključitvi sile še prav posebno visoko kotirale v svetit!
Nedvomno, da bo imel sedanji Naserjev obisk velik pomen tudi za nadaljnje razvijanje medsebojnih odnosov na relaciji Jugoslavija — Združena arabska republika — gospodarskih, kulturnih in drugih —, odnosov, ki so se že doslej zelo ugodno razvijali v obojestransko korist in zadovoljstvo.
Ti odnosi po svoji bogati vsebini že preraščajo okvire meddržavnega sodelovanja in so lahko svetal vzgled že tudi v svetovnem merilu. Tako Jugoslavija kot Združena arabska republika sta v zadnjih letih dosegli pomembno rast gospodarskega potenciala in zato je čisto naravno, da se v tem prizadevanju v prihodnje še bolj povezujeta in dopolnjujeta.
Posebno pozornost vzbujajo sedanji razgovori med obema predsednikoma tudi zaradi bogate izmenjave izkušenj v zvezi z družbeno-politično ureditvijo in gospodarskim razvojem obeh držav.
To je še posebno ohrabrujoče. saj na tem področju lahko že mnogo posredujemo in pomagamo prijateljskim državam v Afriki in Aziji, ne da bi naše izkušnje in dosežke kakorkoli vsiljevali. Nekatera originalne rešitve, dosežene v Jugoslaviji, pa vzbujajo nedeljeno pozornost pri naših prijateljih in jih zato tudi sprejemajo kot svoje, čeprav jih hkrati prilagajajo lastnim razmeram in pogojem.
In končno: v osebnosti Naserja smo tokrat znova toplo in z iskrenimi prijateljskima čustvi pozdravili najuglednejšega voditelja v arabskem svetu in gorečega tribuna arabske enotnosti, ki si kljub dosedanjim in tudi trenutnim težavam in nihljajem krčevito utira pot v arabske množice in jih tudi osvaja kot odločilen sinonim za bodočo pravičnejšo družbo in socializem V tem pa je tudi neizmerna veličina osebnosti našega prijatelja in gosta — Naserja.
Novice v kratkem
V NEDELJO: KMEČKO GOSTOVANJE V KRAŠČIH
Prebivalci Krašč na Goričkem so se odločili za svojevrstno in originalno prireditev. V nedeljo bodo namreč priredili kmečko gostüvanje, na katerem bodo obudili stare ženitvovanjske obrede v Prekmurju, ki že prehajajo v pozabo. Tako bodo na tem ženitvovanjskem obredu sodelovali nekoč že kar obvezni svatovalci — kurtaši, ki so nastopali kot posredniki med starši ženina in neveste, pozvačini, bedak itd. Demonstrirali bodo tudi staro »zdavanje« ob prisotnosti popa in še sedaj v nekaterih krajih udomačeno »gor vstavljanje«.
Kot so nam sporočili, bo glavni obred ob 13. uri v prostorih sovaščana Stefana Smodiša.
STEZICE — LITERARNO GLASILO OSEMLETKE II
Na osemletki II v M. Soboti je pred kratkim izšla prva številka Stezic — literarnega glasila učencev te šole. V njej so objavljene črtice in pesmice, ki so jih sestavili mladi literati. Za letošnje šolsko leto predvidevajo izdajo še druge številke Stezic.	-že
SPOZNAVAJ DOMAČE KRAJE
je geslo družine počitniške zveze na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti, ki je znana predvsem po prirejanju enodnevnih kolesarskih izletov po Pomurju. Tako so si dolej ogledali že Martjance, Moravce, Tešanovce, Filovce, Bogojino, Vučjo gomilo ter Selo in Fokovce. Sedaj pa so obiskali še Radence, Radgono, Negovo in Negovsko jezero.
Udeležili se bodo tudi piknika na Muti ob Dravi, ki ga prireja ljubljanska počitniška zveza.
Namen izletov, ki jih prirejajo, je predvsem spoznati kraje, njihove znamenitosti in življenje prebivalcev.
Negovanih cest med Bistricami se razveseli vsakdo, kogar pot zanese v te kraje. In po čigavi zaslugi? — na. fotografiji: cestar Jože Kreslin
ZBIRAJO SREDSTVA ZA OGLED EVROPSKEGA PRVENSTVA
Dijaki Srednje šole za telesno vzgojo iz Murske Sobote, so dobro izkoristili prvomajske praznike. Okoli 50 fantov iz prvega in drugega letnka je na Doliču 4 dni lupilo borova debla, ki so namenjena za predelavo v celulozo.
Sredstva, ki so jih ob tem zbrali, so namenili za ogled evropskega prvenstva v orodni telovadbi, ki bo 7. julija v Beogradu.
Nove zgradbe, gospodarske in stanovanjske, spreminjajo podobo pokrajine — tudi na Goričkem.
Mala kronika
DAROVALCI
KRVI
POROKE
Jože Bertalanič, nočni čuvaj iz M. Sobote in Terezija Panič, delavka iz Bakovec; Milan Benkič, dipl. farmacevt iz M. Sobote in Jožica Riva, dipl. farmacevt iz Rogoznice; Nikolaj Ščavničar, čevljar iz M. Sobote in Marija Horvat, delavka iz M. Sobote; Franc Verban, delavec iz Kroga in Emilija Hegeduš, šivilja iz Kroga; Ignac Duga, šofer iz M. Sobote in Vera Sčavničar, šivilja iz M. Sobote; STEFAN RAJNAR, izmenovodja iz Kroga in MARIJANA ŠTERTAK, kuharica iz Murske Sobote. Stanislav Pola-
nič, knjigovodja iz Murske Sobote in Ana Malačič, knjigovodja iz M. Sobote; Stefan Rajnar, uslužbenec iz Rakičana in Marija Elizabeta, vzgojiteljica iz M. Sobote; Radule Steševič, gradbeni študent iz Ljubljane in Olga Kutoša, pravni referent iz Gorice; Stefan Vereš, kovač iz Maribora in Jolanka Buki, delavka iz Radmožanec; Avgust Fekonja, gradb. delovodja iz Sp. Velke in Šarika Poredoš, uslužb. iz M. Sobote; Miloš Šarčevič, ključavničar iz M. Sobote in Marija Kolmanič, delavka iz M. Sobote.
SMRTI
Helena Abraham, roj. Abraham, kmetovalka iz Hodoša, 48 let; Marija Ščavničar, gospodinja iz M. Sobote, 76 let; Marija Rengeo, kmetovalka iz Mlajtinec, 64 let; Terezija Rituper, roj. Hani, gospodinja iz M. Sobote, 68 let; Janez Šarkanj, kmetovalec iz Domajinec, 60 let; Antonija Budja iz Križevec pri Ljutomeru, 70 let; Danilo Panič iz Šalovec, novorojenček; Julijana Kerčmar, roj. Balajc, obč.
oskrb. iz Prosenjakovec, 69 let; Vilma Kodela, roj. Temlin, gospodinja iz M. Sobote, 66 let.
DAROVALCI KRVI
Štefan Ritlop iz G. Bistrice — sedmič; Franc Petek iz Melinec — desetič; Ana Kos iz Rakičana — četrtič; Ivan Kočnik iz Rakičana
—	drugič; Ema Buzeta iz Bakovec
—	drugič; Ludvik Veren iz Murske Sobote — četrtič; Bela Kiilič iz Murske Sobote — tretjič; Ivan Kuplen iz Rakičana — prvič; Bara Zver iz Brezovice — tretjič; Ana Zabič iz Velike Polane — drugič; Marija Rajter iz Brezovice — tretjič; Ana Matjašec iz Brezovice — drugič; Ana Horvat iz Male Polane — tretjič; Stefan Matjašec iz Brezovice — šestič; Jožef Rajh iz Brezovice — tretjič; Ivan Horvat iz Male Polane — prvič; Kristina Žekš iz Bakovec — drugič; Anton Brenčič iz Murske Sobote — drugič.
V imenu bolnikov se za darovano kri lepo zahvaljuje TP Splošne bolnišnice M. Sobota.
Nesreče - nezgode
NI NAKAZAL SMERI
Dne 6. t. m. je v vasi Mele vozili za kolesarjem Antonom Šijancem dama iz Paričjaka. voznik osebnega avtomobila A. G. Kolesar je, ne da bi nakazal smer z roko, zavozil v levo. Prišlo je do trčenja in kolesarja je zagnalo na pokrivalo osebnega avtomobila. Šijanec ob nesreči ni bil poškodovan. Nastala je le materialna škoda, ki znaša 10 tisoč dinarjev.
TRČENJE OB PREIZKUŠANJU HITROSTI
Na cesti med Lutverci in Stogovci, sta Drago Klotnik in Franc Istanič 8. t. m. preizkušala hitrost svojih mopedov. Med vožnjo je prišlo do trčenja, v katerem je bil Klotnik lažje poškodovan. Skoda na vozilih znaša 3.000 dinarjev.
ZANESLO GA JE V JAREK
Dne 9. t. m. je zaradi posute ceste, na ovinku v Radencih, zaneslo v jarek voznika osebnega avtomobila Zlata Šandorja. Telesnih poškodb ni bilo, nastala je le materialna škoda ki znaša 50 tisoč dinarjev.
KLJUB TRČENJU OSTAL NEPOŠKODOVAN
Dne 10. t. m. je motorist Aleksander Lutar iz Andrejec prečkal železniški prelaz v M, Soboti lin pri tem trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil Alojza Arha iz Ljubljane. Kljub temu, da je ob trčenju motorista vrglo na streho avtomobila, je ostal nepoškodovan. Nastala je le precejšnja materialna škoda, ki je ocenjena na 140 tisoč dinarjev.
ZARADI NEPREVIDNOSTI — TEŽKA NESREČA
Dne 11. t. m. je voznik osebnega avtomobila Ciril Bunderla iz Adrijanec, v Murski Soboti prehiteval kravjo vprego, ki jo je upravljal Elemir Kolomar. V tem trenutku pa je iz nepreglednega ovinka v Kerenčičevi ulici pripeljal nekoliko bolj po sredi ceste mopedist Franc Benko, ki Je pri tem trčil v osebni avto in se ob nesreči huje poškodoval.
Težko ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico.
UBIL GA JE ELEKTRIČNI TOK
Dne 12. t. m. je Stefan Kološa iz Markišavec hotel preizkusita pri neki stavbi v M. Soboti motor vodovodne črpalke. Pri tem je kljub opozorilom splezal na električni drog, da bi črpalko provizorično priključil na omrežje. Ko se je z žicami dotaknil električnih vodov, ga je tok ubil.
ALI NI BIL PO SREDI SPET ALKOHOL?
V vasi Črnci pri Murski Soboti je voznik osebnega avtomobila Janko Vrabl iz Radgone prehiteval pešca Alojza Semlerja iz Črnec, ki je ob dvokolesu hodil cik-cak po cesti. Avtomobil je zadel Semlerja in ga na pokrovu peljal
še okoli 20 metrov daleč, nakar je ta padel z avtomobila, katerega je nato voznik ustavil po nadaljnjih 35 metrih vožnje. Poleg materialne škode, ki znaša 40 tisoč dinarjev, je bil tudi Semler težje poškodovan.
Šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport - šp
DRAGOCENI TOČKI IZ LJUBLJANE
V	predtekmi zveznih ligašev Olimpije in Čelika sta se v nedeljo na igrišču Olimpije v Ljubljani pomerili v prvenstveni tekmi SNL moštvi Ilirije in Sobote. Srečanje je bilo odločilnega pomena tako za eno kot drugo moštvo, saj sta se obe nahajali v nevarni zoni za izpad iz lige. Toda proti pričakovanju so nogometaši Sobote tokrat zaigrali koristno, taktično dobro in borbeno, kar jim je tudi prineslo zasluženi uspeh. Cista zmaga 3:0 in še nekaj neizkoriščenih priložnosti za gol priča o dobri igri Sobote, s čemer pa je tudi odstranjena nevarnost za izpad iz lige. Za Soboto sta bila uspešna Maučec 2 in Tkalčec. Sodil je dobro Gros iz Kranja.
TUDI MLADO MOŠTVO — USPEŠNO
V	prvenstveni tekmi SML sta se v nedeljo v Ljubljani srečali tudi mladinski moštvi Ilirije in Sobote. Čeprav so mladinci Sobote nastopili le z 10 igralci, več jih namreč ni prišlo, so srečanje kljub temu odločili v svojo korist Z lepo izvedeno kombinacijo v prvem polčasu med Benčecem in Horvatom je slednji uspešno realiziral ter dosegel edini gol tekme in s tem zmago. Pri moštvu Sobote je bil boljši del obramba, medtem ko je napad igral premalo borbeno.
MLADINSKA PN LIGA
V	nadaljevanju prvenstva pomurske mladinske nogometne lige so bile odigrane tri tekme. Mladinci Nafte so visoko premagali Beltince z rezultatom 6:0. Radgona je premagala Grafičarja z 2:1. Šalovci in Veržej pa sta igrala neodločeno 1:1.
KATASTROFALEN PORAZ RADGONE V MM NL
V 14. kolu MM nogometne lige so pomurski predstavniki pospravili malo izkupička. Moštvi Grafičarja in Nafte sta v gosteh igrali neodločeno, medtem ko je Radgona na svojem igrišču doživela katastrofalen poraz. Rezultati:
FUŽINAR : NAFTA 1:1
Lendavska Nafta tudi tokrat ni izpolnila pričakovanja, saj je pustila točko v Ravnah.
MEJNIK : GRAFIČAR 2:2
Moštvo Grafičarja, ki zelo uspešno nastopa v spomladanskem delu tekmovanja, saj je doslej izgubilo le eno tekmo, je tudi v nedeljo v Svečini proti domačemu Mejniku odvzelo točko.
RADGONA : BRANIK 1:9
Po uspelem pomurskem derbiju preteklo nedeljo proti Nafti je Radgona tokrat popolnoma razočarala, saj je doživela katastrofalen poraz.
VRSTA PRESENEČENJ V PNL
Tudi četrto kolo spomladanskega dela prvenstva Pomurske nogometne lige ni minilo brez presenečenj. Največje so vsekakor pripravili Bakovci, ki so odvzeli obe točki Turnišču. Presenečajo pa tudi dobra igra in zmaga Veržeja v Šalovcih, Rakičana nad Brazdo ter neodločen rezultat Sobote B s Puščo. Doseženi izidi srečanj :
BAKOVCI : TURNIŠČE 3:2 (2:2) PUCONCI : GRADBENIK 1:6 (1:2) ŠALOVCI : VERŽEJ 2:3 (1:2) BELTINCI : BOGOJINA 7:2 (2:0) SOBOTA B : PUŠČA 2:2 (2:1) RAKIČAN : BRAZDA 4:1
KOŠARKA
PARTIZAN (M. S.)	: PROLETA-
REC (Zagorje) 63:119 (33:57)
V	drugem kolu vzhodne repub-
liške H. košarkarske lige je soboški Partizan sprejel v goste solidno ekipo Proletarca iz Zagorja ter se pomeril za tekmovalne točke. Toda kljub lepi igri v prvem polčasu so domačini izgubili srečanje z visokim rezultatom. Domačinom se je poznalo, da jim še manjka vigranosti in kondicije in da so še zelo malo trenirali na prostem.	m v
PIONIRSKA NOGOMETNA LIGA
V	nedeljo se je pričelo prvenstvo tudi v pionirski nogometni ligi. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
Bakovci : Sobota 1:4 Beltinci : Bogojina 1:1 Šalovci : Veržej 2:4 Pušča : Grafičar 3:0
RAZPORED ROKOMETNIH TEKEM za nedeljo 19. maja 1963 Igrišče Partizana v M. Soboti:
ob 9.00 ESŠ : Tekstilec; ob 10 10 SSTV : ESŠ; Igrišče v Ljutomeru: ob 10.45 Ljutomer : Radenci; Igrišče osemletke I. v Murski Soboti: ob 9.00 Sloga : Turist; ob 10 10 ŠZD : Beltinci.
Tekmovalna komisija
DOBER START LJUTOMERSKIH ODBOJKARJEV
Odbojkarji ljutomerskega Partizana, ki tekmujejo v II. vzhodni republiški odbojkarski ligi, so se za letošnjo tekmovalno sezono temeljito pripravili. Doslej so že odigrali dve prvenstveni tekmi in obe odločili v svojo korist. Najprej so premagali s 3:0 Fužinarja II iz Raven, nato pa še mariborskega Kovinarja z rezultatom 3:2. V obeh srečanjih sta pri ljutomerčanih bila najboljša Ivo Šumak in Miloš Pušenjak.
RAZPORED TEKEM za 19. maj
VERŽEJ: ob 15. uri Veržej : Radgona pion. — del. Gomboši; ob 16. uri Veržej : Rakičan del. Gomboši: DOBROVNIK: ob 10 uri Brazda Puconci del. Lutar; LENDAVA ob 10. uri Gradbenik : Sobota II. — del. Lebar; MURSKA SOBOTA: ob 9. uri Pušča : Bakovci pion. del. Koblencar; ob 10. uri Pušča : Bakovci del. Koblencar; ob 15. uri Sobota : Puconci pion.; TURNIŠČE: ob 15. uri Turnišče : Beltinci mlad. — del. Kološa; ob 16 .uri Turnišče : Beltinci — del. Kološa; BOGOJINA: ob 15. uri Bogojina Šalovci pion. del. Vratarič; ob 16. uri Bogojina : Salovci del. Vratarič: BELTINCI: ob 16. uri Beltinci : Grafičar pionirji.
NP — Murska Sobota
SAMO NAD 80-KILOGRAMSKI
V soboto ob 16. uri bodo ljubitelji vrhunskega in visokokakovostnega nogometa deležni prave atrakcije na igrišču NK Sobota. Na programu bo namreč prijateljska nogometna tekma med moštvoma sindikalnih podružnic Bliska in Agroservisa.
Za zdaj samo nekaj podrobnosti: igrali bodo lahko samo igralci, težki nad 80 kilogramov. Tehtanje bodo opravili kar na igrišču. Glavna vratarja bosta direktorja obeh podjetij Sočič in Škraban. Dolžnosti dežurnega zdravnika so tokrat zaupane dr. Kastelicu.
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
7
Številčnice se že vrtijo
Ne vem, zakaj je urednik uvrstil reportažo o modernizaciji telefonije v Pomurju prav v moj tedenski delovni program. Ta reportaža naj bi bila nekakšno slovo od starih centralskih aparatur, induktorskih telefonov in cenenih lokalnih razgovorov, hkrati pa srečanje z novim avtomatskim sistemom, ki neutrudno kljuva v slušalkah.
Odkrito povem, da nisem vedel kako naj začnem. Ko so zmečkani papirji že skoraj zvrhali koš, je nenadoma zazvonil telefon — stari namreč, saj je bilo v soboto — in komaj sem dvignil slušalko, je nekdo natrobil tako "ljubke" besede, da sem prevrnil črnilnik in popacal še tisto ubogo skico, ki sem jo napisal: »Ja kaj za vraga delate, a ste zato plačane, da spite?!« Oprostite, tovariš, jaz ne spim, ampak pišem reportažo, sem tudi sam neprijazno siknil sobesedniku. Slušalka na drugi strani žice je tlesknila na vilice. Morda je v tistem trenutku tudi moj neznani sobesednik prevrnil črnilnik. Toda to me ni več zanimalo, vedel sem, da je bila njegova »recitacija« namenjena tistim, ki so delale v centrali, obenem pa sem mu bil po tihem hvaležen, da mi je dal idejo za uvod.
Medtem, ko v novih telefonskih slušalkah utripajo signali, je v veliki hali na soboški pošti, kjer so nameščene aparature, pravi živžav. Med brnenjem novih naprav se monterji nenehno trudijo, da bi telefonski pogovori po novem sistemu že do nedelje, ko bo otvoritev, lahko potekali nemoteno. Na tisoče in tisoče raznobarvnih žic je speljanih do relejev, ki nenehno brenčijo. Število naročnikov se je znatno povečalo, razen tega pa ga bodo lahko tudi v bodoče povečevali, saj ima nova centrala še številne proste priključke. Da pa bi imeli kar največ naročnikov, je podjetje za PTT promet pred nedavnim s sklepom delavskega sveta omogočilo novim naročnikom cenene montaže telefonov. Te olajšave pa bodo v veljavi le še nekaj mesecev.
Delo telefonistk danes že v glav nem opravljajo avtomati, medtem ko delo v medkrajevni centrali zmoreta dve. Res je, da je število medkrajevnih pogovorov precejš-
nje, vendar ga zmorejo štiri roke. Delo pa bo enostavnejše, ko bo med Mursko Soboto in Mariborom vspostavljen 12-kanalni visokofrekvenčni sistem. Takrat pa se bo znatno zmanjšal tudi čas čakanja na pogovore.
Kot že rečeno, je za nedeljo napovedana otvoritev nove avtomatske telefonske centrale. S tem pa bo Murska Sobota dobila pomembno novost, podobno novost pa bo čez nekaj tednov dobil tudi Ljutomer, kjer prav tako kon-
čujejo montaže. In še to: ko bomo zavrteli določeno številko, bomo lahko dobili tudi razne informacije, točen čas itd.
S tem pa ni rečeno, da bomo dobili lokalne pogovore kdaj koli bi si zaželeli. Telefoni bodo tudi odslej pogosto zasedeni, vendar nam bodo to namesto telefonistk govorili signali. Če tega telefonistkam doslej često nismo verjeli, in smo nanje izlivali v obliki »ljubkih« besed svoj žolč. bomo to morali verjeti signalom, ki se ne bodo zmenili za naše rohnenje.
J. STOLNIK
LENDAVA
Občinska zveza za telesno kulturo v Lendavi je v počastitev 1. maja organizirala športna tekmovanja v namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu.
V	namiznem tenisu je zmagala ekipa Nafte, prav tako pa tudi v kegljanju. V streljanju je zasedla prvo mesto Mehanika z 282 krogi, v šahu pa je bila najuspešnejša ekipa Dobrovnika z 18 točkami.
V	namiznem tenisu so tekmovali tudi pionirji ekipno in posamezno. Skupno je nastopilo 7 ekip, med katerimi so bili najboljši Bistričani, ki so zmagali v konkurenci pionirjev in pionirk.
Potovali bodo po Jugoslaviji
Mladinska organizacija na osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru je dokaj aktivna. Sestajajo se vsak teden. Zdaj se pripravljajo za sprejem pionirjev v ZMS. Za Dan mladosti imajo naštudiran pester program. Mladinci so tudi dobri športniki, saj so se pred kratkim uvrstili na drugo mesto v okrajni ligi. Lepe uspehe so dosegli tudi v šolski zadrugi. Zbrali so že precej denarja, katerega bodo uporabili za izlet po Jugoslaviji ob koncu šolskega leta.
Kljub številnim medkrajevnim pogovorom zmoreta delo dve. telefonistki
Po »štajerski« tranzverzali
Družina počitniške zveze na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu spada med najbolj delavne družine na soboškem območju. Za leto 1963 imajo bogat delovni program. Tako
so v počastitev Prvega maja organizirali prvi pohod po štajerski transverzali. Pohoda se je udeležilo manjše število mladincev, trajal pa je dobre tri dni. Med pohodom
so položili venec na grob padlim talcem NOB v Črnskih mejah. Sestali so se tudi z nekaterimi mladinskimi aktivi in si ogledali nekaj važnejših objektov.	BR
Pomurska založba
Murska Sobota
je pripravila za leto 1963 knjižno zbirko, v kateri bodo do konca leta. izšli po štirje romani iz svetovne književnosti in domačih avtorjev.
Vsak naročnik si lahko poljubno izbere najmanj tri knjige v subskripciji (prednaročilu) tako, da bo naročnino odplačeval v desetih mesečnih obrokih, ali v najmanjšem znesku po 600 din. Subskripcija velja do izida dela.
Knjige si lahko naročite v vseh knjigarnah ali pa naravnost na naslov: ČZP Pomurski tisk — Pomurska založba, Murska Sobota, Kocljeva ulica 7.
Oskar Hudales:
MED DVEMA SVETOVOMA
II. del, obseg okoli 320 strani
Cena: ppl. 1.400 din, cpl. 1.560 din. pus. 1.760 din
Prvi del romana Med dvema svetovoma je na voljo po knjigotrški ceni ppl. 1.350 din, cpl. 1.540 din, pus. 1.600 din.
Drugi del romana o slavnem slovenskem knezu Koclju je še zanimivejši, ker zaključuje tragično usodo glavnega junaka in usode drugih junakov in junakinji Tudi pisateljevo pripovedovanje je zato še bolj živo, razgibano in bogato kot v prvem delu, ki je izšel lani prav tako pri nas.
Ferdo Godina:
BELE TULPIKE
Obseg 280 strani.
Cena: ppl. 1.080 din, cpl. 1.200 din, pus. 1.350 din.
'Pretresljiva zgodba mlaadega kaplana Arpada ki se iz bridkega spoznanji zlagane vernosti in morale svojih prednikov in iz globokih notranjih protislovij skuša rešiti z ljubeznijo do mlade Židinje, a tragično omahne pod žgočim bičem predvojnega katolicizma pri nas. Roman, ki ga je pisatelj vsega predahnil z globoko liriko in doživeto vaško idiliko, je izšel takoj po vojni, a je bil kmalu razprodan.
Miško Kranjec:
RDEČI GARDIST
Obseg okoli 600 strani.
Cena: ppl. 2.300 din, cpl. 2.500 din, pus 2.800 din
Leto 1918 je mejnik med davnino in prihodnostjo, mejnik v življenju prekmurskega ljudstva. Po vojaškem in pobiti onem zlomu Avstroogrske plane v prekmurski vaški proletariat revolucionarna misel: priboriti si zemljo in boljše življenje. Ta prerod prekmurskega ljudstva, prvi uspehi ih porazi v boju za zemljo in oblast leta 1919 so vsebina Kranjčevega najnovejšega zgodovinskega romana o Prekmurju,
France Bevk:
IN SONCE JE OBSTALO
Obseg okoli 350 strani.
Cena: ppl. 1.560 din, cpl. 1.680 din, pus. 1.890 din.
V širok okvir dogodkov med prvo svetovno vojno je pisatelj zajel tudi upor naših fantov v Radgoni, ki so iz ruskega ujetništva prinesli ideje velike revolucije in zanje umirali. Junake romana pa je konec vojne razočaral, kajti ožje domovine, rodne primorske, se je polastil tujec, njim pa je ostala le grenka samo tolažba, »da je ta kos zemlje odkupnina ih žrtev za svobodo drugih«. Ob tej plemeniti misli je v njih vzniknila še druga, bolj dragocena, ki je bila iz leta v leto silnejša in je med zadnjo vojno postala »beseda in krti«.
Arturo D. Hernandez:
SANGAMA
Obseg okoli 375 strani.
Cena: ppl. 1.540 din, cpl. 1690 din, pus. 1.900 din.
Prizorišče romana je eksotični svet perujskega pragozda ob reki Ucayali, pritoku mogočne Amazonke. Dogajanje romana je pisatelj prepletel z zanimivo zgodbo o pravem potomcu Inkov, Sangamo, ki na koncu na otoku sredi pragozda odkrije zadnjo dediščino svojih inkovskih ,prednikov.
Jokai Mor:
ZLATI ČLOVEK
Obseg okoli 630 strani.
Cena: ppl. 2.250 din, cpl. 2.380 din, pus 2.600 din.
Roman največjega madžarskega pripovednika je čudovita pripoved o revnem ladijskem komisarju Timánju, ki hitro obogati; le v ljubezni nima sreče. Po razočaranju z lepo Timeo zbeži iz velikega sveta na samotni donavski otok in ob ljubeči Noemi ponovno zaživi s preprostimi ljudmi.
Nigel Balchin:
SAM SEBI RABELJ
Obseg okoli 300 strani
Cena: ppl. 1.290 din, cpl. 1.400 din, pus. 1.590 din.
Roman je pretresljiva duševna drama poklicnega psihiatra Felixa Milina. Zaradi pomanjkanja sredstev ni mogel doštudirati tudi za zdravnika in zaradi tega ga pri delu nenehno mori občutek manjvrednosti. Uspešno zdravi druge, sebi pa ne more pomagati.
Louis Bromfield:
MR. SMITH
Obseg okoli 320 strani.
Cena: ppl. 1.480 din, cpl. 1.620 din, pus. 1.840 din.
Na samotnem otoku v Tihem oceanu peščica ameriških vojakov bedi noč in dan, da jih ne bi presenetili noži sestradanih japonskih vojakov. Kapetan Wal-cott izrabi to budnost za pihanje svojih vojaških peripetij, ki jih spretno prepleta z doživetji s svojo ženo in otroki. Zgodbo odlikuje obilica življensko bogatih misli, ki jih lahko posreduje le odličen psiholog-umetnik.
Navedene cene veljajo le v subskripciji, knjigotrška cena pa bo znatno višja!
RAZSTAVA OTROŠKIH
RISB IN
GRAFIK
Ob praznovanju Dneva mladosti priredi likovni krožek ČZP »Pomurski tisk« in likovni krožek I. osnovne šole v Murski Soboti svojo prvo razstavo otroških risb in grafik.
Otvoritev razstave bo v nedeljo, dne 19. maja 1963 ob 9. uri v prostorih delavskega kluba ČZP »Pomurski tisk«, M. Sobota, Kocljeva ul. 3. Nato bo ob 10. uri v I. osnovni šoli otvoritev razstave plakata JPI-63 ter predvajanje filmov in diapozitivov z natečaja v Beogradu.
K ogledu razstave otroških risb in grafik vabimo posebno starše, šole, pa tudi ostale. Razstava bo odprta do vključno 26. maja 1963, dnevno od 8. do 18. ure.
Tedenski spored Radia Murska Sobota
NEDELJA, 19. MAJA 1963
12.00	V nedeljo opoldne;
12.45 V nedeljo opoldne (v madžarščini);
13.30—14.15 Prenos kmetijske oddaje iz Ljubljane;
14.15 Želeli ste. poslušajte;
15.00—15.10 Prenos ljubljanskih poročil;
15.10 Obvestila in reklame;
15.30—16.00 Želeli ste, poslušajte (II. del).
PONEDELJEK, 20. MAJA 1963
17.00	 Domača poročila;
17.05 Obvestila in reklame;
17.10	Knjige Pomurske založbe
17.30 Oddaja v madžarščini;
17.40—18.00 Vsega po malem o športu in športnikih.
TOREK, 21. MAJA 1963
17.00	Domača poročila;
17.10	Obvestila in reklame;
17.20 Izbrali smo za vas;
17.30	Oddaja v madžarščini;
17.40—18.00 Želeli ste, poslušajte!
SREDA, 22. MAJA 1963
17.00	 Domača poročila;
17.15	Obvestila in reklame;
17.30	Oddaja v madžarščini;
17.40—18.00 Radio Murska Sobota na obisku pri soboških radioamaterjih.
ČETRTEK, 23. MAJA 1963
17.00 Danes na straneh Pomurskega vestnika — domača poročila;
17.15	Obvestila in reklame
17.30	Oddaja v madžarščini;
17.40—18 00 Želeli ste, poslušajte!
PETEK, 24. MAJA 1963
17.00	Domača poročila;
17.10 Obvestila in reklame;
17.20	Izbrali smo za vas ( v madžarščini) ;
17.30	Oddaja v madžarščini;
17.40	Mladinskih dvajset minut.
SOBOTA, 25. MAJA 1963
17.00	Kje se bomo srečali danes in jutri;
17.20	Obvestila in reklame;
17.30	Oddaja v madžarščini;
17.40	 Želeli ste, poslušajte!
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
8
RAZSTAVA
V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je odprta razstava slovenskih grafikov iz stalne zbirke maribor-
ske Umetnostne galerije vsak dan od 9. do 13. ure, v torek in četrtek pa od 14. do 18. ure.
D-370
Kmetijska zadruga Grad proda
MLATILNICO, znamke »Zmaj« Licitacija bo dne 19. maja 1983 ob 9. uri na poslovni enoti v Kuzmi.
Kot kupci nastopajo gospodarske organizacije eno uro po napovedanem času, v kolikor teh ne bi bilo se mlatilnica proda tudi zasebnikom (privatnikom).
OTROŠKI DOM »DANE ŠUMENJAK« V BAŠKI
obvešča starše predšolskih otrok, da ima na razpolago precej mest za letovanje predšolskih otrok. Prijave sprejema in informacije posreduje socialna služba pri občinskih ljudskih odborih.
Rok prijave do 22. maja 1963.
Industrijski kombinat »Planika« Kranj želi zaposliti v svoji industrijski prodajalni obutve Murska Sobota
prodajalca
Interesenti naj se zglasijo v prodajalni Murska Sobota, kjer bodo dobili podrobnejše podatke o pogojih zaposlitve in osebnih prejemkih.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri veletrgovini, s tehnično železnino in kovinskim blagom
JEKLOTEHNA
Maribor, Partizanska cesta 34, razpisuje naslednja delovna mesta:
	
izdajnika blaga prevzemnika blaga skladiščnika
trgovske pomočnike — po možnosti železninarje
trgovske pomočnice
Samsko stanovanje zagotovljeno.
Nastop službe možen takoj, ali po dogovoru.
Osebni dohodki so po pravilniku o osebnih dohodkih podjetja.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega očeta, starega očeta in tasta
KUHAR ŠTEFANA
bivšega mlinarja, izdajatelja »Morske Krajine«, banskega svetnika in župana
iz Puconec
izrekamo globoko zahvalo vsem zdravnikom, h katerim se je pokojnik zadnja leta zatekal, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu v nemirni samoti častitljive starosti 74-tih let stali ob strani, darovali cvetje in vence ter ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Tako tudi gasilcem za častno stražo in spremstvo, pevcem in govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki so nam izrekli sožalje.
Puconci, Murska Sobota, Ljubljana, 13. maja 1963

Žalujoči otroci PIŠTA, LACI in MARTA z družinami
Svet delovnega kolektiva uprave občinskega ljudskega odbora Murska Sobota razpisuje tale delovna mesta:
načelnika oddelka za družbene službe veterinarskega inšpektorja
referenta za vojne priprave na področju gospodarstva
Pogoji, pod točko 1. visoka ali višja strokovna izobrazba z nekajletno prakso; 2. veterinarska fakulteta; 3. višja strokovna izobrazba z nekaj let prakse. Pod točko 1. in 2. zagotovljeno družinsko stanovanje.
Prošnje z življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi tar dosedanjih zaposlitvah je vložiti v 15. dneh po objavi razpisa na svet delovnega kolektiva uprave občinskega ljudskega odbora Murska Sobota.
Svet delov, kolektiva uprave ObLO M. Sobota
Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« Murska Sobota sprejme v zaposlitev večje število
zidarjev
delavcev
za delovišča v Murski Soboti, Tešanovcih im Moravcih.
Osebni prejemki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Prijave sprejema tajništvo podjetja.
Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka sprejme takoj v delovno razmerje več moških
sezonskih delavcev
za kmetijska dela in gradnjo poti.
Osebni dohodek im terenski dodatek po dogovoru.
Interesenti naj se zaradi dogovora osebno zglasijo na sedežu gospodarstva na Suhi pri Škofji Loki ali naj pošljejo pismene ponudbe na naš gornji naslov.
Upravni odbor Invalidske delavnice "Ločilka" razpisuje mesto
skladiščnika
v Invalidski delavnici »Ločilka« Murska Sobota.
Pogojil: kvalificirani delavec kovinske stroke ali visokokvalificirani, delavec trgovske kovinske stroke s triletno prakso. Nastop službe 1. junij, plača po pravilniku o osebnih dohodkih.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Murska Sobota obvešča vse gozdne posestnike, da bo sprejemal prošnje za izdajo sečnih dovoljenj za sečno sezono 1963-64 samo v času od 20. maja do 20. junija 1963.
Prošnje je treba vlagati pril pristojnih krajevnih uradih. Gozdni posestniki iz Murske Sobote in bližnje okolice marajo vlagati prošnje pri referatu za gozdarstvo ObLO M. Sobota.
Prošnje morajo vsebovati:
1.	Zahtevano količino poseka
2.	Vrsto lesa
3.	Namen uporabe lesa, s količinsko navedbo glede na lastno uporabo in prodajo.
Upravni odbor sklada za stanovanjsko izgradnjo pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota na podlagi 2. odstavka 33. člena Pravil sklada za stanovanjsko izgradnjo in 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, štev. 47/59) ter sklepu seje z dne 8. maja 1963 objavlja
RAZPIS
za posojila za gradnjo novih ali za dovršitev oziroma za velika popravila obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj ter udeležbo pri nakupu stanovanj grajenih za trg na območju Občine Murska Sobota.
Sklad daje posojilo:
1.	hišnim svetom	4,000.000	din
2.	individualnim graditeljem	12.000.000	din
3.	pravnim osebam	60,000.000	din
4.	fizičnim in pravnim osebam za
udeležbo k nakupu stanovanj	100,000.000	din
Pogoji za pridobitev posojila:
a) za posojila pod točko 2. in 3. 50 odst. minimalna lastna udeležba posojilojemalca ali stanovanjska hiša ali stanovanje zgrajeno do vključno III. gradbene faze;
b)	za posojila pod točko 1. dokazilo stanovanjske uprave o potrebi popravil in dokazilo o kreditni sposobnosti;
c)	za posojila pod .točko 4. dokazilo o nakupu, stanovanj in dokazilo o 50 odst. udeležbi.
Podojila se bodlo odobravala v mejah razpoložljivih sredstev, z najmanjšo obrestno mero 2 odst. in rokom vračanja hišnim svetom do 10 let, individualnim graditeljem do 25 let. pravnim osebam do 10 let in za nakup stanovanj pravnim osebam do 10 let in fizičnim, osebam do 35 let.
Prednost imajo ponudniki, ki nudijo boljše pogoje.
Prošnje se vlagajo pri Komunalni banki v Murski Soboti, in marajo vsebovati: svrho posojila, višino in rok odplačila posojila, obrestno mero in vrednost lastne udeležbe. Komunalna banka ima pravico od posameznih prosilcev zahtevati še drugo dokumentacijo.
O izidu razpisa Komunalna banka obvesti prosilca.
Rok za vlaganje prošenj, je do 31. maja 1963.
Upravni odbor občinskega sklada za stanovanjsko izgradnjo Murska Sobota
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
Elizabete Larnsak
roj. ATS
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, in ji darovali vence.
Varaždin, Podturen, Krapina, Lendava, 20. aprila 1963 Žalujoči otroci: Margareta, Marta, Jože in Adela z družinami
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice
Rozalije Kolarič
KOVAČEVE MAME
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Toplo se zahvaljujemo vsem govornikom za poslovilne besede, vsem prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so v dneh žalosti sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se vsem, ki so naši dragi mami kakorkoli stali ob strani v jeseni njenega življenja in ob slovesu počastili njen spomin.
M. Sobota, Ptuj, 16. maja, 1963
Hčerka Štefka Berglez, roj. Kolarič; hčerka Justika Kotnik, roj. Kolarič in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
vsem, ki ste našega dragega brata
LADISLAVA KONDORJA
umetnika — karikaturista

spremljali: na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala občinskemu odboru SZDL Murska Sobota in osebno ing. Ediju Perhavcu za tako lepo organiziran pogreb, kakor tudi vsem ostalim množičnim organizacijam za njihovo sodelovanje.
Iskrena hvala govornikom Francu Šebjaniču, Janku Liski, predstavnikoma madžarske narodnostne manjšine iz Hodoša in organizacije likovnih umetnikov, vsem, ki so s častno stražo počastili njegov spomin, pevskemu zboru in godbenikom DPD Svoboda Murska Sobota im darovalcem prekrasnih vencev.
Murska Sobota, Budimpešta, Baja, Pariz, 7. maja 1963
Žalujoče sestre in brat
Kaj bo 23. junija v Murski Soboti ?
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu —   Nenaročenih rokopisov ne vračamo ta ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul 6. telefon 215 — Naročnina celoletna 640 dinarjev, polletna 300 dinarjev, ca inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
l-365
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
9
Tedenski koledar
Petek, 17. maja — Mojca Sobota, 18. maja — Dubravka Nedelja, 19. maja — Ivo Ponedeljek, 20 maja — Bernard Torek, 21. maja — Dan letalstva Sreda, 22. maja — Milan Četrtek, 23. maja — Željko
Zdravstvena dežurna služba
17.	maja	—	dr.	Hajdinjak
18.	maja	—	dr.	Anica Gregorc
19.	maja — dr. Anica Gregorc
20.	maja	—	dr.	Sedlaček
21.	maja	—	dr.	Lopert
22.	maja	—	dr.	Hajdinjak
23.	maja	—	dr.Gruškovnjak
KINO
MURSKA SOBOTA — od 17. do 19. maja španski barvni film: »Prišel je angel«, 20. in 21. maja nemški film: »Morilci so med nami«, 22. in 23. maja jugoslovanski film: »Poklican je 5c«.
GORNJA RADGONA — 18. in 19 maja zanodnonemški film: »Črni blisk«, 22. in 23. maja francoski film: »S.O.S. Radio taksi«.
SLATINA RADENCI — 18. in 19. maja italijanski barvni kniemaskopski film: Noč velikega napada«, 23. maja jugoslovanski barvni kinemaskopski film: »Dežela petih kontinentov«.
LJUTOMER — 18. in 19. maja zahodnonemški barvni vistavisionski film: »Eśnapurski tiger«, 22. 23. maja italjanski film: »Mladoletnice«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 18. in 19. maja ameriški kinemaskopski film: »Imitacija življenja«, 22. maja češki film: »Nevarni izum«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 18. in 19. maja jugoslovanski film: »Servisna postaja«.
VELIKA POLANA — 18. in 19. maja ameriški barvni film: »Pojmo v dežju«.
ja qn«8 .Oivjardgoulmveinanin
ŠALOVCI — 18. in 19. maja vzhodnonemški film: »Nedokončana zgodba«. 
IVANU BALAŽICU ZA DVOJNI PRAZNIK ISKRENE ČESTITKE!
REZKAinJANI
ČESTITKA
ZALIKI RAJH-ALITIČ za diplomo na kemiji — iskreno čestitajo Prleški študentje.	D-424
ČESTITKA STEFANU LAINŠČAKU iz Murske Sobote za uspešno zaključeno diplomo na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Čestitajo domači.
D-400
Gospodinjsko pomočnico, samostojno k štiričlanski družim sprejmem takoj. Plača izvrstna, stanovanje preskrbljeno. Srečko Zupančič, Maršala Tita 115, Ljubljana.
M-389
Kompletno orehovo fornirno spalnico z madraci prodam. Naslov v upravi lista.	M-422
Avto »Opel-Record«, tipa 1956, v odličnem stanju in opeko strešno, ugodno prodam. Oglasite se v Kidričevi 25, Murska Sobota.
M-407
ROJSTVA - ROJSTVA
Marija Fišer iz Ljutomera — deklico, Katarina Horvat iz Beltinec
—	dečka, Pavla Klanfar iz Plitvic
—	dečka, Emilija Gregorec iz Ižakovec — deklico, Emilija Makovec iz Martjanec — dečka, Karolina Novak iz Šlamenec — deklico. Justina Molnar iz Sela — deklico, Kristina Kisilak iz Priserja — deklico, Jožefa Grah iz Korovec — dečka, Šarika Horvat iz M. Sobote — deklico, Marija Pozderec iz Melinec — dečka, Marija Balek iz Ivanovec — deklico, Olga Škalič iz Domanjševec — dečka, Terezija Skledar iz Turnišča — dečka, Alojzija Poredoš iz Bunčan — dečka, Marjana Flajšaker iz Pertoče
—	dečka, Terezija Pucko iz Lendave — dečka, Marija Lajner iz Dol. Lakoša — dečka, Marija Balažič iz Rankovec — deklico, Ana Vinkovič iz Bratonec — dečka, Jolanka Cipot iz Križevec v Prek
—	dečka, Marija Somi iz Kapce — deklico, Etelka Perša iz Čentibe
—	dečka, Marija Rudolf iz Krapja — dečka, Marija Grah iz Ropoče — deklico, Ana Vrečič iz Otovec — dečka, Zlatka Tratnjek iz M. Sobote — deklico, Apolonija ke iz Dolge vasi — deklico, Ana
raja Gobec iz M. Sobote — dečka, Ljudmila Knaflec iz Veržeja, — dečka, Rozalija Hazler iz Segovec
—	dečka, Verona Šafran iz Žiberc
—	dečka, Mira Kovačevič iz G. Radgone — deklico, Kristina Ošlaj iz Filovec — dečka, Marjeta Baranja iz Kuštanovec — deklico, Angela Kocbek iz Pristave — dečka, Ana Godina iz Sr. Bistrice — dečka, Martina Erjavec iz Lipovec
—	dečka, Marija Horvat iz Globoke — dečka, Angela Kohek iz Dol. Bistrice — dečka, Vera Fridlih iz
M. Sobote — dečka, Etelka Panič iz Šalovec — dečka, Katarina Szöke iz dolge vasi — deklico, Ana Krpic iz Moščanec — dečka, Matilda Habjanič s Stanetinskega vrha — dečka, Ljudmila Radiševič iz Beznovec — deklico, Marija Gomboči iz Bakovec — deklico, Julijana Kovač iz Prosenjakovce — dečka, Ema Lovenjak iz Cankove — dečka, Marta Žoldoš iz Hodoša — dečka, Zinka Erjavec iz M. Sobote — dečka, Marija Bencik iz Nemčavec — dečka, Jožefa Poredoš iz Beltinec — deklico, Ema Behek iz Tropovec — deklico, Kristina Varga iz Gradišča — dečka, Antonija Jurkovič z Rožičkega vrha — deklico, Terezija Kučok iz Turnišča — dečka.
Marija Fišer iz Ljutomera — deklico, Katarina Horvat iz Beltinec — dečka, Pavla Klanfar iz Plitvic — dečka, Emilija Gregorec iz Ižakovec — deklico, Emilija Makovec iz Martjanec — dečka, Karolina Novak iz Šalamenec — deklico, Justina Molnar iz Sela — deklico, Kristina Kisilak iz Priserja — deklico, Jožefa Grah iz Korovec — dečka, Šarika Horvat iz M. Sobote — deklico, Marija
Pozderec iz Melinec — dečka, Marija Balek iz Ivanovec — deklico, Olga Škalič iz Domanjševec — dečka, Terezija Skledar iz Turnišča
—	dečka, Alojzija Poredoš iz Bunčan — dečka, Marjana Flajšaker iz Pertoče — dečka, Terezija Pucko iz Lendave — dečka, Marija Lajner iz Dol. Lakoša — dečka, Marija Balažič iz Rankovec — deklico, Ana Vinkovič iz Bratonec
—	dečka, Jolanka Cipot iz Križevec v Prekmurju — dečka, Marija Somi iz Kapce — deklico. E-
telka Perša iz Čentibe — dečka, Marija Rudolf s Krapja — dečka, Marija Grah iz Ropoče — deklico, Ana Vrečič iz Otovec — dečka, Zlatka Tratnjek iz M. Sobote — deklico, Apolonija Lebar iz Murske Sobote, Manja Gobec iz Murske Sobote — dečka, Ljudmila Knaflec iz Veržeja — dečka, Rozalija Hazler iz Segovec — dečka, Verona Šafran iz Ziberc — dečka, Mira Kovtčevič iz G. Radgone — deklico, Kristina Ošlaj z Filovec
—	dečka, Marjeta Baranja iz Kuštanovec — deklico, Angela Kocbek iz Pristave — dečka, Ana Godina iz Sr. Bistrice — dečka, Martina Erjavec iz Lipovec — dečka, Marija Horvat iz Globoke — dečka, Angela Kohek iz Dol. Bistrice — dečka, Vera Fridlih iz Murske Sobote — dečka, Etelka Panič iz Šalovec — dečka, Katarina Soke iz Dolge vasi — deklico, Ana Krpič iz Moščanec — dečka, Matilda Habjanič s Stanetinskega Vrha — dečka, Ljudmila Radiševič iz Beznovec — deklico, Marija Gomboši iz Bakovec — deklico, Julijana Kovač iz Prosenjakovec
—	dečka, Ema Lovenjak s Cankove — dečka, Marta Zoldoš iz Hodoša — dečka, Zinka Erjavec iz M. Sobote — dečka, Marija Bencik iz Nemčavec — dečka, Jožefa Poredoš iz Beltinec — deklico, Ema Behek iz Tropovec — deklico, Kristina Varga iz Gradišča — dečka, Antonija Jurkovič z Rožičkega vrha — deklico, Terezija Kučok iz Turnišča — dečka, Ernestina Štumpl iz Šratovec — deklico, Kristina Kovačič iz Pečarovec — deklico, Angela Doničar iz Šafarskega — dečka, Justina Lovenjak iz Serdice — dečka, Matilda Gomboši iz M. Sobote — deklico, Etelka Cener iz Černelavec — dečka, Ema Kuzmič iz Jurija — deklico, Marjana Matiš iz M. Sobote — deklico, Olga Seršen iz Vanča vasi
—	dečka, Cvetka Kovač iz Murske Sobote — dečka, Marija Hozjan iz Male Polane — dečka, Julijana Horvat iz Černelavec — deklico, Adela Drvarič iz Murske Sobote — dečka, Ana Petek iz Velike Polane — deklico, Jolanka Cipot iz Polane — dečka, Marija Štefanec iz Krištanec — dečka, Barbara Gruškovnjak iz Lipe — dečka, Rozalija Gjurica iz G. Lakoša — dečka, Marija Vršič iz Rožičkega vrha — dečka, Ana Novak iz Melinec — dečka, Julijana Pentek iz Petišovec — dečka, Gizela Seršen iz Kobilja — dečka, Irena Rituper iz Otovec — dečka, Katarina Pisnjek iz Genterovec — dečka, Zlatica Koltaj iz Ratkovec — deklico, Adela Gašpar iz Lendave
—	dečka, Nlizabeta Oletič iz Lendave — dečka, Helena Rac jz M. Sobote — deklico, Ana Prem iz G. Slaveč — dečka, Apolonija Satler iz Bakovec — deklico.
Naši kraji — ROGAŠOVCI
OGLASI - OBVESTILA - OGLASI
Posestvo, malo, z vrtom, v lepem kraju na Gorenjskem pri Bledu, prodam. Hiša takoj vseljiva. Naslov v upravi lista pod »UGODNO«.
M-397
Motorno kolo »Puch« 125 ccm, letnik 1957, v dobrem stanju, prodam. Franc Ferlan, Črešnjevci 33, p. Radgona.	M-391
Motorno kolo znamke »Pretis-prima«, 150 ccm, v voznem stanju, prodam. Ogled vsak dan od 15. do 20. ure. Lendavska 53, Murska Sobota.	M-392
Hišo, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem in 5 ha zemlje vseh kultur, prodam. Irma Sever, Nova vas 18. p. Ptuj.
M-393
Hišo z gospodarskim poslopjem in 5 ha obdelovalne zemlje vse okrog hiše, prodam ali dam v najem. Anton Pernat, Bunčani. 1, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-394
Šiviljsko pomočnico sprejmem takoj. Lojzka Lončar, šivilja, Rakičan 12 .	D-406
Moped »Colibri T 12«, dvosedežni, ugodno prodam. Ludvik Šijanec Trubarjev drevored 2, Murska Sobota.	M-390
Enodružinsko stanovanje v Mariboru, takoj vseljivo, zamenjam v Murski Soboti. Lahko v bloku ali provizoriju. Milan Balažič, Daneta Šumenjaka 10, Murska Sobota.	M-417
Novozgrajeno hišo (tri sobe, kuhinja, kopalnica, klet, garaža in vrt) za din 1,600.000 prodam. Vlado Kristl, Kidričevo naselje 7, Ljutomer.	M-351
Gospodinjsko pomočnico, lahko začetnica, sprejmem takoj. Ing. Pinter, Zagrebška 17, Ljubljana.
M-396
Avto »0pel-01ympia«, dobro ohranjen, prodam. Žurman, Noršinci pri Ljutomeru.
M-405
Hišo s gospodarskim poslopjem, z 59 arov zemlje (sadovnjak, vinograd in njive) v Janževem vrhu, prodam. Informacije dobite v skladišču »Tobak« v G. Radgoni.	M-401
Štedilnik, odličen, s ploščicama po nizki ceni, prodam. Rožman, Radenci 63.	M-409
Del Rituperjevih goric v Lendavi prodam. Ivan Miko, JNA 15, Čakovec.	M-399
Otroški voziček, športni, ugodno prodam. Černeka, Stefana Kovača 7-I, M. Sobota.
M-410
Stanovanjsko hišo v Murski Soboti prodam. Informacije vsak dan v Kocljevi ulici št. 2, M. Sobota.	M-419
Kuhinjsko pohištvo, dobro ohranjeno, in dve lončarski peči, prodam. Naslov v upravi lista.
M-420
Motorno kolo, znamke »NSU Max« 250 ccm, prodam. Naslov v upravi lista.	M-423
Višja tehniška šola v Mariboru
RAZPIS
ZA SPREJEM REDNIH IN IZREDNIH ŠTUDENTOV V PRVI LETNIK ŠOLSKEGA LETA 1963/64
 Šola ima naslednje študijske oddelke, odseke in smeri:
1)	oddelek za strojništvo
—	tehnološko-obratovni odsek
—	energetsko-konstruktorski odsek
2)	oddelek za elektrotehniko
—	odsek za jaki tok smer elektrifikacije
smer industrijske elektrotehnike
—	odsek za šibki tok (avtomatika in industrijska elektrotehnika)
3)	Oddelek za gradbeništvo in komunalo
—	gradbeno-operativni odsek
—	komunalni odsek
4)	oddelek za kemijo
—	kemijsko-tehnološki odsek
—	kemijski odsek
5)	oddelek za tekstil (tekstilna tehnologija)
V	prvem letniku je študij na posameznik oddelkih enoten, v drugem letniku se študent odloči za odsek oz. smer.
II. Vpisni pogoji
V	šolo se lahko vpišejo:
1.	brez sprejemnega izpita:
—	tisti, ki so končali z zaključnim izpitom gimnazijo., ustrezno strokovno srednjo šolo ali učiteljišče;
2.	s sprejemnim izpitom:
—	tisti, ki so z uspehom končali šolanje v ustrezni industrijski šoli s praktičnim poukom, vajenski šoli ali ustrezni vojaški šoli za aktivne podoficirje ali vojaške uslužbence, če je trajalo šolanje vsaj, tri šolska, leta:
3.	s sprejemnim 'izpitom:
—	tisti, ki niso končali šol, navedenih pod 1. in 2., če so bili vsaj štiri lata na praktičnem delu ustrezne stroke, v proizvodnih podjetjih, zavodih, državnih organih ali drugih organizacijah.
Kot ustrezne se smatrajo tiste šole in stroke, ki ustrezajo stroki enega oddelkov te šole.
Kandidati za izredni študij morajo poleg izpolnjenih pogojev, navedenih pod eno izmed prejšnjih točk, izpolniti tudi pogoj, da so v stalnem delovnem razmerju ali pa iz drugih upravičenih objektivnih razlogov ne morejo, obiskovati, pouka kot redni študenti. Ta pogoj morajo kandidati za izredni študij dokazati z ustrezno listino.
III. Sprejemni izpit
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod točko 2, morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije. Izpiti iz vseh treh predmetov so pismeni im ustni.
Kandidatu, ki izpolnjuje pogoje pod točko 3 prejšnjega poglavja, morajo opraviti pismeni in  ustni sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije in še splošni del sprejemnega izpita. Ta obsega pismeno nalogo o splošni temi ali temi iz stroke, ki jo želi kandidat študirati, da je s tem možna presoja o njegovi splošni razgledanosti.
Sprejemni izpiti bodo predvidoma od 10. septembra dalje. O času opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej obveščeno. Programu za sprejemne izpite so na razpolago pri vratarju, šole.
Za kandidate, ki bodo opravljati sprejemni izpit, so organiziramo pripravljalni tečaji.
IV. Vložitev prošnje
Lastnoročno napisani prošnji, kolkovani s 50 dinarjev državne takse je priložiti naslednje listine, ki, morajo biti — razen spričevala — kolkovane s 30 dinarjev državne takse:
1.	spričevalo o šolanju (o zrelostnem izpitu, diplomo) v originalu ali sodno overjenem prepisu ali overjenem prepisu zavoda, ki je spričevalo izdal;
2.	izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list);
3.	življenjepis;
4.	tisti, ki so bili zaposleni, še potrdilo delodajlca o trajanju vrsti in uspehu zaposlitve oziroma — če je bil kandidat po končani šoli v praksi — ustrezno potrdilo o praksi
Kandidati za izredni študij priložijo še:
5.	potrdilo delodajalca, da so v stalnem delovnem razmerju, oziroma ustrezno uradno potrdilo, da obstajajo upravičene okoliščine, zaradi katerih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti;
6.	izjavo, s katero se zavežejo, da bodo kot izredni študenti (po 3. odstavku 3. člena zakona o financiranju šolstva) plačali morebitne stroške za študij ali da ‘bo te stroške plačal delodajalec.
V prošnji morajo zlasti biti navedeni naslednji podatki: točen naslov kandidata, v kateri oddelek se želi vpisati in ali namerava študirati redno ali izredno.
K prošnji je priložiti tudi prazno dopisnico s čitljivo izpisanim naslovom kandidata. S priloženo dopisnico bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma pozvan k sprejemnemu izpitu.
RAZPIS BO ZAKLJUČEN 15. AVGUSTA 1963. LETA.
Prošnje z zahtevanimi listinami je poslati po pošti na naslov: Višja tehniška šola, Maribor, poštni predal 148, ali jo predati tajništvu šole v Smetanovi ulici 18/I, dnevno od 10. do 12. ure, ob sredah in petkih pa tudi od 16. do 18. ure, v sobi št. 63.
V. Pojasnila
Višja tehniška šola v Mariboru je prvostopenjski visokošolski zavod za študij tehnike. Njena osnovna naloga je, da izoblikuje nov strokovni profil prvostopenjskega inženirja, kakršen ustreza operativnim službam gospodarskih organizaciji in upravno-političnih enot. Razen tega dalje šola potrebno strokovno izobrazbo za nadaljevanje študija na drugi in tretji stopnji ustreznih fakultet Univerze v Ljubljani, s katerimi, ima vsklajen študijski program prve stopnje in dogovorjeno možnost direktnega prestopa za svoje študente.
Redni študij na šoli traja dve leti, izredni pa lahko traja, dvojno dobo. Ko študent opravi vse izpite in druge študijske obveznosti ter uspešno izdela diplomsko nalogo, dobi diplomo višje tehniške šole, s katero se mu priznava zaključena prva stopnja visokošolske izobrazbe in strokovni naziv inženirja ustrezne stroke.
Predavanja. v šolskem letu 1963/64 se bodo pričela 1. oktobra 1963. V septembru bo šola priredila poseben enomesečni pripravljalni tečaji za maturante gimnazij in drugih nestrokovnih srednjih šol.
Vsa nadaljnja pojasnila in informacije o razpisu daje tajništvo šole. Tam je na razpolago tudi posebna informativna brošura o Višji tehniški šoli v Mariboru. Ta brošura je bila razposlana tudi, delavskim univerzam, društvom inženirjev in tehnikov ter gospodarskim organizacijam SR Slovenije.
VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR

          SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE  POMURJE MURSKA SOBOTA
razpisuje po 56. členu Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. List FLRJ, st. 45/61)
PRODAJO STANOVANJ ZA TRŽIŠČE
zgrajenih v dveh stanovanjskih blokih ABC in K-l med Kovačevo in Kidričevo ulico v Murski Soboti.
1) Stanovanjski blok ABC (50 stanovanj)
a) 20 dvosobnih stanovanji, b) 20 dvosobnih stanovanj,
c)	8 enosobnih stanovanj,
d)	2 garsonjere OPREMA STANOVANJ:
53.00	m2 po ceni 3,430.000
39.00	m2 po ceni 2,530.000
28.00	m2 po ceni; 1,820.000
14.00	m2 po ceni 900.000
Kopalna kad, kopalna peč, umivalnik, WC školjka, električni štedilnik, dodatni štedilnik za trdo gorivo, električni hladilnik, viseča kuhinjska omara in pomivalna miza. Ogrevanje prostorov z lončenimi pečmi. V vseh prostorih je bukov parket, v umivalnicah teraco, v kuhinji pa podolit. Celotna zgradba je podkletena za drvarnice, ozimnice, pralnico in kolesarnico.
2) Stanovanjski blok K-1 (32 stanovanj)
a)	8 dvosobnih stanovanj,	45,20 m2	po	ceni 2,850.000
b)	8 enosobnih stanovanj,	29,22 m2	po	ceni 1,850.000
c)	8 enosobnih stanovanj,	35,69 m2	po	ceni 2,260.000
d)	8 garsonjer	20,50 m2	po	ceni 1,300.000
OPREMA STANOVANJ:
Umivalnik, WC školjka, štedilnik z vodnim kotličem na trdo gorivo, viseča kuhinjska omara in pomivalna miza Ogrevanje prostorov z lončenimi pečmi. V vseh prostorih je bukov parket, v umivalnicah teraco, v kuhinja pa
podolilt. Celotna zgradba je podkletena za drvarnice, ozimnico, pralnico in kolesarnico. Vsako stopnišče ima v kletnih prostorih po štiri ločene tuše z infra pečjo ter tekočo in mrzlo toplo vodo.
V ceni stanovanj so zajeti: celotni stroški izdelave, komunalni; prispevek, odkup zemljišča in komunalna ureditev okolice. Stanovanja bodo vseljiva meseca oktobra 1.963.
Kupci stanovanj so lahko pravne in fizične osebe. Ob podpisu pogodbe morajo plačati na račun kupnine akontacijo v višini 30 odst. vrednosti pogodbenega zneska, ostanek 20 odst. pa pred vselitvijo.
Stanovanjski sklad ObLO M. Sobota dajte kupcu kredit v višini 50 odst. prodajne cene
Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. V. 1963, v katerih je treba v navesti: naslov oziroma ime ponudnika in označbo vrste stanovanja.
Gospodarske, družbene ih ostale organizacije, ki skrbite za nakup stanovanj članom kolektiva, pohitite z nakupom sodobnih stanovanj. Glede na sodobno opremljenost in idealno lokacijo ne zamudite ugodne priložnosti, ki se vam nudi. Če želite podrobne 'informacije, se obrnite na upravo podjetja osebno ali telefonično.
Za nakup stanovanj se priporočamo.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »POMURJE« MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK, 16. MAJA
10